PRIMORSKI DNEVNIK auk^n'na Pečana v gotovini "Po postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 244 (8032) TRST, torek, 19. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ____ «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Avl ZASEDANJU GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV Razprava o vključitvi Kitajske v OZN in izključitvi Formoze iz nje ZDA zahtevajo glasovanje z dvotretjinsko večino glede izključitve Formoze Medtem ko je Nixonov osebni odposlanec v LR Kitajsko, kamor bo prispel baje v sredo pose bo pogovarjal s Čuenlajem o prihodnjem obisku NEW YORK, 18. Mssinger na poti P:?ldn® in kjer ixona v Pekingu, se je danes na glavni skupščini OZN začel boj za vstop ir Kitajske v mednarodno organizacijo in za izključitev Formo-** 'z Združenih narodov. - Razprava o vsto-u LR Kitajske v Formoza Da bo izključena. je začel alb. ,,ski zunanji mi- Toda ZDA so v zadnjih dneh vlo-n,,t®r Nesti Nas. ... je obrazložil žile vse svoje diplomatske napore, da hi prepričale nekatere afriške in zlasti južnoameriške države naj glasujejo za ameriški predlog, ali pa naj se vsaj vzdržijo glasovanja. ZDA skušajo na vsak način preprečiti, da bi predlog o izključitvi esolucijo držav, ki se že več let e°,e9ujejo za zastopstvo Pekinga Mednarodni organizaciji in v varilnem svetu. Albanski zunanji Mister je poudaril, da je treba * vključitvijo LR Kitajske izključiti j^nkajškovo kliko in ugotovil, da Formoze dobil dvetretjinsko večino, se pravi najmanj 88 glasov na 131 članic OZN. Znano je, kar je poudaril v svojem govoru tudi albanski zunanji minister, da LR Kitajska ne bo stopila v OZN, če ne bo hkrati izključena Formoza. Politični opazovalci v New Yorku ugotavljajo, da izid glasovanja v združenih narodih o vključitvi LR Kitajske in izključitvi Formoze ne bo vplival na nove odnose med Washingtonom in Pekingom. Pri tem naglašajo, da tako ZDA kot LR Kitajska vidi- jo mnogo večjo korist v svojem zbliževanju, kot pa v sporu okrog zastopstva Pekinga in Formoze v OZN. Toda ameriški politični krogi se bojijo bolj notranjih posledic morebitnega negativnega glasovanja v škodo LR Kitajske pred skorajšnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Ni nobena skrivnost, da Nixon namerava ponovno kandidirati in da bi se hotel predstaviti volivcem kot predsednik, ki mu je končno uspelo zbližati ZDA in LR Kitajsko, ter odpravit; med njimi vsaj najbolj sporna vprašanja. TITO NA URADNEM OBISKU V INDIJI Pogovoriš predsednico Indiro Gandi o mednarodnem političnem položaju Napeto stanje med Indijo in Pakistanom - Okrepiti politično navzočnost neuvrščenih držav NOVI DELHI, 18. — V palači Ra- zveznega izvršnega sveta dr. Anton štrapati. kjer je rezidenca predsed- j Vratuša, z indijske pa zunanji mi-nika Tita, so se pričeli danes u- nister Fingh. Skupina bo skupno s radni jugoslovansko - indijski raz- j strokovnjaki obdelala in konkretizi-govori med predsednikom Titom in , rala vprašanja, ki sta jih dopoldne predsednico indijske vlade Indiro Gandi. Razgovori, ki so potekali v prisrčnem ozračju, so bili zelo odkriti. Na njih so preučili vsa aktualna mednarodna vprašanja in razvoj indijsko - jugoslovanskih odnosov. V razgovorih je bilo o vseh vprašanjih doseženo polno soglasje, tako da je popoldne lahko pričela z delom delovna skupina, ki ji z jugoslovanske strani načeljuie član izključitvi Formoze iz ,i?a alžirskim ministrom ie govo- _________:__ * Dih predstavnik %azkSVah Ge°rSe BJ v združe-George Bnsh. ki ie vk ,—“-** stališče vvashingtonske , •p 80 P°Je8 njega agenti •Rta ai' 8e nekega drugega mlade-b6 v^erai je policija zaplenila žilg easPlozivnih nabojev in so kro-sovu,esl‘' da nameravajo napasti Ckei ega predsednika ukrajinski k ei in židovske organizacije, k* 8°vori sovjetsuega predsednika , v Kanadi nanašajo predvsem To .rePrtev trgovinske izmenjave, kilj, Je Prvi uradni obisk predsed-SovJetske vlade v Kanadi. ""•ek S*lkl: Kosigin (v sredini) tre-Riats. P°*em, ko ga je napadel ma-** begunec — Tclcfoto ANSA). vil, da je zbornica ukinila načelo oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov in da je to načelo senat ponovno uveljavil. Tudi skupine leve opozicije so mnenja, da v bistvu podpirajo večino v komisiji zbornice. Načelo o pomanjkanju dokazov je v nasprotju z načelom, da nihče ni kriv, dokler se to ne dokaže in na čemer temelji celoten nov kazenski postopek, kot ga predvideva predlog o spremembah. Reforma poleg tega predvideva pospešitev postopka, večja jamstva za obtoženca, omejitev pristojnosti državnega pravdnika in uvedbo registrator jev in stenografov na procesu. Za komuniste ie poslanec Guidi ugotovil, da so se okrog tega predloga združile vse najbolj reakcionarne sile. ki so ga zato tudi znatno poslabšale. Kritičen je bil tudi liberalec Biondi, ki ie mnenja, da ne more biti resnična reforma zakonika, če se ne upoštevajo novosti, ki jih hočejo poslanci in katere niso razumeli senatorji. Bivši minister za šolstvo republikanec Oronzo Reale je izrazil priznanje komisiji za šolstvo in njenim naporom v odnosu na popravke. ki so bili vneseni v palači Ma-dama. Ni v skladu z duhom tega zakona tudi delni povratek dvoumne formule o oprostitvi zaradi nezadostnih dokazov. Podobna so bila tudi stališča psiupovca Granzotta in socialista Vassalia. Razprava se bo jutri nadaljevala. V sredo dopoldne se bodo na sedežu CNEL sestali sindikalni predstavniki CGIL. CISL in UIL s predsedstvom združenja industrijcev. Zadnjič so se sestali julija, ko so razpravljali o gospodarskem in socialnem položaju. Tajnik PSI Mancini je poslal predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije in predsedniku vrhovnega sodnega sveta daljše pismo. v katerem protestira zarrtii obtožb, ki jih je na njegov račun iiHiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimfmiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuii SESTANEK ARABSKIH PREDSTAVNIKOV S PODROČJA CAIE Asad o podpori Sirije Palestincem . moral ponovno preučiti in odobri- izrekel rimski državni pravdnik dr. ti senat in šele potem bo vlada Plottino. tako da se ne more braniti. Mancini pravi, da ie dr Plottino kršil jasna določila o kazenskemu postopku. V tej zvezi je senator Jannuzzi vložil v senatu vrsto vprašani, s katerimi obtožuje rimsko državno pravdništvo češ da so izginili magnetofonski traki o zasliševanju o-seb povezanih z mafijo, da so izrinile obtožbe na račun nekega poslanca MSI, da pa na široko širijo vesti na škodo demokratičnih nolitič-mokristjan Valiante je tako ugoto- j nih osebnosti. Zelo ostre so obtožlre ' v zvezi s polkovnikom Tagliamen-tejem. bivšim upravnikom SIFAR, o uvozu konj. ki so jih kupili na Irskem za karabinjerje. Sodnika Alibrandija obtožujejo, da sodeluje v fašističnih univerzitetnih organizacijah ter končno obtožuje pomočnika državnega pravdnika Plottina in Vittalona. da sta povezana z nedemokratičnimi političnimi silami in z mafijo. pooblaščena, da v dveh letih iz-] dela nov zakonik in bo torej šele po tem dolgem postopku ukinjen člen 137 in bomo imeli z zakonom določeno pravico govoriti slovensko pred sodiščem. Na današnji seji poslanske zbornice so bile izrečene ostre kritike na račun senata, češ da je bistveno poslabšal zakonski predlog, ki ga je prej zbornica že odobrila. Poročevalec večine de- DAMASK, 18. — Med govorom, ki ga je sirski predsednik Asad imel v mestu Derea (ob meji z Jordanijo) in ki ga je prenašal sirski radio, je predsednik republike posredoval podatke o vojski in o nesporazumih z Jordanijo. »Za spopad s sovražnikom*, je dejal Asad »imamo pripravljenih 250 tisoč vojakov*. Dalje je sirski predsednik še enkrat poudaril, da njegova država podpira palestinsko odporništvo in je kritiziral iraški režim. »Odporniško gibanje bi moralo še dalje voditi zgodovinsko vlogo, ki je po našem mnenju narodnostna nujnost*. Asad je še povedal, da se je sirska vojska v enem letu bojevala že dvakrat proti Jordancem in tako podprla Palestince. O Ira- ku je še izjavil, da ni nikoli pod pri palestinskih gverilcev, čeprav razpolaga z močno vojsko in meji na Jordanijo. JERUZALEM. 18. - V Gazi so se danes sestali arabski oredstav-rviki s področja Gaze (ki so ga zasedli Izraelci) in z zahodnega brega Jordanije (ki ie tudi pod izraelsko oblastjo). Predstavniki obeh področij so razpravljali o možnosti ustanovitve palestinske države v okviru mirovne pogodbe z Izraelom. Najvidnejši osebnosti, ki sta bili navzoči na sestanku, sta bila župana iz Hebrona Mohamed Ali Jaory in iz Gaze Rashad A Shahua Med srečanjem so razpravljali tudi o načrtu za sklicanje kongresa, ki naj bi razpravljal o ustanovitvi take arabsko-palestinske države Takemu načrtu bodo absolutno nasprotni palestinski gverilci, ki ne sprejetnajo kompromisov v zvezi z ustanovitvijo države, ki bi bila kakorkoli pod oblastjo Izraela. Vsekakor, načrt predstavlja dokončno razdelitev Palestine, proti kateri so se že leta 1947 izrekle vse arabske države, ko se je o tem razpravljata v okviru OZN. Gverilci težijo za ustanovitvijo samostojne palestinske države, pri čemer je seveda potrebna osvoboditev vseh področij, ki so pod izraelsko oblastjo. Načrtu, o katerem so danes razpravljali arabski predstavniki v Gazi, niso naklonjerii niti sami Izraelci. Ministrska predsednica Golda Meir je že izjavil^, da je odločno proti takemu načrtu ločene Palestine, čeprav ga nekateri vendar podpirajo. načeloma obravnavala predsednik Tito in Indira Gandi in pripravila skupno poročilo. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov sta Tito in Indira Gandi izmenjala poglede o problemih Vzh. Pakistana, razvoja položaja v Evropi, na Bližnjem in Daljnem vzho du. o politiki in delovanju neuvrščenih in o dvostranskih odnosih. Glavna tema razgovorov je bil položaj v Vzhodnem Pakistanu in problem beguncev, to je tema, ki je bila predmet razgovora predsednika Tita tudi z mnogimi državniki med bivanjem v Iranu. Indira Gandi je jugoslovansko delegacijo podrobno seznanila z zgodovinskim razvojem dogodkov v Vzhodnem Pakistanu, prikazala mnoga deistva in argumente in pojasnila sedanje stališče in politiko Indije. Stališče Jugoslavije je, da se mora beguncem omogočiti vrnitev domov in jim zagotoviti obstoj. V zvezi z napetostjo med Indijo in Pakistanom je Indira Gandi zagotovila predsedniku Titu. da Indija ne bo nikoli prva napadla, se bo pa branila, če bo njena varnost ogrožena. To stališče je naletelo na odobritev jugoslovanske delegacije. Zatem sta delegaciji proučili razvoj položaja v Evropi, stanje na Bližnjem vzhodu in v Vietnamu. Delegaciji sta pozdravili ugoden razvoj v Evropi, posebno pa še sporazum o Berlinu. Izmenjava misli o Bližnjem vzhodu je bila pomembna že zaradi tega, ker se bo predsednik Tito, ob vrnitvi v domovino sestal s predsednikom El Sadatom v Kairu. V okviru vseh proučenih vprašanj je bila še posebno poudarjena vloga in politika neuvrščenih. Pri tem sta obe strani naglasili, da je treba krepiti politiko neuvrščenosti in angažiranje neuvrščenih držav pri reševanju svetovnih vprašanj. Indija, ki se sedaj ubada z vprašanjem Vzhodnega Pakistana in beguncev, je odkrito izrazila nezadovoljstvo zaradi nezadostnega zanimanja večine neuvrščenih držav za to vprašanje. Razgovori med predsednikom Titom in indijskimi voditelji se bodo nadaljevali jutri. Predsednik Tito U Tant potrdil svojo ostavko NEW YORK, 18. — Generalni tajnik OZN U Tant ie danes ponovno in odločno izjavil, da bo zapustil generalno tajništvo takrat, ko mu zapade mandat in torej 31. decembra 1971. Dejal ie. da mu ie žal, da pa je njegov sklep dokončen in da pod nobenim pogojem ne bo o-stal na svojem mestu niti za zeta omejen čas. Menijo, da bodo pričeli razpravljati o kandidaturi za eeneralnega tajnika, ko bo zaključena debata o vključitvi LR Kitajske v OZN, saj volijo generalnega tajnika v skupščini na priporočilo varnostnega sveta. RIM, 18. — Minister za delo Do-nat Cattin bo jutri v Luksemburgu predsedoval ministrskemu svetu za socialna vprašanja EGS. Obravnavali bodo reformo evropskega socialnega sklada in italijanski predlog o zaposlitvi v državah evropske skupnosti. ■iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiittiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii,iiiiiiiiiil,i„,1,i„lll|ll|l|,l|,lllllllllllllllllll,llllllllllllll|llliu NA DANAŠNJI SEJI BRITANSKE VLADE Zaplenitev orožju v Amsterdumu in mučenje v ulstrskih taboriščih Predstavniki ulstrske opozicije in večine v Londonu - Število žrtev narastlo na 126 oseb BELFAST, 18. - Zadnje dni je bilo ozračje v Severni Irski še boij napeto in razgibano kot običajno. Poleg vsakodnevnih napadov, spopadov, preiskav, aretacij in žrtev — število smrtnih žrtev je v zadnjih urah narastlo na 127 oseb — sta namreč razburila javnost še dva dogodka: zaplenitev v Amsterdamu velike količine orožja češkoslovaške izdelave, ki naj bj bilo namenjeno organizaciji IRA, in javne obtožbe britanskega tiska, da so jetniki koncentracijskih taborišč kruto mučeni. Za zaplenitev orožja v Amsterdamu se je izvedeta že v soboto, prav tako za domnevo, da je orožje namenjeno ulstrskim «provi-sionalsom* (skrajnemu krilu pristašev organizacije ERA). Vendar je pri tem še mnogo naznank. Res je nizozemska policija priprla pilota letala, ki je prevažata orožje, in Američana Alberta K6-niga, ki je kot posredovalec prosil za let «charter» in je tudi podpisal pogodbo z letalsko družbo Pomair. Družba je izdala uradno poročita, v katerem izjavlja, da ni vedela, kakšno blago naj bi letalo prevažalo. Vse bi bilo nekako v redu, pač pa ob pristanku letala ni mogla policija najti predstavnika organizacije IRA, ki bi blago prevzel. Desničarski tisk je izrabil dogodek. Nejasnostim in skrivnostim seveda ne posveča pažnje, pač pa skuša dokazati, kolika je «zunanja* pomoč, ki jo prejemajo ulstrski gverilci, in povezuje zadevo celo s kongresom ulstrske KP, ki je bil v preteklih dneh v Belfastu in na katerem so bili navzoči tako delegati zahodno kot vzhodnoevropskih držav. (Pr; tem je treba dodati, da so baje ulstrski gverilci do sedaj prejemali orožje samo iz zahodnoevropskih držav in da bi dobava iz Češkoslovaške predstavlja za britansko vlado izreden primer). Veliko reakcijo in ogorčenja pa je izzval pnedvsem članek britanskega časopisa «Sunday Times*, ki dolži angleške in ulstrske oblasti, da dopuščajo mučenje jetnikov v severnoirskih koncentracijskih tabo- riščih. časopis opisuje nekatera mučenja, ki jih v taboriščih uporabljajo pri vsakem zasliševanju kot »naravni pripomoček*. Ulstrski predsednik Faulkner je sicer zanikal vesti, kar pa ni prepričata britanske opozicije, katere leader Ha-rold Wilson je takoj zahteval sestanek s predsednikom vlade Heat-hom. Njegova prošnja je bila sprejeta. V London so medtem dospeli še štirje člani ulstrske vlade: dva člana opozicije — John Hume in Austin Currie, poslanca socialdemokratske - laburistične stranke — in dva člana večine — Albert Anderson in Lloyd Hall-Thompson. Andersona in Thompsona bo sprejel minister Maudling. Očitno sta s svojim obiskom skušala izenačiti ravnotežje, kajti Hume in Currie sta voditelju opozicije Wilsonu in predsedniku Heaithu že dostavila dokument, ki dokazuje, kaj se dogaja v koncentracijskih taboriščih. Britanska vlada je tako o mučenju v ulstrskih taboriščih kot o zaplenitvi orožja uvedla dve preiskavi, katerih izidi bodo znani jutri. Raziskava o mučenju v taboriščih zajema razna ministrstva — na primer notranje in obrambno — ter vrsto visokih funkcionarjev. Medtem se seveda nadaljujejo spopadi in atentati. Eksplozija v belfaški veleblagovnici je davi terjala tri ranjence. Zvečer je ostrostrelec smrtno ranil vojaka, ki je sedel v nekem avtomobilu v bližini taborišča Long Kesh. Vojak je malo kasneje umrl. Drug vojak je bil ranjen v Londonderryju. Sprejeli so ga v bolnišnico, njegovo življenje pa je v nevarnosti. V Mariboru teden slovenskih gledališč (Od našega dopisnika) MARIBOR. 18. — Z odkritjem spomenika znanemu’ slovenskemu gledališkemu igralcu Stanetu Severju v avli mariborskega gledališča, se ie nocoj, pričel teden slovenskih gledališč pod naslovom: «Borštnikovo srečanje 1971*. V dneh do 27. oktobra bodo na odru mariborskega gledališča nastopili ansambli gledališč iz Maribora. Nove Gorice, Celja, Trsta. Ljubljane, mladinsko gledališče iz Ljubljane, gledališče iz Gotvoalda (ČSSR) in ansambel ljubljanske akademije za gledališče, radio. film in televizijo. O pomenu Borštnikovega srečanja, o deležu igralca Borštnika ter o deležu Staneta Severja v slovenski gledališki umetnosti je spregovoril akademik dr. Kreft, na kar je u-pravnik Slovenskego narodnega gledališča Maribora Frančič odkril doprsni kip velikemu umetniku, ki ga je izdelal akademski kipar primorski rojak Stojan Batič. Nato je ravnatelj slovenskega gledališkeaa muzeja Moravec izrekel nekaj besed o razstain posvečeni Severjevemu spominu. Poleg številnih predstavnikov mariborskega kulturnega in javnega življenja so bili navzoči tudi vdova po pokojnemu Stanetu Severju. član izvršneaa sveta SR Slovenije dr. Mirko Bratit in drugi. Zvečer ie bila v dvorani Slovenskega narodnega aledališča na vrsti prva predstava v okviru Borštnikovih srečanj. Nastopilo je Slovensko narodno gledališče iz Maribora z Linhartovo komedijo *Ta veseli dan ali Matiček se ženi*. V začetku je spregovoril član izvršnega sveta dr. Mirko Bratit o sedanjem gledališkem trenutku v Sloveniji ter zaželel vsem nastopajočim ansamblom največji uspeh. Jutri zvečer bo nastopilo primorsko gledališče iz Nove Gorice, v nedeljo pa se bo mariborski kulturni javnosti predstavilo Slovensko gledališče iz Trsta z Brestovimi zOgnji v noči*. J. k. SLOVENSKO GOSPODARSTVO DO SEPTEMBRA Ugoden razvoj izvoza Priporočila in ukrepi za izboljšanje cestnega omrežja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Po podatkih, ki jih objavlja zvezni zavod za statistiko, je slovensko gospodarstvo v obdobju januar - september doseglo med vsemi jugoslovanskimi republikami najboljše izvozne rezultate. Slovenska podjetja so izvozila v tem obdobju za 3 milijarde 533 milijonov blaga. V devetmesečnem obdobju se je najbolj povečal izvoz kmetijskih izdelkov (za 27 procentov), izvoz lesa in lesnih izdelkov (za 22 procentov) in izvoz industrijskih izdelkov (za 8 procentov). Ugodna dinamika ustvarja skupaj z dokaj ugodnimi napovedmi — mnoga podjetja trdijo, da imajo dovolj naročil iz tujine — upanje, da bo slovenska zunanjetrgovinska bilanca ob koncu leta vendarle ugodnejša kot pa je bila sredi leta. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bil nam- za 50 procentov večji od reč uvoz izvoza. Na današnji seji komiteja za promet pri izvršnem svetu Slovenije so razpravljali o konceptu razvoja prometne dejavnosti v prihodnjih petih letih. Promet v Sloveniji namreč močno zaostaja za celotnim gospodarskim razvojem v naši republiki V tej zvezi so izdelali nekaj priporočil in ukrepov za zagotovitev potrebnih sredstev za cestno izgradnjo. O priporočilih bodo verjetno razpravljali na bližnji seji slovenske vlade. Po mnenju komiteja velja dosledno uveljaviti načelo, naj plačujejo modernizacijo in izgradnjo cest tisti, ki jih uporabljajo. Med priporočili je predlog za povišanje cen pogonskemu gorivu, o čemer naj bi odločal zvezni izvršni svet- I. G. Truplo odkrito biizu Bagherije ni De Maurovo PALERMO, 18. — Odkritje na pol razpadlega trupla v zapuščenem vodnjaku ob cesti, ki vodi od Bagherije do Misilmerija, je iznenadilo in nekoliko zmedlo časnikarske, policijske in sodne kroge v Palermu. V začetku namreč ni bita tehtnih dokazov, da bi odkrito truplo ne bilo truplo časnikarja Maura De Maura, ki je skrivnostno izginil 16. septembra lani. Po obdukciji pa so ugotovili, da pripada truplo 25-letnemu mladeniču Vincenzu Trini. Po obdukciji so truplo izročili družini, pogreb bo jutri. Zadeva De Mauro ostaja tako nezaključena. Ko je deček, ki je slučajno hodil mimo vodnjaka in je zaradi močnega smradu stopil do karabinjerjev, privedel do odkritja na pol razpadlega trupla, so bili skoraj vsi — kljub pomanjkanju dokazov — prepričani, da gre za časnikarjevo truplo. Pričakovala se je obdukcija, ki naj bi imela zadnjo besedo. Očitno so raziskave karabinjerjev in policije v zvezi s skrivnostno izginitvijo časnikarja De Maura še vedno na mrtvi točki. V glavnem sta v zvezi z De Maurom dve tezi: po prvih naj bi bil domnevni umor De Maura povezan z vrsto umorov, ki jih je izvedla mafija in ki so se zaključili z usmrtitvijo državnega pravdnika Scaglione-ja; po drugi pa je izginitev povezana z raziskavo, ki jo je De Mauro opravljal do 16. septembra v zvezi z Matteijevo smrtjo. Ko b; bilo najdeno truplo De Mauro-ro, bi bita povsem podprta prva teza, tako pa so še vedno veljavni vsi dvoma in nejasnosti, ki jih do sedaj še nihče ni znal razjasniti. DANES na športni strani Zmage naših enajsteric v 2. amaterski ligi Slovenske enajsterice so v nedeljskem kolu zabeležile velik uspeh, saj so v vseh srečanjih zmagale. Manjši uspeh so dosegla naša moštva v 3. amaterski ligi, kjer so se večinoma morala sprijazniti s porazom. Orientacijski pohod v okviru Sšl je uspel V nedeljo so zelo uspešno izvedli orientacijski pohod v okviru 12. slovenskih športnih iger. Letos je tekmovalce vodila pot le po mestnih ulicah. Zaključili so sredozemske igre Največ kolajn sta si priborili Italija in Jugoslavija, saj je bila njuna bera odličij rekordna. Italija je z Bassijem v zadnjem dnevu zmagala tudi v maratonskem teku. Zlato za Miličevo v Španiji Sonja Miličeva, igralka zgoni-škega Krasa, se je vrnila iz Španije z zlato kolajno, katero je osvojila v ženskih dvojicah. TRŽAŠKI DNEVNIK OBLASTI SLOVENSKE POLE ZELO NERADE DAJO IZ ROK Pravo «stopnjevanje pritiska pri delitvi slovenskih obrazcev Na 10-dnevnem tečaju ni mhče povedal popisovalcem, da imajo Slovenci pravico do slovenskega obrazca - Tudi gospodarstveniki m obrtniki naj zahtevajo slovensko polo! Če izvzamemo zamudnike, so skoraj vsi popisovalci končali včeraj z delitvijo popisnih pol družinam. Pričenja se drugi del razdelilne akcije, ko bodo morali obiskati podjetja, stanovanjske skupnosti in posamezne gospodarske obrate. Zato pa pozivamo vse slovenske gospodarstvenike, naj se postavijo po robu vsakemu poskusu izigravanja in zahtevajo, ob samem vstopu popisovalca v urad, tudi slovenski obrazec. Dr. Mestroni nam je pred nekaj dnevi' zagotovil, da je ISTAT dala natisniti zadostno število slovenskih obrazcev tudi za podjetja in druge gospodarske enote. Kar zadeva zadnje faze delitve popisnih pol lahko zabeležimo to, kar smo opazili že od vsega začetka. Spretna režija višjih organov Opozorilo Vso slovensko in demokratično italijansko javnost opozarjamo, da se še enkrat tudi ob tem nenormalnem popisu prebivalstva, grobo kršijo naše pravice. Slovenski popisovalni obrazci so slabo natisnjeni. Manjkajo namreč v njih strani za popis družinskih članov. Zaradi teh in drugih tehničnih značilnosti o-brazcev jih slovenske družine, ki štejejo tri ali več članov, ne morejo uporabiti, medtem ko nam 5. člen Posebnega statuta londonske spomenice jamči pravico do uporabe lastnega jezika v vseh pismenih in drugih odnosih z oblastmi. Slovenci zato ostro protestiramo. Prepričani smo namreč, da bi nam za popis odgovorne oblasti morale to osnovno in zajamčeno pravico omogočiti tudi v praksi. To se namenoma ni zgodilo. Razmere nas torej silijo, da se bomo ravnali tako: 1. Stanovanjske skupnosti, podjetja, posamezniki in dvočlanske družine bodo izpolnili slovenski popisni obrazec. 2. Tri in veččlanske družine bodo izpolnile V SLOVENSKEM JEZIKU italijansko popisno polo. Pri tem si bodo pomagale z vprašanji v slovenskem obrazen. je zaigrala na vse strune in poskusila pravarati Slovence na vse možne načine. V našem uredništvu neprestano brni’ telefon. Bralci in drugi Slovenci nas iz ure v uro opozarjajo na nešteto primerov, ko so jim poskusili vsiliti samo italijansko popisno polo s trditvijo, da slovenske nimajo. V nekaterih primerih so popisovalci1 izjavljali presenečenim občanom, da takih pol sploh ni. Nihče jim namreč ni povedal, tudi na desetdnevnem tečaju, ki so ga vodili občinski funkcionarji, da obstajajo slovenske popisne pole. O njih so izvedeli šele tedaj, ko je njihov prvi slovenski popisan ec zahteval naj mu jo prinesejo. Pogovorili smo se z nekaterimi popisovalci in vsi so nam to dejstvo potrdili, kar seveda meče zelo temno senco na občinske funkcionarje, pa tudi nadzorne organe, ki bi morali slediti poteku popisa. V drugih primerih so popisovalci zagotavljali, da so »slovenske pole nepotrebne*, ker da »lahko pišete tudi na italijanskih v slovenščini tudi na obrazcih*. Tretji so še dodajati, da ....................................................................»..».»••......................... so slovenski obrazci slabo tiskani in da jih sploh ni mogoče uporabiti. Tako torej. Glede zahtev po slovenskih popisnih polah vodijo pristojne oblasti nekakšno «psihološko stopnjevanje*, katerega cilj je v prvi’ vrsti ustrahovanje slovenskega prebivalstva, ki bi ga radi odvrnili od zahtev po spoštovanju njegovih pravic. Očitno je že, da ne gre za pobudo posameznih Dopisnikov, temveč za odgovornosti, ki jih moramo pripisati pristojnim organom v visokih krogih. Zgodilo se je na Katinari, a velja tudi za nekatera druga mestna področja. Navajamo en sam primer. ker so si vsi na las podobni. Fant, popisovalec, potrka na vrata. Ko mu družinski poglavar odgovori, da ne mara samo italijanskega formularja in zahteva oba, torej tudi slovenskega, mora fant oditi... V popisovalnem centru mu namreč ne dajejo več kot eno polo vsakokrat. Za vsako polo mora k Sv. Ivanu. Fant se seveda pritožuje, ker svojega dela še ni o-pravil. Zato prepričuje ljudi, naj ne zahtevajo slovenske pole, ker ga to stane preveč truda. Mladi popisovalec ni zakrivil ničesar. V popisovalnem centru pa je nekdo odgovoren za ta neplačani trud in kriv, če je fanta minila vsaka volja deliti pole. Iskreno povedano: žal nam je, če so morali popisovalci (v glavnem dekleta in študentje) požreti marsikatero pikro pripombo. Ni krivda Slovencev, če so oblasti sklenile izvesti popis na način, ki je vreden fašistov. Marsikateremu Slovencu se je tudi zgodilo, da ga popisovalec ni našel doma. Pustil je popisno polo (samo italijansko, seveda) pri sosedu ali’ vratarju. Sprašujejo, kam naj gredo po slovenski obrazec sami. Jutri bomo objavili seznam popisovalnih uradov. Za sedaj svetujemo, naj telefonirajo na občino (tel. 35053) in vprašajo po dr. Mestroniju v statističnen uradu. Lahko se obrnejo tudi na predsednika občinske popisovalne komisije odbornika Mocchija, ki je prav tako v občinski palači. Objavljen zakon 822 v korist tržaške luke V Uradnem vestniku štev. 262 z dne 15. oktobra 1971 je bil objavljen zakon štev. 822 z dne 14. avgusta 1971 o posegih v korist tržaške luke. Kakor smo svoj čas že zabeležili v našem listu, je najvažnejši v zakonskem besedilu člen 1, ki priznava tržaški luški ustanovi status javne gospodarske ustanove, ki je podvržena nadzorstvu ministrstva za trgovinsko mornarico. Člen 2 določa, da bodo stroški za dobavo vode, čiščenje, razsvetljavo in vzdrževanje naprav državnega demanija odslej v breme ministrstva za javna dela, medtem ko bo stroške za železniške storitve, razsvetljavo in vzdrževanje železniških naprav prevzela uprava državnih železnic. Po členu 4 je luški ustanovi priznan izreden prispevek v višini 2.200 milijonov lir, od tega 1.240 milijonov za kritje primanjkljaja bivših Javnih skladišč. Po členu 5 pa se državni letni prispevek luki dvigne — pričenši s poslovnim letom 1971 — s sedanjih 1.500 na 2.300 milijonov. Pristaniška ustanova sme nadalje uvesti PISMA UREDNIŠTVU O slovenski popisnici Spoštovano uredništvo! Danes popoldne mi je popisovalka prinesla popisnico. Brez težave sem dobil od nje tudi slovenski primerek. Ko sem ji zagotovil, da bom izpolnil samo slovensko popisnico, kot je to moja pravica po petem členu Posebnega statuta, mi je izpolnila tudi za popisovalca pridržani prostor na slovenski popisnici. Ko sem ji na njeno vprašanje zagotovil, da ne bom raztrgal italijanske po-pisnice (čemu ta bojazen?), je odšla. Po njenem odhodu sem u gotovil, da je na slovenski popisnici prostora le za dve osebi, v druum pa smo trije. Zato želim preko Vašega cenjenga lista pr)-testirati proti tej nepošteni potegavščini. Takoj jutri zjutraj bom šel na popisni urad po d^ugo slovensko popisnico, da bon lahko tudi otroka popisal v slovenščini. . Nihče me 'ne mere siliti, da bi izpolnil neslovenski obrazec. Z odličnim spoštovanjem OR. Trst, 18. oktobra 1971 posebno pristajalno takso v višini 10 lir pri toni čiste registrske to-naže ladij, ki bodo pristajale v Trstu (člen 6). 30. oktobra mednarodni dan varčevanja Mednarodni institut hranilnic in posojilnic organizira tudi letos »teden hranilnic*, ki je na sporedu od 25. do 31. oktobra. Dne 30. oktobra bo tudi v Italiji in v naši deželi praznovanje 47. mednarodnega dneva štednje. SEMAFORI OB TRAMVAJSKIH TRAČNICAH V Ulici Commerciale in na Kon-konelski cesti', tam kjer ti prečkata tramvajske tračnice, so postavili tri semafore, ki bodo z rdečo lučjo v kratkih presledkih opozarjali avtomobiliste, da bo vsak trenutek peljal mimo openski tramvaj. Gre za širšo akcijo, v okviru katere bo ob- čina postavila vrsto semaforov po mestu, in sicer po teh na Ul. Commerciale in na Konkonelski cesti, še v Ul. Flaivia, kjer so vsako jutro in vsak večer zamudni prometni zastoji, ki povzročajo ne malo nevšečnosti' delavcem, ki so zaposleni v industrijski coni. Ulllllllll.....IIIIIII ■ ........111IIIIII>111.....M 11IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMlI n 1111II | II | III .tl IIII .....IIIIIIIIIII IM IM11IIIIIIIIIIIIIII .....Ulili.......Illlllll............II PO ZAGOTOVILIH MINISTRA LAURICELLE Do konca leta natečaji za javna dela v skupni vrednosti 5.886 milijonov lir Vlada namerava pospešiti ustrezne postopke - Med pomembnejšimi deli dograditev krožne železniške proge v predoru in oprema pomola VII v luki Minister Lauricella jonov lir. Med najpomembnejšimi posegi na Tržaškem je minister omenil zlasti krožno železniško progo pod mestom in opremo pomola Vil v novi luki. Posegi na področju prometa se nanašajo tudi na gradnjo več cest in na primemo povezavo deželnega z avstrijskim in jugoslovanskem cestnim omrežjem. Minister Lauricella je v zvezi s temi vprašanji predlagal, naj bi ustanovili stalno konferenco, pri kateri naj bi sodelovali predstavniki njegovega ministrstva in prizadetih krajevnih uprav. Konferenca naj bi omogočila hitrejše reševanje problemov, povezanih z uresničevanjem javnih del. Na seji je tudi deželni odbornik za javna dela Masutto poudaril nujnost tesnejšega sodelovanja med deželo in državo ter točnejše definicije ustreznih pristojnosti. Minister za javna dela Lauri-eella se’ je včeraj v Trstu sestal s predstavniki deželne uprave, krajevnih ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z izvajanjem javnih del na našem področju. Sestanek je bil v prostorih krajevnega skrbništva za javna dela in so se ga udeležili predsednik višjega sveta za javna dela Franco, glavni ravnatelj ministrstva San so, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, deželni odbornik za javna dela Masutto, predsedniki tržaške, goriške, videmske in por-denonske pokrajine, odbornik za javna dela pri tržaški pokrajini Volk, tržaški, goriški, videmski in pordenonski župan, občinski odborniki za javna deto, predstavniki ustanov IACP, generalni vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino Abbrescia, prefekti iz Gorice, Vidma in Pordenona, skrbnik za javna dela Rendola in nekatere druge osebnosti. Na sestanku so obravnavali vprašanja, povezana z uporabo finančnih sredstev, ki so bila nakazana za izvedbo javnih del v naši deželi. Minister Lauricella je v tej zvezi naglasil, da namerava vlada pospešiti postopek, po katerem se odobravajo in uresničujejo javna dela v državi. Glavna skrb velja pri tem finančnim razpoložljivostim, ki so že nakazana za posamezna dela, in ki po navadi ležijo pri bankah dalj časa neuporabljena. Minister je preciziral tudi vlogo, ki jo bodo pri hitrejšem uresničevanju posameznih načrtov igrale dežele, pokrajine in občine. Na našem področju bodo v kratkem lahko uresničena številna javna dela, ki se nanašajo na gradnjo šol, ljudskih stanovanj, higienskih naprav, cest in podobno: do konca leta naj bi organizirali natečaje za oddajo raznih javnih del v skupni vrednosti 5 milijard 886 milijonov lir, že do konca oktobra pa za 1 milijardo 510 mili- mm 5% \ /■> mm '1 ir?. * ati mm Meni md sestankom * ministrom Lauricella V soboto srečanje o rajonskih konzultah Tržaški pokrajinski odbor Združenja za avtonomije in krajevne pristojnosti bo organiziral v soboto. 23. oktobra deželno srečanje o rajonskih konzultah in občinski decentralizaciji v Furlaniji - Julijski krajini. Glavno poročilo bo podal pokrajinski predstavnik združenja L. Ghersd. Srečanje bo v gledališču Verdi s pričetkom (A) 16.30. Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne se sestane deželni svet. Prvi del seje bo namenjen razpravi o vprašanjih, ki so jih v zadnjem času vložili predstavniki raznih svetovalskih skupin, nato pa se bo nadaljevala razprava o zakonskem načrtu, ki razširja in izpolnjuje zakon štev. 33 iz leta 1965 o deželnem solidarnostnem skladu. O zakonu bodo spregovorili svetovalci Dal Mas (PSDI), Moschioni (KPI) in Mizzau (KD). Kakor znano, se je razprava o solidarnostnem skladu začela že prejšnji teden ter so o njem spregovorili že številni svetovalci. Danes se sestane na redni tedenski seji tudi deželni odbor, medtem ko se bodo jutri in pojutrišnjem sestale razne posvetovalne komisije pri deželni upravi. PO UGODNIH REZULTATIH LANSKEGA POSKUSA Letos celodnevni pouk na 34 šolah v naši deželi Gre za 23 osnovnih šol z 2.600 učenci in 11 nižjih srednjih šol z 2.700 dijaki - Dežela sodeluje pri pripravah za preosnovo državnega šolstva Na posebnem sestanku tretje posvetovalne komisije uri deželni u-pravi, ki ga je vodil svetovalec Zanin, je odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust razčlenil nekatera vprašanja v zvezi s preosnovo srednješolskega študija in z uvedbo polnega urnika v šolah Furlanije - Julijske krajine. Odbornik Giust je uvodoma naglasil. da se je deželna uprava že pred časom lotila omenjenih vprašanj: februarja letos je bil v Rimu sestanek predstavnikov italijanskih dežel z ministrom za šolstvo Misa-sijami na njem je bil govor o napovedani preosnovi srednješolskega študija, o prenosu ustrezne pristojnosti z države na dežele in o sodelovanju dežel pri sestavljanju »šolskega načrta*. Še pred tem se .je razvila v deželnem svetu širša razprava o problemih šolstva ter ie deželni odbor na podlagi nakazanih vprašanj organiziral sestanek s predsedniki tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine, z župani Trsta. Vidma. Gorice in Pordenona, z višjim deželnim nadzornikom za šolstvo, s šolskimi skrbniki iz Furlanije - Julijske krajine, s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in z drugimi strokovnjaki. Na sestanku ie stekel posvet o problemih šolstva in o sodelovanju krajevnih uprav pri sestavljanju ustreznih predlogov. Slednie bodo zbrali v posebni spomenici, o kateri bodo pozneje razpravljali pristojni deželni organi. S tem bo dežela lahko konkretno prispevala k rešitvi šolskega problema tudi v državnem merilu. Odbornik je nato prikazal ugpeh prvega poskusa polnega pouka v šolskem letu 1970-71 v Budoii, S. Giorgiu della Richinvelda, Dolenji v Brdih in Flaibanu. Poskus se .je obnesel, zato ie deželna uprava letos sprejela zakon štev. 24. ki predvideva uvedbo polnega umika tudi v druge šole Furlanije - Julijske krajine. Z začetkom novega šolskega leta so takšen urnik raztegnili na 23 osnovnih šol, ki štejejo skupno 2.600 učencev in 227 učiteljev ter na 11 nižjih srednjih šol z 2.700 dijaki in 367 profesorji. Dežela skrbi za prevoz učencev in dijakov v šolo in za kosilo, pokrajinska šolska skrbništva pa organizirajo posebne tečaje za izobraževanje ustreznega učečega kadra. V razpravo o Giustovem poročilu so posegli svetovalci Trauner (PLI), Bergomas (KPI). Di Caporiacco (MF) in Ramani (KD), zaradi šte- vilnih predlogov in dopolnil pa bodo o trii vprašanjih razpravljali še na sestanku, ki ga bo odbomištvo za šolstvo sklicalo v najkrajšem času. Važno opozorilo bivšim deportirancem in političnim preganjancem Pred nekaj tedni smo objavili vest, da je parlament odobril zakon, ki določa, da se pravice in ugodnosti na podlagi zakona štev. 336 iz lanskega leta razširijo tudi na bivše politične preganjance in bivše politične deportirance. O tem zakonu smo lani podrobno pisali in pripomnili, da velja samo za osebe, ki so zaposlene v državni služ- bi, na šoli, pri železnici, pošti, pn deželnih, pokrajinskih in občinskih upravah ali ustanovah (npr. Ace-gat, otroški vrtci, pokrajinska umobolnica, pokrajinske ceste, mestna čistoča itd.) Krivično je, da so izključene kategorije, ki so zaposlene pri zasebnih podjetjih, ustanovah in uradih. Zato so parlamentarci raznih strank predložili osnutek dopolnilnega zakona, toda zakonski predlog nd se prišel na dnevni red v parlamentu. Prav tako ni prišel še na dnevni red zakonski predlog glede novega odprtja roka za priznanje statusa borca. Objavljamo to kratko pojasnilo, ker se širijo netočne vesti in marsikdo sprašuje po uradih in organizacijah, kaj naj napravi, češ da je izšel nov zakon. Do sedaj je novost samo v tem, da zakon 336/1970 zajema tudi bivše politične preganjance in deportirance, ki so v državni ali podobni službi. Bivše politične preganjance (od leta 1919 do 8. septembra 1943) pa opozarjamo, da imajo pravico, ko dosežejo 60. leto starosti, do letne priznavalnine, ali pokojnine. Žal nimajo še te pravice bivši politični deportiranci, ki so bili po raznih nacističnih taboriščih. Sen. Caleffi in sen. Maris sta predložila zadevni zakonski osnutek in je upati, da bo v kratkem odobren. Zakon o priznavalnini bivšim političnim preganjancem (zapor, kon-finadja, prisiljena emigracija, preganjanja itd.) velja ne glede na službeno mesto, ali zaposlitev. GLASBENA MATICA — TRST Dne 23. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PRVI ABONMAJSKI KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec - čelo SPORED: G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER W. A. MOZART: DIVERTIMENTO št. 11 (K 251) v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigami. Prosvetno društvo IVAN GRBEC Skedenj — Ul. di Servola 124 predvaja Danes, dne 19. oktobra drugi del barvnega filma Bratovščina sinjega galeba Popoldanska predstava za otroke bo ob 17. uri večerna predstava namenjena odraslim ob 20.30. Vabljeni! Vstop prost! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU se oprošča svojim cenjenim obiskovalcem zaradi nedeljske predstave «Bobni v noči*, ki smo jo bili prisiljeni odpovedati v zadnjem trenutku zaradi nenadne obolelosti v ansamblu. Abonmaji so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265 — 734269, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Razstave V italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. Nicolo so odprte kolektivna razstava umetniške skupine Erbese in osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk in Mare Chmet Sorentino iz Trsta. Razstava bo odprta do 30. oktobra. V umetniški galeriji Barisi v Ul. Rossetti 9 osebna razstava tržaške slikarke Radenke. Razstavlja skupino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem klubu v Ko-ronejski ulici bo do 31. oktobra razstavljal svoja dela nemški umetnik Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lanterna*, Ul. S. Nicolo 6 a, bo od srede, 20. t. m. do 9. novembra, razstava del Oresta Dequela. Otvoritev bo v sredo ob 19. uri. Predavanja SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na 1. predavanje sezone 1971-72. Na sporedu je tema: POHORJE: gozdovi, barva, ljudje in bajke. Predaval bo MIRKO ŠOŠTARIČ Besedo bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vabljeni v petek, 22. okt. v malo dvorano KULTURNEGA DOMA. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice. Metlike. Črnomlja. baze 20, itd. Včeraj-danes Danes, torek, 19. oktobra ETBIN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 17.14. — Dolžina dneva 10.48. — Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 16.48. Jutri, sreda, 20. oktobra FELICIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,4; najnižja 6,4; ob 19. uri 12,1 stopinje, zračni tlak 1027,7 rahlo raste; veter 2 km jugovzhodni; vlaga 68 odst.; nebo jasno, morje skoro mimo, temperatura morja 17,2 stopinje. Gledaljšča GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 23988) sprejemajo prošnje za obonmaje za prihodnjo sezono, ki se bo začela 11. novembra z Verdijevo opero «Simon Boccanegra*. Celotni repertoar gledališča predvideva 12 oper. Po Verdijevi operi bodo predstavili absolutno novost Giulia Viozzija «Elisabetta», kateri bo sledil baletni večer. Prvi del repertoarja bodo zaključili z Rossinijevo opero «Mose» in Puccinijevo «Turandot». Sledile bodo izvedbe oper Menot-tija «L’uomo piu importante*. kar je absolutna novost za Evropo, Thomasa «Mignon», Bellinija «1 Puritani*. Wagnerja «Walkirija», Wolf Ferrarija «11 Campiello*. Verdija »R corsaro*. sezono pa bo zaključila opera Mus-sorskega «Boris Godunov*. Pogoji za abonmaje so isti kot lani. To velja tudi za posebni abonma za dijake višjih srednjih šol in za univerzitetne študente. Vodstvo gledališča opozarja, da lahko lanskoletni abonenti potrdijo lanske sedeže do 26. t.m. Po tem dnevu bodo sedeže, ki ne bodo zasedeni, dali na razpolago novim prosilcem. POLITEAMA ROSSETTI V petek bo otvoritev gledališke sezone Teatra Stabile z Molierovo komedijo «Don Juan* v režiji Giulia Bosettija, ki igra tudi glavno vlogo. Prodaja vstopnic in abonmajev tudi za mladino, upokojence in delavce pod ugodnimi pogoji v Pasaži Protti (tel. 36372, 38547). Nazionale 16.00: »Love story*. Ali' MacGravv, Ryan 0’Neal. Fenice 16.00: «U piccolo grande uo-mo». Martin Balsam, Jeff Corey, Chief Dan Georgie. Eden 15.30: «11 Decamerone*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00: «La controfigura*, Jean Sorel, Ewa Aulin, Lucia Bose. Technicolor. Excelsior 15.30: «1 diavoli*. Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00: «Quando gli uomini ar-marono la clava e... con le donne fecero din don*. Antonio Sabato. Al-do Giuffe. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30: «Io, Cristina, studen-tessa degli scandali*. Glenn Saxon, Malisa Longo. V barvah, prep. mladini pod 18. letom. Filodramniatlco 16.30: «11 teschio di Londra*. Barvni film. Delo Edgar-da Wallacea. Aurora 16.30: «Dingus, quello sporco individuo*. barvni film. Franck Sinatra. Impero 16.30: «11 gatto a nove code*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00: «Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30: «Venga a fare il solda-to da noi», barvni film. Moderno 16.00: «Violence». Tom Langhlin, Elisabeth Kames. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30: «Una lucertola con la pelle d donna*. Florinda Bolkan, Stanley Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00: «L’avamposto degli uomini perduti*. Gregory Pečk. Barbara Payton. Astra 16.00: «Confessioni intime di tre giovani spose*. Barvni film. Abbazia 16.00 «Geometria di un de-litto*. Barvni film. Lana Turner, George Chakiris. Prepovedano mladini pod 14. letom. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Umrli so: 75-letna Antonia Bressan, 63-letni Giuseppe Senizza, 58-letni Bruno Trani, 79-letni Antonio Petruzzi, 76-letna Clelia Pallotta por. D’Este, 52-letni Guglielmo Fabiani, 82-letni Massimiliano Ogris, 70-letni Antonio Smudin, 68-letni Romano Tell, 59-letni Luigi Celli, 82-letna Pasqua Iugo, 76-letni Giovanni Montio, 60-letni Enrico Scussa, 88-letni Giuseppe Mezgec, 83-letni Giuseppe Liuzzi, 96-Ietna Emma Cattarinich vd. Corazza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlfAlabarda, Ul. dellTstria 7, Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5, Mi/?an, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30) A. Barbo. Trg Garibaldi 5. Di Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina. Al-ITGEA. Ul. Ginnastica 6. S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz), KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 kinema-skopski barvni film: LE LABBRA PROIBITE DI SUMURU Igrata: George Naver in Klaus Kinski Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, II. nadstr. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN V petek, 22. t.m. ob 16. in 20. uri v KOPRU. V soboto, 23. t.m. ob 20. uri V AJDOVŠČINI. V nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU «Borštnikovo srečanje*. V ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU. V torek, 26. t.m. ob 19.30 V LJUBLJANI (Mestno gledališče). Šolske vesti STROKOVNA ŠOLA ZA INDUSTRIJO IN OBRT S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM išče absolventa tehnične šole (mehanski oddelek) ** poučevanje praktičnih predmetov (tedensko 19 ur - plača 126.000 Ur). Obrniti se na Istituto Professional* di Slato per Pindustria e 1’artigi*®*' to - Ul. Lazzaretto vecchio št. ^ tel. 68-488. ŠOLA GLASBENE MATICE Obveščamo, da danes odpadejo pevske vaje otroških zborov na Opčinah in v Trstu ter dekliškega zbora v Trstu. Naslednje vaje bodo prihodnji torek. 26. t. m. po običajnem urniku. KULTURNI KROŽEK DEVIN - ŠTI-VAN priredi danes ob 20.30 v župnijski dvorani v Devinu posvetovanje o ljudskem štetju 1971. Navodila in tehnične Informacije bo udeležencem posredoval predsednik dr. Drago Le-giša. Vabljeni so družinski poglavarji in vsi tisti, ki jih to vprašanje zanima. Darovi in prispevki I Namesto cvetja na grob pok. Janš* Guština- darujejo družine Sosič-čj* 5.000 lir, Nazario in Albina Angeli^ 3.000, Ivanka Dolenc 2.500 in P®1 Grzančič 2.500 za spomenik padlim 0* Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Jani8 Guština darujejo Dračkovi 6.000 1» za spomenik padlim na Opčinah. Namesto cvetja na grob drage®11 in dobremu sosedu Janku Guštin'1-daruje Stubel 5.000 lir za Dijašk* matico. Namesto cvetja na grob pok. Nada-la Zupina daruje N. Pahor 1000 lir 88 Rod modrega vala. Pi Praz 'Por »i iko Ilovi Pi •ejo Sovo Med Preb ' Po lov ' K «jp 'Ji *gli etja 'išai * i 'ova d c S O ŽA L J E Odbor in učiteljski zbor Glasben8 matice izrekata globoko sožalje tov8' risu dr. Dariu Cupinu ob smrti "j8" govega očeta. Športno združenje Bor izraža svoj8-mu članu dr. Darju Cupinu globok* sožalje ob smrti očeta. Slovensko prosvetno društvo BOR* z Opčin izreka globoko sožalj* družini ob težki izgubi Janka Guštin8, ■* Sporočamo, da bo pogreb Janka Guština danes, 19. t.m. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališč* na Repentabor. Družin* Opčine, Repentabor, 19. okt. TRŽAŠKA OBČINA se pridružuje žalosti družine ob sm^ someščana Guglielma Fabianija bivšega svetovalca v tržaškem obC**’ skem svetu in člana rajonske kon*^ te pri Stari mitnici. Pr čem feni nora egu a h • o jene Mo ne «nie •Ja ; P h ras »a, (c; itn Prai »it aglo ■°Pn aj i ti . lot ’ rtegi ■'fon. F tt *gli. ;sled eska ■apel etn . e. k esto, > Na <1 v Jen a K1 j? ji ^go Na h A jak i Ni soč 'f n ZAHVALA Ganjeni zaradi prejetih izrazov žalja ob smrti naše drage Rosine Ferini vd. Miani se zahvaljujemo vsem, ki so nam “J kakršen koli način bili ob stran* tem bolečem trenutku. Družin* Trst, 19. oktobra 1971 V £ Pl s eve K t>ti kk , ‘p P Posta S “i< j, Nej Sporočamo žalostno vest, da n*8J! za vedno zapustila naša draga in nona Štefanija Filipič vd. Božič Pogreb bo danes ob 16. uri iz ^ žalosti v Socerbu št. 11. Žalujoči sinovi in hčere z nami ter drugo sorodstvo Socerb, 19. oktobra 1971 , Včt Uto kV1 s s K Isl h-si Ndj, saj so dosegli vrsto uspe-I, f.raznih področjih. Piran se je iair7njlh letih razvil kot eno izmed , jy.me.mbneiših turističnih središč *el» e , v.iji’ lePe uspehe pa so do-... splošna plovba in druga pod- etia — iJ^uvui 'išaiii me^em ko ie na področju po-ia „ * z'vtjenjskega standarda tre- m nm * • Jolvc6c* atdiiudi ud ti c* lovanjsk'1^' prec*vsem Pospešeno sta-dohodek prebivalca znaša blizu lOVani 1 . puspeseuu »ul- ij °^jsko ^ izgradnjo. Poprečni oseb- »»'uii,„ 1500 dinarjev in je precej nad republiškim poprečjem. Od odprtih vprašanj pa je omenila predvsem šolstvo in izgradnjo nekaterih komunalnih objektov. Na slavnostni seji so nato izročili priznanja štiridesetim najzaslužnejšim prebivalcem. Ob prazniku je bilo v Piranu tudi več kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Na širšem posvetovanju v Kopru so se pomenili o dolgoročnem planiranju na obali glede na projekt Gornji Jadran. Udeleženci so poudarili, da bodo na slovenski obali še naprej razvijali razne panoge, osnovno skrb pa bodo posvetili pomorskemu gospodarstvu, turizmu, prometu in trgovini. V turizmu predvidevajo do leta 2000 46 tisoč ležišč, medtem ko jih je zdaj 20 tisoč. Največji razvoj bo vsekakor l"iniuiiiii,,,llllllllll|1||||||||||1||||initl||ttIllltl|llll|l|IIIIIIIIIIII]IIIIimnIIIlll)IIIIIIIIImllltll,|,„,„ ^TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V Padričah je ukradel torbo in par čevljev Poljskega begunca so sodniki ob- sodili na osem mesecev zapora ^ed S (pi tržaškim kazenskim sodi- nora] »r"™; se je včeraj eguneoZaA0var'iati a2_letni poljski' a tabori’"°am F°towski *z ezulske- s ohUi“T"'a Pri Padričah, katerega jenot«Zmca dolžila tatvine in vi- toof-' ne ,g naJ bi se malo pred pol-anjp letos splazil v stano- ija j, pdetnega Alessandra Grego-ii torb aurlč št. 25 in skušal ukra-iregori® ? Parom moških čevljev. jen upravi&mo mislila, da je Ker pa se ji na njeno o in nrf n* °dzval, je stopila v so agio j . Ha moško postavo, ki je Im*,,-. Vlgn>la mimo nie in se do »Pnir^‘6‘“la rPlmo nje in se po aj je 3 »Pustila na cesto. Do teci __ aeznani zmikavt — Kotow- lot j Je na cesti preskočil lesen se skušal skriti na dvorišču l- regorj; SJSusai skriti na dvorišču , fedtern eve8a. soseda Karla Guština. , :f°nsU 1)3 ie S°spa Alma že te-6 takni p°*dicala policiste, ki so egljm p°dPravili na sled za po-islediij kraJšem iskanju so ga eskgtnj Do dvorišču, skritega pod dpeliai-' ^veda so ga vklenili in .‘■'-‘jati na ^_____, ___ hh jJT“ kvesturo. Kmalu po-a ,P°ucisti našh ukradeno tor-to, ]j. tat odvrgel čez plot na ivt^bf Padla pod parkirani "1 v se je Kotowski, ki je Jeti ■fjnu*ku aretacije nekoliko vi-9 ‘n Pričel odgovarjati 6 je hJa Policistov. Trdovratno vrii s ,ran'l vsakršne obtožbe v i«v to. tatyino torbe in para čev1 ko vin;Pnznal le’ da je bil neko-je tn eiv.'- .^ožje postave so si, 'kgovp .00'čaj, skrbno zapisali vse pb® ’zJave, vendar ko je bilo Mu, ; /^Pisati zapisnik o zaslišanje C Wski izjavil, da ga ne n ,j' bv°j sklep je opravičil s .N® "Razume italijanščine. IMc m bajšbji razp"avi je bil Po-?Eal 2a • b. Javni tožiiec je pred-n Lir a mesecev zapora in 60 mobilist. nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, zaradi česar je to zavozilo čez sredo cestišča in trčilo v motorno kolo V nesreči se je najteže ranilo dekle, saj se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor »n jo odpeljali z rešilnim avtom RK. moralo zaradi zloma leve piščali in ran po isti nogi zdraviti približno 40 dni. Njen brat Bruno pa se je odrgnil le po obrazu, za kar so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Med dvomesečno odsotnostjo so ji ukradli dragocenosti Včeraj popoldne je 79-letna Cesa-rina Saccheri vd. Carli iz Ul. Cri-spi vsa upehana pritekla na kvesturo in potožila agentom, da s-* je ob vrnitvi domov, po skoraj dvomesečni odsotnosti, zavedla izginotja vrste numizmatičnih primerkov 32 zlatih kovancev, verižic in zaponk, vse za okrog 900 tisoč lir vrednosti. Saccherijeva je še povedala, da so bila vhodna vrata zaklenjena prav tako, kot jih je pustila pred odhodom, pa tudi druga vrata in okna niso kazala, da bi jih kdo odprl s silo. napravila Luka z industrijsko cono, kjer predvidevajo izgradnjo raznih objektov na prostoru 1600 ha. Največji problem pa je vsekakor povezava obale z notranjostjo. V prihodnjem razdobju bodo posvetili vso pozornost čim boljši p veza vi obale z relacijo Ljubljana - Celje - Maribor in povezavi s sosednjo Hrvatsko čez predor pod Učko. Italijansko gledališče na Reki je z uspehom začelo letošnjo gledališko sezono. Ob prisotnosti številnega občinstva in gostov so uprizorili tri enodejanke Miguela Cervantesa Budna straža, Stari ljubosumnež in Slika čudes. Glavne vloge so tolmačili Glauco Verdirosi, Raniero Brumini, Lucilla Duca, Gianna De Poli. Nereo POTREBNIH NAVODIL IZ RIMA ŠE NI NA SKUPŠČINI V ŠTANDREŽU Včeraj enourna »stavka, v lil. Randaecio ker sta v šoli še vedno le dve učiteljici Starši so otroke pustili v razred le ko je prišel šolski inšpektor - Skrbništvo naj od ministrstva zahteva takojšnja navodila - Drugi primer diskriminacije: učitelji slovenskih šol izločeni od poučevanja tujih jezikov - Zakaj imamo letos težave s slovensko šolo? Učenci slovenske ljudske šole v Ulici Randaecio so včeraj zjutraj «stavkali». Starši otrok prvega, drugega in tretjega razreda, t. j. starši 23 otrok, ki skupno obiskujejo ta mešani razred, so včeraj zju- traj prišh pred šolo s svojimi o-trod. Učiteljico so obvestili, da o-troke ne bodo pustih v razred. Ta je obvestila ravnateljstvo in uro pozneje je v šolo prišel šolski nadzornik dr. Lebani. Starši so tako, ob 9.30, pustih otroke v razred. V razgovoru z dr. Lebanijem so starši ponovno razložih njihove zahteve. Šolski inšpektor je ponovil to, kar je že dejal pred približno desetimi dne- Scaglia in Angelo Benetelli. Delo je vi delegaciji staršev. Prosvetno mi režiral Francesco Macedonio. Po tragičnem naključju je izgubil življenje italijanski lovec Sincero Be-rardi iz San Muro Pascoli. Kot gost lovske družine iz črnega kala se je z dvema prijateljema in z lovskim čuvajem Guštinom Cahom udeležil lova pod vasjo Gabrovica. Ko je prečkal z grmičevjem poraslo strugo potoka in stopil na drugi strani ležeči travnik, se mu je iz neznanega razloga sprožila polavtomatska lovska puška. Strel iz neposredne bližine ga je zadel v glavo in nesrečni Berardi je bil na mestu mrtev. Včeraj v Vidmu konferenca o kmetijstvu V prostorih deželnega odbomišt-va za kmetijsko v Vidmu se je včeraj zaključila druga konferenca o deželnem kmetijstvu, ki jo je sklical odbornik Comelli z namenom, da bi na njej obravnavah nekatera vprašanja splošnega interesa. Na prvi konferenci o kmetijstvu, ki je bila pred dobrim mesecem, je strokovnjak prof. Prestamburgo načel vrsto problemov, ki naj bi jih rešili pred sestavo novega petletnega načrta za razvoj naše dežele, včerajšnja seja pa je veljala razpravi o Pre-stamburgovem poročilu. Nastopih so predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA ter zastopniki stanovskih in sindikalnih organizacij. Opozorilo Kakor smo že poročali, so tudi na Goriškem nekateri Slovenci zahtevah od popisovalcev, da jim prinesejo poleg italijanskih še slovenske popisnice. S tem so se hoteli poslužiti ustavne pravice in tistih jezikovnih pravic, ki veljajo za Slovence na Tržaškem. Izvedeli smo, da se je v teh dneh sestala skupina Slovencev z namenom, da bi se število takšnih Slovencev, ki zahtevajo slovensko popisnico, čimbolj zvišalo in da bi to svojo zahtevo tudi uresničili. V kolikor pa Slovenci na Goriškem ne bi prejeli slovenske popisnice, naj italijansko popisno polo izpolnijo v slovenščini, kakor bodo to storili tisti tržaški Slovenci, ki ne bodo prejeli zahtevane slovenske popisnice. zorih tako krajevne kot rimske šolske oblasti, da je položaj na tej šoh nevzdržen. Ne smemo namreč dovoliti, da bi trpeh otroci slovenske ljudske šole v Gorici, ali katerekoli druge šole, samo zato, ker rimska birokracija spi. V prvem razredu slovenske ljudske šole v Ulici Randaecio je letos sedem o-trok, v drugem prav tako sedem, v tretjem pa osem. Ni mogoče, da bi ena sama učiteljica v enem samem 'razredu istočasno učila toliko otrok. Starši so se včeraj začasno zadovoljili z obljubo šolskega inšpektorja, da bodo o stavki obvestih pristojne oblasti v Rimu. O stvari je prav gotovo obveščena tudi goriška prefektura, saj smo opažih pred šolo tudi zastopnike goriške kvesture. Vendarle se bodo starši odločili za drugo, tokrat širšo in množične.išo akcijo, če ne bi prišlo do pozitivne rešitve tega vprašanja, ki zanima ne le starše zainteresiranih otrok, marveč vso slovensko javnost v Gorici. Za sedaj toliko o slovenski ljudski šoli v Ulici Randaecio. Pisati pa moramo o nekem drugem dogodku, ki zanima slovensko ljudsko šolo. nam, da gre tu za nov primer diskriminacije na škodo slovenskih učiteljev, primer, ki sega iz političnega tudi na sindikalno polje in na katerega bi moralo tajništvo Sindikata slovenskih šolnikov v Italiji tudi ostro reagirati. Prikazali smo dva žgoča primera. Oba nam dajeta resno misliti. Na eni strani šolske oblasti zapirajo vrata slovenskim diplomirancem - učiteljem, da bi si lahko služih kruh, na drugi pa imamo vtis, da je porast učencev in dijakov v vseh stopnjah slovenskih šol nekatere ljudi vznemiril. Očividno tem ljudem — ne vemo če se na hajajo v Gorici ah v Rimu — ne ugaja pozitivna rast slovenske šole. Skupščini je predsedoval domačin Stanko Marušič Govorila sta Ladi Dornik in Giovanni Padoan-Vanni V Štandrežu je bila v soboto zve- neofašističnih akcij v zadnjih mese- nistrstvo je obljubilo, da bo takoj po začetku šolskega leta poslalo o-krožnico, s katero daje nekatere pristojnosti šolskim skrbnikom. To okrožnico so pričakovali že 15. oktobra. Zaradi tega so starši čakali dc včeraj, 18. oktobra. Šolski inšpektor je včeraj potrdil svojo voljo in voljo šolskega skrbništva, da pošlje na to šolo tretjega učitelja, brž ko dobi za to potrebno dovoljenje iz Rima, Starši so šolskemu inšpektorju povedali, da so hoteli s svojo akcijo opo- ij- ■ u mesecev zapora in ou glnh “enarne kazni ter 30 tisoč De' branil, ■». najnjv manuec odv. Padovani snroiJ DRUŽINSKI 1.500 > Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma. V ceni okoUškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mameli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2A.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa - trgovina Krajnik; Peč - trgovina Kovic; Gabrje - trgovina Tomšič: Sovodnje - pekarna Janko Cotič; Doberdob - Zadruga Janko Gergolet; Dol-Poljane - Jordan Vižintin, v Devetakih št. 1; Vrh - , mentalizirali in podprli ki so uvedli vojaško diktaturo. Izk.i-ristili so podobno vzdušje kot je vladalo v Italiji leta 1969. Zaradi ne prestanih neredov in bombnih eksplozij je bila v Grčiji potrebna gibanje, ki si je prevzelo izvršimo rabili?* ni mogel preveriti nihče razen policije. Krožile pa so tudi govorice, da je umrl zaradi embolije. Trije Rolandijevi delovni tovariši so pred njegovo smrtjo dejali, da bo revček kmalu izdihni], saj jim je sam priznal, da ne more več živeti v miru, ker mu neprestano sledijo in vohunijo za njim čudne osebnosti. Preden so ga sprejeli v bolnišnico je taksist vzkliknil: «Za-kaj me tisti vedno kličejo in nadle-fašistično gujejo; kaj me niso že dovolj upo- nalogo. Ti krogi so prav tisti, ki dovoljujejo, da Almirante in njegova drhal provocirajo tržaško demokratično javnost in bljuvajo svoj «močna» vlada, ki naj bi končno! žolč proti Slovencem. Ti krogi so vzpostavila »red*. To je že stara, j tisti, ki so povzročili, da se je os toda vedno dobra, tehnika za pri-1 italijanskega političnega življenja pravijanje d"žavnega udara. Iz kar i premaknila na desno in ki so omogo-panje, ki so jo takoj po atentatu i čili preporod fašističnega gibanja. sprožili »dobro misleči* krogi, je bilo razvidno, kam pes taco moli, posebno še, ker so obtožili anarhiste. Bilo je sicer nekaj ljudi, ki so vedeli še precej o celotni zadevi in ki bi lahko pripomogli k odkritju krivcev in pri osvetlitvi ozadja. Sodelavci, katerim bi lahko ušla kakšna beseda odveč. Zato so skrivnostno izginili aii pa so »izvedli samomor* v zelo čudnih okoliščinah. Piv dobna usoda je doletela v ZDA osebe, ki so vedele p-eveč o umoru Johna Kennedyja in njegovega brata Roberta, dve osebnosti, ki nista bili preveč pogodu ameriškemu velekapitalu. Takrat so pomembne priče umirale kot muhe ah pa so dobesedno izginjale kot kafra. Oblasti so ob koncu preiskave dale obširno poročilo, ki ni prepričalo nikogar, ker je biio protislovno in ponekod Cornelio Rolandi Tragična serija verižnih smrti se začenja 15. novembra 1969, čeprav zasledimo prve znake serije bomb- 28. septembra 1970 je tovornjak z evidenčno tablico SA 153371, ki sta ga vozila brata Aniello, trčil v avtomobil, v katerem so se vozili štirje mladeniči, med kate-imi sta bili tudi ključni priči, ki bi lahko dokazali, da je Valpreda nedolžen: Giovanni Arricd in Angelo Basile. Eden izmed njiju je vedel zelo dosti o načinu, ki ga uporablja desnica za pripravljanje državnega udara. Ob trenutku, ko se je pripetila «ne- nih atentatov, ki so pretresli Itaiijo sreča*, ni še povedal ničesar prei-že več kot leto prej. Tistega dne ! skovalnemu sodniku dr. Cudillu, ven so se sestali voditelji fašistične or- 1 J '' ' J ganizacije Fronte nazionale, ki jo vodi zloglasni »črni princ* Junio Valerio Borghese. Na sestanku so razpravljali' o položaju v Italiji in o dar je kaj omenil komu drugemu. Nesreča se ni pripetila na čisto naključnem mestu, pač pa pred Bor-ghesejevo vilo v Laziu, kjeT je na podoben način umrla tudi žena «čr nujnih ukrepih, ki bi jih morali! nega princa*, ki je imela zelo slabo sprejeti. Eden izmed voditeljev, Ar I navado, da je vsem pripovedovala, mando Calzolari, se je ze.o ostro! da je njen soprog malopridnež. Po sprl s tistimi, ki so zagovarjali upo-1 čudnem naključju se je ubila tako, rabo nasilja. Nato je prišlo še do1 da se je vrgla pod kolesa istega tovornjaka. Na kraju samomora in cJmgih sestankov, 12. decembra istega leta pa je Rimljane prebudilo nerazumljivo premikanje tankov in vojakov. Calzolari je zaupal prijatelju, da se boji za svojo usodo. 15. decembra, po bombnih eksplozijah v Milanu in Rimu, je fašistični prvak povedal prijatelju vojaku, da mu grozijo s smrtjo. 25 decembra pa je Calzolari izginil. Našli so ga mesec pozneje, utopljenega v mlaki vode, ki je bila globoka komaj 80 cm. Njegova smrt ne bi bila tako čudna, če bi Calzolari ne bil izurjen potapljač in zelo dober športnik. Desničarski časnik »D Tempo* je pisal, da gre verjetno za politični zločin, vendar nekdo je «svetoval» Calzolari jevi ženi, naj ne misli na politično ozadje. Po pogovoru, ki ga je imela gospa z enim izmed avtorjev knjige »La strage di stato*, je izginila brez sledu. Tudi smrt taksista Comelia Ro-landija je zelo nejasna. Rolandi je Vr Rietru Valpredi (nato pa tudi v Ninu Sottostantiju, ki šo ga imenovali tudi »fašist*) spoznal človeka, katerega je peljal do Trga Fontana tistega tragičnega dne. Sam je nato priznal: »Pokazali so mi sliko in so mi rekli, da je to oseba, ki jo bom moral spoznati.* Spoznati nekoga kot Valpredo, ki m spal in jedel več časa, poleg tega pa ga je policija stalno zasliševala, med lepo obritimi in čedno oblečenimi policisti ni kdove kako težka naioga. Toda Rolandi je letos poleti ne nadoma umrl. Kako? Preiskovalne oblasti niso izvedle obdukcije, ki so jo zahtevali Valpredovi odvetniki. Nekdo, ki je verjetno imel čudežen dar, da predvideva bodočnost, pa ga je prepričal, da napiše pričevanje «ad memoriam*. ki ga nes"eče čisto po naključju ni bilo nobene priče. Poleg tega pa sta ista dva šoferja z istim tovornjakom povzročila katastrofalno verižno trčenje (Nadaljevanje sledi) Ob 30-letnici artilerije jugoslovanske armade Rast in junaška bojna pot artilerijskih prekomorskih enot Pomemben prispevek primorskih Slovencev in Istranov od ustanovitve enot do osvoboditve Istre, Trsta in Gorice VL Od 8. do 12. februarja so trajali srditi boji za preboj obrambnega pasu pred Mostarjem. Naše artilerijske enote so prav tako sodelovale pri vseh fazah razvijajoče se bitke, pomagale so naši pehoti in obstreljevale sovražnikove prometne zveze. 14. februarja 1945 je bil Mostar osvobojen. Del 3. gorskega diviziona se je z džipi spustil po kolovozih in med prvimi vdrl v mesto. Tudi v tej bitki je sovražnik pustil na bojnem px>lju ogromno vojnega materiala, katerega so naši mehaniki popravili ter vključili v naše enote. 12.III.1945 se je artilerijska brigada preimenovala v težko artilerijsko brigado 4. armade. Takrat so se enote brigade v Kistanju po-strojile za p>regled in podelitev prvih odlikovanj. Bili so vsi razen 3. gorskega diviziona, ki je rrrral nujno v I.iko, da pomaga našim enotam zaustaviti sovražnika. Takrat je brigada imela šest divizionov in je štela 2115 ljudi. OFENZIVA SKOZI LIKO Naloga 4. armade je bila, da razbije in uniči sovražnika med Uno in morjem ter pride čez Liko, Ilr-vatsko primorje, Gorski Kotar, Istro in Slovensko primorje do Soče. 23.3.1945 so naše enote šle v na pad, da osvobodijo Liko in Bihač Po nrčni artilerijski pripravi z osnvmi baterijami armadne airt. brigade in diviziona 26. divizije — je 26. divizija napadla na vsej fronti Lapačkega polja. 3. prekomorska brigada je ob dobri podpori tankov in artilerije zavzela Donji Lapac. 23. marca so bile že vse enote na zunanji obrambi Bihača. Sovraž- nik se ni mogel obdržati v vzhodnem delu gorečega mesta, ker mu je naša artilerija prizadejala hude izgube. Samo art. divizion 26. divizije je v bojih za Bihač porabil več kot 2800 granat. Ponoči med 27. in 28. marcem se ie sovražnik umaknil iz Bihača ter zapustil mesto. Nato je sledil premik v smeri proti Gospiču. Med borbami za osvoboditev Bihača so namreč enote 20. divizije okrepljen => s 5. prekomorsko hrigado zadrževale sovražnikove sile na področju Gospiča. Boju 5. prekomorske brigade pri Bihaču je pomagala baterija protitankovskih topov. Sledil je splošen pohod proti Reki in stari jugoslovansko-italijanski meji. OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA šče v Klani. Z druge strani pa so na desnem krilu prodirale enote 20. c.-vlziona čez Mašun — Pivko — Knežak — Ilirsko Bistrico proti Trstu. Sovražnik se je srdito branil in dovajal v boj sveže rezerve. Na glavni smeri napada je začel napadati 26. divizion okrepljen z dvema tankovskima bataljonoma in dvema artilerijskima divizionoma. Napade naših enot je zelo uspešno podpirala naša artilerija, tako je na primer samo na sektorju 19. divizije bilo koncentriranih pet divizionov artilerije, med njimi tudi težke havbice 150 mm. Artileristi so pokazali izredno hrabrost in požrtvovalnost. 29. aprila 1945 se je začelo ob-koljevanje 97. nemškega korpusa. Pri uničenju tega korpusa je igrala zelo važno vlogo prav artilerija 4. armade, ki je s svojim ognjem obstreljevala sovražnika in mu za- dajala hude izgube. Artileristi so 14. aprila je generalštab JA iz-! pridno pomagali našim prodirajo-dai ukaz svoji 4. armadi — naj ne- j čim kolonam proti Trstu. 3. gorski mudoma in odločno nadaljuje pro- : motorizirani divizion je sodeloval diranje proti Reki in Trstu, z na- 1 pri hitri skupini, id je prodirala menom, da se osvobodi Ist-a in Trst. Napredovanje je šlo v dve smeri: Sušak — Reka — Trst — Gorica in otoka Krk — Cres — Istra. Pred seboj je 4. armada imela močne sile 97. nemškega korpusa, ki je bil do 25. aprila opera- proii Trstu. Ta divizion je po osvoboditvi Trsta nadaljeval z enotami 9. korpusa pot proti Gorici in jo skupaj s pehoto osvobodil. Praktično je biia osvoboditev Istre, Trsta, Slov. primorja vse do Soče in prek nje končana L maja. Samo tivna ’ rezerva nemške armade v Ita- j na Opčinah se je sovražnik trdovrat-liji, nato pa je bil dodeljen obram- no upiral, da bi pričakal anglo-bi fronte od Snežnika do jadranske j ameriške zaveznike in se njim pre-obale. Sovražnik je utrdil obramb-; dal, toda to je preprečila naša 20. ne položaje v več linijah, pri tem' divizija. Po osvoboditvi Trsta so je izkoristil vse značilnosti zemiji- naši artileristi sodelovali pri konč-sča ter stare utrdbe, ki jih je Ita-! nem obkoljevanju in uničenju 97. lija pripravila med dvema vojnama. j nemškega korpusa v H. Bistrici. 21. aprila so se pričeli boji na ! Tudi v sestavi posebnega moto-glavnem sovražnikovem položaju in ; riziranega odreda JA, ki je šel na boji za važno sovražnikovo opori- j Koroško, je sodeloval 3. motorizira- NA FILMSKIH PLATNIH Arthur Hitler: «Love Story» Arthur Htller (po romanu in scenarijih Ericha segala); iLove Story». Originaini naslov: «Soot-out». Igrajo: Ali Mac Graw, Ryan 0’Neal, Ray Milland. Glasoa: Francis Lai. Zelo lahko je oceniti ta film, kot slab in konservativen. Ne zato ker opisuje čisto inaividualno in sentimentalno zgodbo; kot sem že rekel, je način in ne argument, kar konec koncev odloča. Tudi filmska zvrst ni odločilna: poznamo dosti melodram, ki so prave filmske mojstrovine, na primer Sirkove, Minnellijeve, Co-mencinijev 1NCOMPRESO, Goul-dingov GRAND HOTEL itd.; celo Visconti je najpristnejši in najučinkovitejši v melodramskih filmih in prizorih. Film je konservativen, ker su-blimira protislovja (opozorimo le na zaključni stavek: »ljubiti pomeni, da ni treba nikdar reči: mi. je zah), tudi ko je to protislovje smrt (ki je v najzavednejši buržoazni umetnosti med pogostejšimi elementi destruktivnega prikazovanja družbe). ljubili. Prišli boste v stik tudi z ne- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je zelo ugoden za vaša čustvena vprašanja. Zato pazite, da ne zamudite prilik zaradi neodločnosti BIK (od 21.4. do 20.5.) Razdobje je bogato s čustvenimi izkušnjami, i čaj in organizacijske sposobnosti vam j mishc te- boste zato uresničili neki HGR0SK0P katerimi umetniki. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Dan bo zelo razgiban. Na delu in v poslovnih zadevah boste polni do- Z osebami, ki so vam zelo pri srcu, bodo omogočile, da boste obvladali I star načrt. boste vzpostavili prisrčne in intenzivne odnose. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sklenili boste zelo važno prijateljstvo, ki bo zelo ugodno vplivalo na vašo prihodnost. Obetajo se vam potovanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) V odnosih s prijatelji boste morali biti zelo previdni, saj potrebujete osebe, ki vam bodo kazale razumevanje in vas bodo spoštovale LEV (od 23.7. do 22.8.) Klen zna- svoja čustva. Pomagala bo priroje-1 na velikodušnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kot vedno boste podjetni, želeli boste videti marsikatero osebo ter imeti z njo sestanek. Srečali boste stare pi*i IhIgIjc TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Vaše čustveno življenje bo zelo razgibano in odnosi ne bodo vedno harmonični. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Srečali boste osebo, ki ste jo nekoč KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes je za vse zelo ugoden dan, ki vam bo prinesel srečo in zadoščenje v družinskih m ljubezenskih zadevah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Srečali boste osebo, ki vam bo zelo pomagala. V finančnih zadevah se obetajo nova presenečenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V družini bo prišlo do nesporazumov, ker hoče nekdo uveljaviti svojo voljo. Pro-tivite se temu in ohranili boste mir. Te renče Fisher: «Demoni di fuoco» Originalni naslov: N1GHT IN THE BIG HEAT. Igrajo: Chri-stopher Lee, Peter Cushing itd. Bralcem svetujemo film angleškega režiserja grozljivk Teren-ca Fisherja iz leta 1967, ki so ga šele zdaj izdali v Italiji. Grozljivke so posebno zanimiva zvrst, ki jo pogosto intelektualistična kritika zanemarja. Zgodovina filma pa dokazuje, da so v tej zvrsti nastale prave mojstrovine: dovolj je da omenimo Dreuerjev VAM-PYR ou VETRANGE AVENTU-RE DE DAVID GREY («11 vam-P’ro», 1932), Mumauov NOSFE-RATV, E1NE SYMPHONlE DES GRAVENS («Nosferatu il vampi-ro», 1922), Vlhalove filme o Fran-kensteinu, Browningove mojstrovine (predvsem FREAKS. leta 1932) itd. Tudi dandanes se je izkazalo v tej zvrsti dosti režiserjev. Ne mislimo le na spretne obrtnike, kot so Hessler, Gilling, Francis itd., temveč na zanimivejše Rogerja Cormana, Michaela Reevesa, Antonia Margheritija, Maria Bavo, Hansa W. Geissendorferja. Wil-liama Castla in med drugimi tudi Terenca Fisherja. Terence Fisher je značilen po podrobnem razpredanju psihologij oseb; v njegovih filmih so grozljivi elementi predvsem sredstvo. Radi bi spomniti bralce na nekatere njegove prejšnje filme: «Dra-cuia il vampiro* (DRACVLA, 1958), «Dracula il principe delle tenebre* (DRACVLA, PRINCE OF DARKNESS, 1965), «11 mo-stro di Londrar. (THE TWO FA-CES OF DR. JEKYLL, 1960), «Lo sguardo che uccide» (THE GORGO), »La vendetta di Fran-kenstein» (THE REVENGE OF FRANKENSTE1N, 1958), »La ma-ledizione dei Frankenstein* (FRANKENSTE1N CREATET WO MAN), Sergij Grmek IZ UMETNOSTNIH GALERIJ , ! ni gorski divizion. Iz Bazovice so ■iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaiiiMiiiii»aM>iiiiiii*iiiiiiaiiii«iiiiiiiiiiiiifmiiMitiiiiiiMiiiiiiiiiiiit»iiiiaiiiiiiaiiiiiBiiiiaii*«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | g maja 1945 V zelo težkih razmerah so se prebid čez Vršič, ki je bil še v snegu, ter prispeli v Kranjsko goro. 9. maja sta dva bataljona 11. brigade (v kateri je bil popoln 5. bataljon, ki je prišel iz Afrike) in artilerijski divizion dospela v Celovec, kjer so razorožili 5200 vojakov in oficirjev. Velika ofenziva 4. armade in ostalih enot se je končala. V bojih od Visa do Celovca, od Visa prek Drvarja in pozneje čez Črno goro do Beograda, kakor tudi na sremski i fronti se je bojevalo nad petnajst ! Lupi eri jeva v Lanterni Razstava, ki je v galeriji Lan-terna, je posvečena desetletnici smrti znane tržaške slikarke Marije Lupieri. Svoj čas smo že videli obširnejšo posmrtno razstavo njenih del v palači Costanzi. Je pa sedanja razstava zanimivo raz- 1 tisoč Primorcev in Istranov. Mnogi lična in dejali bi intimnejša, ker nam prikazuje tudi mladostna dela in drobnejše, umetnine te umetniško zelo razgibane ustvarjalke. Tu vidimo namreč v mali dvorani razne variante igralnih kart za tarolc, ki jih je poslikala s pestrimi prizori bogato obloženimi s podrobnostmi koKor v dragocenih miniaturah srednjeveških knjig, male plastike čudodelnih oltarčkov, okrasje podajajoča nebesna znamenja in podobno. Morda prav zato znameniti ocenjevalec sodobne umetnosti, Gillo Dorfles, podaja oris umetnice in nje dela bolj čustveno kot pa znanstveno kritično. Čeravno tvorijo glavnino razstave olja v skoro abstraktno in formalnem prikazovanju razvejanih izsekov morskega dna iz poslednjih dveh let Lupierine dejavnosti tn manjkajo njeni toplobarvni sončni razgledi uličic in starin zaraslih dvorcev iz povojne dobe, pa so nam menda prvič na vpogled de la, kot so na primer velike obarvane risbe in akvareli ter tempere za vzorce tekstilij in kostimov poleg pa še marsikaj, kar je slikarsko zanimalo to mnogostran-sko umetnico, ki se je izoblikovala in rasla na razpotju treh kultur in imela veliko simpatij do nas, ko je po zadnp vojni gojila prijateljstva z našimi slikarji. Za vse tiste, ki se zanimajo za nedavno preteklost in razvoj tržaške umetnosti, je razstava prav zaradi mnogoličnosti razstavljenih del pomembna, saj je nekak prerez preko manj znana področja nje pestre ustvarjalnosti. M. BAMBIČ so za svobodo žrtvovad življenje. PilfMf' ‘“Odločne požrtvovalnosti teh borčtri^je 'bila njihova izurjenost dragocen prispevek za brezhibno delovanje tehničnih rodov vojske --artilerije, tankov in letalstva. Divizioni težke artilerijske brigade 4. armade so uspešno sodelovali s tanki, pomagali pehoti in uničevali sovražnika v nenehni ofenzivi prek Like, Hrvatskega primorja, Gorskega Kotara, Istre in Sl. primorja do Soče in Avstrije. Vse od 20. aprila, ko je bil osvobojen Lapac v Liki, pa do kapitulacije 97. nemškega korpusa 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici, so bili neprenehoma v bojih. Do on organizaciji artilerijske tehnične službe gre tudi zasluga, da so topovi in havbice imeli vedno dovolj municije. V obdobju od 15.X. 1944 do 7. maja 1945 so na primer priskrbeli 71.342 granat za angleške havbice, podobno pa tudi za druge kalibre topov. Vrhovni komandant je L maja 194o v svoji pohvali enotam, ki so z nevzdržnim naskokom zavzele Trst, Gorico, Tržič ter na široki fronti dosegle Sočo — še posebej pohvalil artilerijske enote 4. ar made. V petdesetih baterijah, ki so bile ustanovljene v partizanskih bazah v južni Italiji, na otoku Visu ali pa v domovini — je smžilo nekaj nad šest tisoč borcev, od teh je bilo več kot tri tisoč doma iz Slovenskega primorja in Istre. Artilerijska brigada 4. armade je odlikovana z redom zasluge za narod z zlato zvezdo. A. KLUN (Konec) none - Clodiasott. Itof* ,ruaro ‘ Mestrina Monfalcone - * S. Dona Malo-«Schio cstina - Bolzano Vf , LESTVICA Mestrina 8 a. > Portogruaro in Trie- stina 7 «ano, Torvis Snia in Mon-g*alcone 6 Assano, Clodiasottomarina, , tirisarco in Pordenone 5 S' Alense, Schio in Mon-tebelluna 4 San Dona 3 M<3agn0 in Lignano 2 R PRIHODNJE KOLO MiS3?0 ' Triestina, Clodiasott.-^ontebedl,, Lignano - Bolzano, ai 0 ‘ Portogruaro. Mestrina -ne tfa' .Monfalcone - Pordeno-Vj' cltrisarco - San Dona, Tor-Arc ^n'a * Schio. Valdagno - 4:1 1:1 1:1 0:0 0:0 1:1 1:0 1:0 0:0 OSTALE VESTI na šesti strani unr.fU PO REMIJU BREZ GOLOV Triestina tudi tokrat razočarala navijače Triestina je torej zopet razočarala. Dve zaporedni zmagi na tujem sta ji kljub neuspešnem startu zagotovili mnogo gledalcev, ki pa so zapuščati stadion sklonjenih glav. Triestina je dokazala, da nima pogojev, potrebnih za vlogo favorita. Nobeno moštvo ne bo prišlo v Trst z namenom, da bi predvajalo lepo igro in najprej «zaba-valo» občinstvo. Triestine se vsi bojijo (morda bolj kot je potrebno), zato pa tudi dobra moštva, kot je bil nedeljski Bolzano, takoj po prvem sodnikovem žvižgu stečejo proti lastnim vratom in jih vseh 90 minut branijo na vso moč. Bolje je torej, da si ne delamo utvar, ker bodo verjetno vse tekme na tržaškem stadionu potekale v tem slogu. Prav zato pa bi Triestina morala razumeti, da ji tudi stalno obleganje nasprotnih vrat ne bo pomagalo, predvsem zato, ker niso njeni igralci navajeni gneč in stalne borbe za žogo. Tako se je tudi tokrat zgodolo, da je bilo pred vrati gostov vedno kup igralcev, ki so se v glavnem med seboj prerivali, ne da bi komu res prišlo na misel, kaj naj napravi z žogo. Gostje so predvajati precej trdo igro, predvsem pa niso skoraj nikoli poskušali premišljeno odbijati tržaške napade. V glavnem so se zadovoljili s tem, da so žogo vrgli v out in samo nekajkrat sta odlični Ventura in Weiss «po-trkala» na tržaška vrata. Bila je torej to ponovitev prvih dveh tekem, z Vastinijem, ki je iz tekme v tekmo slabši, s Turuiati-jem, ki povzroča veliko zmešnjavo brez pravih zamisli (je pa kljub temu najbolj nevaren), z Brusodel-lijem, ki je v svojih podajah zelo netočen. Petagna je za sredino igrišča poizkusiti novo varianto. Truantu je dodelil dan počitka, Scichiloneja je premaknil v napad, namesto njega pa uporabil Morettija. Iz tega pa se je izcimilo le dejstvo, da je tudi sicer dobri Sci-chilone odigral podrejeno vlogo, saj ni nikoli našel pravega mesta, medtem ko je Moretti mnogo tekal, ampak tudi precej grešil. Lovoriko najboljšega lahko damo Ber-toliju, ki je morda edini igralec, ki zna braniti žogo v gneči in sc preriniti med gosto nasprotnikovo obrambo. Zato pa je toliko bolj nerazumljivo, da je Petagna v drugem polčasu zamenjal prav njega, in to z Rizzatom, ki vsekakor ni preveč borben igralec. Obramba je tudi tokrat zagrešila svojo stalno napako in Cantagal-lo je s padcem pod noge odvzel Weissii žogo, ki bi lahko pomenila za Bolzano nepričakovano zmago. Edino pozitivna ocena gre v tem delu moštva Mačehi, ki je res točen pri vsakem posredovanju in pri podajah. * * * V Portogruaru je vodeča Mestrina odščipnila domačinom točko in s tem obdržala prvo mesto na lestvici. Obe moštvi sta prikazati lepo igro in sta večkrat biti na pragu zmage, zato pa sta lahko tudi obe zadovoljni z rezultatom. Tudi Clodiasottomarina je tokrat prikazala precej dobro igro in je Pordenonu odščipnila točko. Monfalcone pa je po štirih neodločenih tekmah končno zabeležil prvo zmago, in to celo na tujem. Med prve se je prerinil tudi Malo, ki je odnesel obe točki iz Schia. Konkurenca za prva mesta se torej širi, predvsem pa je treba poudariti, da favorizirana moštva počasi prihajajo v formo. Prav zato pa je za Triestino skrajni čas, da reši svoje težave in ugotovi, kako naj prebije na lastnem igrišču obrabne zidove nasprotnikov, ker ni rečeno, da bo na tujem lahko vedno nadoknadila, kar izgublja na lastnem igrišču. uk Primorje — Libertas Rocol Izidi tekem mladincev Breg — Roianese 1:0 (1:0) CRDA — Gaja 3:2 (1:1) Zaule — Primorje 3:2 (1:1) Juventina — Azznrra 2:0 Naraščajniki Itala — Juventina 6:1 V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Vse naše enajsterice zmagale! Vesna — Inter SS 2:1 (2:1) I mladi Caharija, ki si upravičeno za-1 stadionu v Utici Flavia z enajste- Strelci: p. p vi. min. Bazzara.siuži zaupanje trenerja. Po danem rieo S. Anna. Izkliučitov nekaterih (I), v 2. min. Caharija (V), v 45. min. Mitič (V) iz enajstmetrovke. VESNA: Potasso, Verzier, Botti, Nicolli, Skrem, Zudini, Caharija, Valente, Kelemenic, Mitič (k), Germani. INTER SAN SABBA: VergineUa, Suard, Zoffoti, Zanier, Olenik, Batič, Renier, Roberti, Casson, Ispiro, Bazzara. SODNIK: Bemardis (Tržič). Še en uspeh za kriško Vesno, ki je tako pokazala, da bo v tem prvenstvu lahko igrala važno vlogo. Predvsem na domačih tleh so Križani potrdili, da bodo vsem nevarni. Moštvo namreč igra dokaj u-činkovito, sproščeno, čeprav je že v prejšnjem kolu zgubilo enega svojih najboljših nogometašev zaradi poškodbe, Graniera, katerega pa je povsem zadovoljivo nadomestil presenetljivi Valente, ki je bal še lani naraščajnik in je skupno s Caharijo najlepši eproizvode kriškega naraščaja. Tudi nedeljska tekma se je začela za kriške nogometaše slabo. Gostje so namreč že v prvi mdnuti prišli v vodstvo z Bazzaro, ki je s pomočjo vetra ugnal domačega vratarja. Minuto kasneje pa so Križani že dosegli svoj gol. Dal ga je golu je Vesna trdno prevzela pobudo v svoje roke. Izvedla je vrsto napadov, pa čeprav je bilo obvladanje žoge zaradi burje dokaj težko. Prav v zadnjih minutah prvega polčasa pa je bivši branilec Vesne Zoffoti, ki sedaj igra z Inter SS, zakrivil napako v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je kot običajno uspešno streljal kapetan Boris Milič, ki je bil tudi v nedeljo eden glavnih pobudnikov vseh akcij domačega moštva. V drugem polčasu so Križani v glavnem osredotočiti igro na sredino igrišča. Gostje so sicer skušali s protinapadi ukaniti kriško obrambo, a jim ni uspelo. Vesna je tako zasluženo zmagala in je seveda o-svojila dve dragoceni točki. b. 1. S. Anna — Breg 2:3 (0:2) BREG: Faveoto, Possega, Crtnelj, Race, Vatta, Petaros, Zonta, Mi-kuš, Gasperutti, Grahonja, Krmec. S. ANNA: Zatdč, Gerbini, Gianel-la, Paronič, Cimollino, Pilat, Bian-chi, Giacchin, Zigante, Pussini in D'Ambrosdo (Bonazza). STRELCI: 14. min. Grahonja, 40. min. Gasperutti, 13. min. d.p. Petaros, 37. min. Pilat, 40. min. Pus-sini. Brežani so v nedeljo igrali na rico S. Anna. Izključitev nekaterih standardnih igralcev je zelo ošibila domače moštvo, ki je ponovno zapustilo igrišče brez točke. Breg pa je zaigral bolje kot prejšnjo nedeljo. Nasprotnikova obramba je bila precej krhka, zato so gostje brez posebnih težav kar trikrat zaporedoma pretresti njihovo mrežo. Ker je kazalo, da je S. Anna nemočna, so slovenski igralci popustili, kar je izrabil nasprotnik, ki je kmalu zmanjšal razliko v golih. «Plavi» so se končno «streznild», organizirali so obrambo in so tako odnesli obe točki. Domačini so takoj ob začetku prevzeti pobudo v svoje roke, vendar niso našli poti do Faventovih vrat. Breg pa je postopoma uredil svoje vrste in je začel vedno bolj nevarno ogrožati nasprotnikova vrata. Prvi gol je dosegel Grahonja. Ta je zaključil akcijo Mikuša in Petarosa s silovitim strelom, ki ga vratar ni zadržal. Drugi zadetek je dosegel Gasperutti, ko je z glavo preusmeril v vrata lepo podano žogo. V drugem polčasu je S. Anna zopet prevzela pobudo, vendar je Breg prvi dosegel gol. Tokrat je bil uspešen Petaros. Ker so se Brežani zadovoljiti z izidom, so ne- Jugoslovanska nogometno prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmmiiiinmiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifluiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI VI. kolu le Primorje osvojilo obe tožki Primorje — Lib. Rocol — 3:1 PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Or-dinanovich, V. Bukavec, Trampuš, Del Bene, Barnaba, Prašelj (od 25. min. d.p. Pertot), Rustja, Bar-biani, Lipott. LIB. ROCOL: Ferluga, Matteo, Rovina, Gerdol, Longo, Mattei, Sto-ini, Sassonia, Truant, Lanza, Mer-sini. STRELCI: 20. min. p.p. Barbiani, 32. min. p.p. Rovina, 8. min. d.p. Baribiani, 26. min. d.p. Rovina. SODNIK: Marcolin iz Trsta. Enajsterica Primorja je v nedeljo na domačih tleh odpravila moštvo Libertas Rocol, ki letos prvič nastopa v prvenstvu 3. amaterske lige, z izidom 3:1. Srečanje, katerega je motil močan veter, je bilo precej živahno in zanimivo. Domačini so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo obe točki. Včasih so prikazati dober nogomet in so zgraditi nekaj zelo lepih akcij. Zato je bil prvi nastop Primorja pozitiven. Med posamezniki so precej zadovoljiti vratar Štoka, ki je bil vedno na pravem mestu, prosti igralec Trampuš, stoper Bukavec in režiser Del Bene, medtem ko sta nekoliko razočarala branilca Vižintin in Ordinanovich. Od napadalne trojice sta Rustja in Barnaba pokazala, da sta že v dobri formi, medtem ko se je Lipottu poznalo pomanjkanje treninga. Navijači so lahko že v prvi tekmi oceniti moč Primorja. Enajsterica je že precej uigrana, le kondicija nekaterih igralcev je še pomanjkljiva. Nasprotniki so bili mlado in neizkušeno moštvo. Po slabem začetku so si opomogli in so včasih ostro pritiskati na domačo obrambo. Rezultat tekme popolnoma ponazarja stanje na igrišču, domači pa bi1 lahko dosegli še več golov, če bi jim bila sreča nekoliko bolj naklonjena. Premoč Primorja pa dokazuje tudi razmerje v kotih 25:2. B. R. Olimpija — Lib. Prosek 1:1 OLIMPIJA: Roncelli*, Perissutti (Škoda), Štoka, Beizin, Blazina, Starc, Husu, Živec, Čemjava, Metelko, Daneu. LIB. PROSEK: Boldrin, Lizzi, Ba-bich, Ootterle, Percovich, Zaccareo, De Michele, Milani, Bolcich, D'A- ginolo, Pilat, 12 Ghersinich, 13 Morgan. STRELCI: v 19. min. p.p. De Michele (Lib.), v 18. min. d.p. Daneu (Olimpija). Videti smo ne lepo, ampak precej razburljivo tekmo. Glavno besedo v tej tekmi pa je imela burja, ki je gostom v prvem polčasu, in domačinom v drugem, nedvomno pomagala pri njihovih akcijah. Vseeno pa bi Olimpija lahko osvojila obe točki, če ne bi naletela na zanesljivega nasprotnega vratarja (ki pa je kriv za prejeti gol) in če bi ji sodnik pravično dosodil enajstmetrovko, ko so branilci gostov nepravilno ustavili prodor Blazine. Domačini so se v prvem polčasu braniti (proti burji), medtem ko so v drugem polčasu takoj vzeti vajeti v svoje roke. Ogrožali so namreč nasprotnikova vrata s strdi Čemjave, Daneua in Živca, toda niso imeti sreče. Treba je tudi omeniti dve prečki. Seveda tekma ni mogla biti na dobri tehnični ravni, zaradi močne burje, ki je neprestano pihala nad proseškim igriščem. Pohvaliti pa moramo vse igralce, ki so se srčno boriti proti bolj kotiranim nasprotnikom (so namreč favoriti v tej skupim s Primorjem) in jih celo tudi prekašati. Najboljši* pri Olimpiji: Roncelli, Blažilna, Daneu, Živec, a tudi ostati so popolnoma zadovoljiti. UD Portuale-Primorec 1:0 (1:0) PRIMOREC: Kante. Papatico. Sluga. Milkovič. Štrancar. Livii Sosič, Sinico, Valdi Možina. Pavel Kralj. Mauro Kralj. Teodor Možina, 12 Sai-na. 13 Dani Sosič. Koti 6:2 za Primorec: sodnik Acquacesta. Trebenski Primorec ie dokaj nerodno zgubil prvo tekmo letošnjega prvenstva. Ekipa sicer ni igrala slabo, saj le bila vso tekmo Portualeiu enakovreden nasprotnik. Toda o-bramba ie v prvem Dolčasu zakrivila usodno napako, ko ie nekriti nasprotni napadalec zadel mrežo. Morda moramo iskati vzrok za ta poraz tudi v dejstvu, da nastopa pri Primorcu nekai novih igralcev. Vilko Štrancar in Dani Sosič sta bila še lani v mladinski ekipi Gaje in se doslej še nista uigrala z ostalimi nogometaši Primorca. Primorec je imel že v 7. min. priložnost za gol. vendar ie strel Maura Kralia vratar odbil. Proti koncu polčasa so domačini zaicrali nekoliko živahneie in so v 24. min. povedli. Sodnik ie dosodil prosti strel izven kazenskega prostora. Napadalec Kert ie streljal, žoga se .ie odbila od vratnice do levega krila. To ie podalo žogo nazaj Kertu, ki ie neubranljivo potresel mrežo. V drugem polčasu se ie slika ponovila: Primorec ie napadal. Por-tuale pa se ie uspešno branil. V 15. min. ie Dani Sosič zamenjal utrujenega Sinica. Trebenci so še naprej napadali. — nekoliko zaradi utrujenosti igralcev, nekoliko Da tudi zaradi smole — izida niso spremeniti. Pri Primorcu so zadovoljili vsi, najbolje pa je igral Sluga. BRK San Lorenzo — Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Tomazin, Trivelatto, Fajt, Florenin, Paškulin, Tomšič, Ferfolja, Kovič (Mozetič), Batistič, Zavadlav, Vižintin. V otvoritveni tekmi letošnjega prvenstva so sovodenjski nogometaši na tujih tleh kloniti ekipi iz S. Lorenza. Poraz z minimalno razliko je odsev poteka igre. Furlanska e-kipa je potrdila svojo izredno tehnično pripravljenost in ostaja še vedno ena izmed resnih kandidatov' za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. Slovenska ekipa pa je lahko kljub porazu zadovoljna z izidom. Domačini so takoj v začetku izrabiti trenutno raztresenost obrambe ter povedli. Sovodenjd so odgovorili ter so večkrat nevarno ogrožati nasprotnega vratarja. V trenutkih najuspešnejših akcij pa je bil Florenin zaradi namernega prekrška izključen. To je goste delno potrlo, saj so morati napadati z igralcem manj, in še to le v protinapadu. Omeniti je treba tudi precej pristransko sojenje, katero sicer ni pomagalo domačemu moštvu v napadalnih akcijah, pač pa je oškodovalo le slovenske napadalne vrste. — jo Union - Libertas Barkovlje 2:3 (2:0) UNION: Pavatič. Kramesterer. Lombardo. Fortezza. Vidal. Vitini, Frančeškin. Fontanot. Delzio. Po-ropat, Nadlišek. Vse ie kazalo, da bo enajsterica Uniona z lahkoto odpravila svojega prvega nasprotnika. Libertas Barkovlje. V prvem Dolčasu so Podlo-n.jerci namreč že vodili z 2:0 in bi lahko dosegli še večji izkupiček, če bi biti točneiši ori strel ianlu v vrata. Zadetka sta dosegla v 22. minuti Fontanot in v 25. minuti Frančeškin. Do tedai ie ekipa igrala sproščeno, v obrambi ie bila odločna, v napadu pa učinkovita. Skratka. Undon ie v prvem polčasu prikazal zadovoljivo igro. Žal pa so oodlonierski nogometaši v drugem delu igre močno popustiti. Libertas ie v tem polčasu igral z burio v svojo korist in to ie tudi odlično izkoristil. Branilci Uniona so bili namreč stalno v težavah, kot so bili v prvem polčasu v težavah branilci Libertasa. Žoga je namreč čudno spreminjala stne^. kar ie seveda zmedlo branilce, in predvsem vratarja. Kljub temu pa je kazalo, da bodo nogometaši Uniona le zdržali nasprotnikove napada. Kaj kmalu pa so neverjetno popustili. Gostje so pospešili svoj pritisk in so kar trikrat povedli. Poleg tega naj omenimo še. da se ie sredi drueega polčasa resneje poškodoval Fortezza. ki ie moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. b. 1. Slovensko planinsko druitvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 18.00 • 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion «1. maj» -oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure. Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno žolci). Vsak PONEDELJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. (V iolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIŽ: V prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. koliko popustiti in domačini so tako znižali razliko na en sam gol. IST CRDA-Juventina 0:2 (0:0) CRDA: Giugovaz, De Toni, Ferro, Barbderi, Detise. Punis, Monti, Di Candia. Pictione, Toffano Vivoda, Quassi. Del Monaco. JUVENTINA: Cetul. Feliciano. Zin, Peric. Rupil, Tabai E. Klau-čič Marvin, Sirk. Ferletič. Tabaj M. STRELCA: v d.p. v 16- min. Miloš Tabai v 29. min. (avtogol) De-toni. Po dveh zgubljenih tekmah ie Juventina končno dosegla prvo zmago v letošnjem prvenstvu in to še celo na tujem igrišču. Odigrala je prav lepo tekmo, v istem slogu kakor ono v Tržiču proti San Mi-chele.ru ter mnogo boljšo kakor doma preteklo nedeljo. Štandrežci so se takoj v začetku tekme zelo potruditi, vendar niso tvegati «na prazno* in so biti kljub stalnim napadom na nasprotna vrata pazljivi tudi v obrambi, sai niso dopuščati vrzeli. CRDA jim je v prvem polčasu bila enakovredna, zlasti v srednjih vrstah. V napadalnih akcijah je bila celo boljša od Juven-tine, večkrat je ogrožala slovenska vrata. Pri tem ji je mnogo pomagal ugoden veter. Posebno se ie dobro izkazal zelo živahni Toffano, koordinator večine akcij. Nevaren za Juventino ie bil tudi branilec Detoni, ki ie s svojega obrambnega mesta s hitrimi izpadi prihajal celo v napad. Vse te nevarne poteze so Štandrežci v prvem polčasu dobro zdržati: v drugem polčasu pa. ko so sami dobili ugodnejši položaj na igrišču (zaradi vetra), so sami prešli v napad. Celotna ekipa je bila tehnično izenačena, vsi njeni oddelki so bili dobro do-vezani in bliskovite akcije ter hitre podaje, katerim je večkrat botroval Ferletič, so obrodile sad. Gol zmage je dosegel Miloš Tabaj s strelom z glavo, potem ko mu ie Sirk lepo podal žogo. še boli je potrdil premoč Juventine drugi vol. ki si ga ie pripravljal Ferletič s tem. da ie z osebno akcijo priDe-ijali žogo do vrat Giugovaza. močno streljal v vrata in bi prav gotovo dosegel gol. Toda usnja se ie v zadnjem trenutku dotaknil branilec Detoni, ni ga pa mogel ustaviti in zadetek ie spremenil ime ter postal avtogol. Juventina ie razen obeh golov i-mela na razpolago še enajstmetrovko. ki so io povzročili branilci CRDA z oviranjem Sirka, toda Edi Tabai ie streljal premočno, ven iz vrat. D. R. Zarja — Libertas 1:0 (1:0) ZARJA: Babuder, Bernetič, Križmančič M., Primožič, Križmančič S., Križmančič V., Komar, Bonu, Bose, Žagar, Grgič (Turko). STRELEC: Grgič v 23. minuti. Po lepem nastopu proti Bregu je Zarja v nedeljo zopet zmagala na domačem igrišču. Tekma se je končala z minimalno razliko v golih, vendar bi bil rezultat lahko precej drugačen. Zarja ni namreč pokazala uspešne igre. V napadu je bilo vse še precej dobro, šibka točka ekipe pa je bila sredina igrišča, kjer je manjkal igralec, ki bi u-rejal igro in zaposlil napadalce. Zadovoljivo je opravil svojo nalogo mladi Grgič, ki je dosegel krasen gol. Začetni udarci so bili v korist Libertasa, ki pa ni našel poti do gola. Zarja je hitro zgrabila igro v svoje roke in se pognala v napad. V 23. min. je povedel Grgič: streljal je v desni kot in poslal žogo v mrežo. 1:0 za Zarjo. Po tem golu so bila vrata Libertasa še večkrat ogrožena, a brez zadetka. V drugem delu tekme so domačini skušali obdržati vodstvo in so zato igrali na sredini igrišča. Gostje so sicer skušali prevzeti igro v svoje roke, a zaman. Zarja je igrala bolj umirjeno in ni več tako napadala kot v prvem polčasu. Do konca igre se ni nič več zgodilo in tako je Zarja pridobila še dve točki ter je še vedno na vrhu lestvice. RA AL Karlovac - Mercator 3:0 Split - Trešnjevka 2:1 Varteks - Rijeka 2:3 Junak - Železničar 1:0 Rudar - Mura 1:1 Jedinstvo -Šibenik 1:1 Orijent - Zagreb 4:2 Zgb. plavi - Istra 1:0 Ljubljana - Koeara 2:2 LESTVICA Ori lent, Vaktes in Jedinstvo 13 Rijeka 12 Rudar in Karlovac 10 Zagreb. Šibenik, Trešnjevka, Istra. Split in Koeara 9 Mura, Junak in Mercator 8 Zgb. plavi 7 Ljubljana 4 Železničar 0 PRIHODNJE KOLO Mercator - Rijeka, Zgb. plavi-Ljubljana. Split - Železničar. Varteks - Mura, Karlovac -Trešnjevka. Junak - Šibenik, Rudar - Zagreb, Jedinstvo-Istra, Ori lent - Kozar a. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Slavija - Nafta 5:2 Rudar (T) - Ilirija 0:2 Aluminij - Izola 3:4 Slivnica - Rudar (V) 1:3 Koper - Drava 1:1 Kladivar - Branik 0:1 LESTVICA Ilirija 11 Rudar (T) in Izola B Aluminij, Koper in Slavita 8 Drava in Branik 7 Kladivar in Rudar (V) 6 Nafta 5 Slivnica 0 PRIHODNJE KOLO Nafta - Branik, Drava - Kladivar. Rudar (V) - Koper. Izola -Slivnica, Ilirija - Aluminij. Slavij a - Rudar (T). ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Zagorje - Usnjar Primorje - Piran Adria - Jesenica Litija - Triglav Tolmin - Vozila Hrastnik - LTH LESTVICA Litija Triglav Vozila Primorje Tolmin in Zagorje Jesenice in Usnjar Piran Adrija LTH Hrastnik (— 2) PRIHODNJE KOLO Usnjar - LTH Vozila - Hrastnik, Triglav - Tolmin. Jesenice - Litija, Piran - Adria. Zagorje -Primorje. 0:0 3:1 1:1 1:1 0:2 2:0 13 12 10 9 8 6 4 3 1 0 Atalanta - Cagliari 1 Bologna - Varese 1 Catanzaro - Inter 2 Milan - Fiorentina 1 Napoti - Mantova 1 Roma - Sampcoria 1 'l orino - Vicenza 1 Verona - Juventus 1 Palermo - Caumia 1 Reggiana - Genoa 1 Temana - FoRgir, 1 Savona - Pro Patria l Frr.poli - Spal X KVOTE: 13 - 316.800 lir: - 12 15.600 lir. U «1 i \ > J L — 1. Weimar 2. Parnell 2. — 1. Latina 2. Gladiator 3. — 1. Winchester 2. Claomana 4. — 1. Prinz 2. Parizza 5. — 1. Orsola di Jesolo 2. Gianduzzella 6. — L Gran Gala 2. Boleko KVOTE: 12 - 9.598.135 lir - H -259.400 lir - 10 - 20.421 lir. športno društvo Sokol !x Nabrežine priredi NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ za otroke od 7. do 12. leta starosti. Prijave na sedežu društva v Nabrežini, št. 89/11, vsak ponedeljek In četrtek od 20. do 21. ure. cisti11, Mo!če me je ogledoval tako dolgo, da je pokadil dve j®*reti. Potem je ukazal, naj se uležem vznak na klop, na 50 Povezovali jetnike, kadar so jih tepli. Prej sem se zmeraj uleči na trebuh, zato mi zdaj ni prišlo na hbo ’ hi se morala zlekniti na hrbet. Ko nisem takoj pr ,gala. se je zadrl name in segel po biču. Toliko sem že j, rpela, da sem postala topa in sem si želela samo smrti... e Ih noge mi je z jermeni privezal k stolu, me razgalil OdjL* vprašal po italijansko, če sem že kaj imela z moškimi. Zrcala sem. Potem pa je dejal: ,Bomo precej videli, če resnico!’« ■jj. 'obmolknila je. Kar je doživela potem, ni mogla in ni Slohf P°vedati. Vsi trije so nekaj časa molčali kot noč nad 01hami pljuskajočega morja. Cez čas pa je nadaljevala: ^ "Odvezal me je šele proti jutru. Vstala sem, se opotekla padla* Poklical je ječarja, ki me je zavlekel v celico. sem ležala tri dni, ne da bi se pritaknila jedi. Hotela sem A tudi umreti človek ne more vselej, kadar si želi... V vLls’'° z menoj so nekajkrat ponovili in vsakokrat Je bilo kJer ste me našLi' Tam Je bil° treba ub°gati-hiotSala sem> da 80 ženske lahko bolj surove do žensk kot hau* ml Je dodelila eno svojih deklet, da bi me obnašanja in navad v njeni hiši. Ta me je poučila, da pri njih pomaga vzdrževati red, disciplino in pokorščino tudi palica in da je zaslužek majhen. Smilila sem se ji in ni pustila, da bi me druge zasramovale in teple. Morala me je naučiti vsega, kako je treba zadovoljevati moške z različnim okusom. Od gnusa bi bila najrajši umrla. Toda premalo sem imela moči, da bi se ubila. Na srečo sem prišla na vrsto bolj poredko; ne vem, zakaj sem bila deležna izjemnega položaja, ki so mi ga vse zavidale. Ugonobile bi me bile, če jih gospodarica ne bi bila krotila. Redkokdaj me je katera od njih poklicala z imenom, če sem bila sama z njimi. Prijelo se me je ime Schiava bionda. Tako so me klicale vse razen gospe in Nemcev, ki so me klicali HeM. Kako se studim sama sebi!... Umazana sem za vse življenje... Nihče me ne bo maral, kdar bo poznal resnico.« Marija je bridko zaihtela. «Ne misli več na to! Zdaj, ko si se nama izpovedala, ti bo odleglo. Pozabi, tudi midva bova pozabila, ostalo bo med temi štirimi stenami. Cas pa zaceli vse rane,« jo je skušala tolažiti Mirijam. Potem so molčali. Dekleti sta legli skupaj. Soparno noč v zatohli podstrešni sobi je trgalo ihtenje. Mihajlo ni zatisnil očesa. Strmel je v strop, dokler ni bledica jutra naznanila novega dne. »Nešteto min bi potreboval, da bi razrušil ta umazani svet, ki razpenja že otroke na kolo sramote in mučemištva. Kaj vse se dogaja z ljudmi! In v čigavem imenu?« je zazijalo pred njim vprašanje. Občutek krivde se Je spreminjal v mračen bes, ki je polnil njegovo notranjost z neznosno napetostjo. ■ > Nad jezerom so poplesavale mušice enodnevnice. Soparna toplota vročih brezvetrnih dni Je podžigala njihovo igrivost. Vodna gladina je bila veliko zeleno vijoličasto zrcalo. V njem se je ogledoval major Wolf. Čakal je na spremstvo, se sprehajal ob obali in razmišljal. «Prekleto življenje živimo ljudje v tej nori vojni! Podobni smo tem norčavim mušicam, ki se od zore do noči vrtinčijo do onemoglosti nad vodo, dokler druga za drugo ne počepajo v ribje gobce.« Cas bi bil, da bi se odpočil. Divizijo zaposluje poletna ofenziva po Primorskem, desanta ni, general se ukvarja z berlinskimi spletkami. Zdaj bi lahko vsaj malo zaživel po svoje, ujel kakšno ribo, se osvežil v valovih jezera in našel kakšno novo dvonogo smo. življenje pa mu nd bilo naklonjeno. Vrnil se je von Graff, znanilec težav, in z njim Gretchen, vaba za nova tveganja in zaplete. Od nje je zvedel, da pride v nekaj dneh inšpekcija, zato je pohitel, da se bo izkazal z bleščečim uspehom. Takoj po njenem obvestilu je v eni noči uničil vso odporniško organizacijo v naselju na jugovzhodni obali jezera, kjer so bile razmeščene po hotelih glavne policijske sile. Enota stotnika Vogta je obkolila vas, njegovi ljudi pa so aretirali vseh osemintrideset članov Osvobodilne fronte, partije in komunistične mladine. Prekleto so bili naivni. Pol leta jih je opazoval in čakal na primeren trenutek. Zdaj jih njegovi podaniki mehčajo v begunjskih zaporih. Za inšpektorje bo to prav zanimiv, nov primer razbijanja odporniških organizacij z vrivanjem agentov z daljnoročniml cilji. Moral bo sam v zapore, da bodo v čim krajšem času čimveč izvlekli iz njih. Poveljnik je skušal zmanjšati njegov uspeh, češ da je med aretiranimi večina nedolžnih in nepomembnih ljudi. Wolf je zasumil, da se je dal mož podkupiti. Prav gotovo bo posredoval, da bi jih čimveč spustili. Zapeljal ga bo čim dlje v to pustolovščino in ga potem razkrinkal. Ko je videl, da se ptiček spušča v spretno nastavljeno past, je postal boljše volje, že vnaprej je vedel, kako bo ravnal, da ga bo zagotovo zaneslo. Pa tudi poveljnik Perst ni miroval. Wolf Je imel v žepu zaporno povelje za Gučka — ta je bil povezan z ljudmi, ki so vodili zaroto proti ftibrerju. Zdaj je čakal von Graff, ki mu je bil dodeljen verjetno zato, da bi ga nadzoroval in vznemirjal. Von Graff je prišel z majhno zamudo. Wolf ni pokazal nevolje. Sedla sta v mercedes in se odpeljala v begunjsk zapore. Nenajavljena sta se pripeljala pred grad. Poveljnl Guck ju je sprejel pred vrati. Sivkast v obraz, s povešenin očmi je stal na pragu kot hotelski vratar in se ponižn priklanjal. «Kako je z vami? Nekam obledeli ste. Ali ste bolni? A vas delo tako izmozgava?« ga je ogovoril Wolf. Poveljnik pa je z uslužnim smehljajem razlagal: «Težav imam čez glavo, gospod major. Saj veste, kak je v zaporih. To je težaško delo, ki nekoliko vpliva tu< na živce.« Stopili so v pisarno. Major Wolf je hladno začel: «Dragi moj Guck! Prišla sva vas aretirat in zaslišat. T je zaporni nalog za vas,« mu je pomolil pod nos list papirji ne da bd mu ga dal prebati. «Izvolite prekrižati roke, da vai nataknem lisice.« Guck se je začel tresti po vsem telesu. Gledal ju je k( prikazni. Nekaj časa ni mogel do besede. Moral se je p krepčati s čašo vode. Potem so sedli za mizo, Wolf pa Je nadaljeval, kot 1 prišla na obisk. »Upam, da nama ne boste delali težav. Imamo dovo dokazov o vaših zvezah z zarotniki. Delali ste jako nespame no. O fiihrerju ste širili klevete, ki so si jih izmislili zdaj i obešeni generali. Veste, kaj to pomeni?« Prepadeni Guck je z vsem životom zanikal obtožbe, Wo pa je odprl mapo in dejal: «Osvežil vam bom spomin. Govorili ste, da Je bil ftihre jev oče nezakonski sin židovskega trgovca in koroške dekl ka se je potem poročila z mlinarjem Hitlerjem, ki Je pos novil nezakonskega otroka, Hitlerjevega očeta. Nadalje: da policija uničila vse dokumente, ki bi lahko odkrili nizkotri ftihrerjevo poreklo. Kar spomnite se, komu vse ste to pravil in premislite, kaj pomeni tako klevetati moža, ki rešuj Nemčijo! (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. J SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. oktobra 1971 la SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/] «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno’ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglt*'* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiena*- [ Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT*W ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA ORIENTACIJSKEM POHODU 12. SŠI TESNA ZMAGA POLETA PRED RMV A Tekmovanje je organiziral Rod modrega vala Pred dvema letoma, na zadnjih slovenskih športnih igrah, je taborniška organizacija Rod modrega vala uvedla prvo novost na tradicionalnih pohodih s tem, da je bil pohod ponoči. Letos, na 12. SŠI, so zopet skušali popestriti to zanimivo in priljubljeno panogo: pripravljen je bil pohod po mestu. Tako zvrst so pri tabornikih že večkrat poskusili v interni izvedbi. Ker se je lepo obnesla, so letos mestni o-rientacijski pohod vnesli v športne igre. Namen je bil dvojen: mlajši red naj ba spoznal tudi svoje mesto in njegovo zgodovino; obenem pa pohod ne bi smel zgubiti svojega pečata ter ohraniti lastnosti tradicionalnega orientacijskega pohoda. Hkrati pa nismo hoteli pripraviti predolgega pohoda, da ne bi zgubil na zanimivosti: tako ie bil pohod dolg približno 2 uri. Nadaljnja novost mestnega pohoda je bila tudi v tem, da tekmovalci niso bili več sami, temveč so se kretali na ulicah med ljudmi, kjer so lahko spraševali ter si pomagali na razne načine (tudi s telefonom za težja vprašanja). Kar se tiče pohoda samega, je potekel dobro in mimo. Ekipe so sicer zašle zdaj v to, zdaj v drugo zanko, vendar so vse srečno prešle kontrolo, ki je bila obvezna in prišle na cilj v določenem času, saj sta le 2 ekipi dobili kazenske časovne točke. Nekaterim tekmovalcem so povzročale težave tehnične naloge, drugim pa kulturne: vendar so le v enem primeru beležili hudo napako pri določanju azimuta ter je s tem ekipa dobila prr kazenskih točk. Ni se pa pripetilo, da bi zaradi ene same naloge e-kipa vse zgubila. Iz razporeda moštev je razvidno, da so tri ekioe dobro in nadvse uspešno opravile naloge, medtem ko so ostale zaostale. Še m'sel na koncu: udeležba bi bila lahko večja. 1. Polet 146 2. RMV A 119 3. RMV B 121 4. Kras - Sokol 87 5 pj-irmrec 84 6. Ca.ifr^r A 73 7. Cankar B 72 8. RMV C 64 Postave prvih šestih ekip: POLET: Emil Bole, Tavčar, Si- točk, Cannes 4, Cogne 2 in Pre-solana 0. * * * ALESSANDRIA, 18. - Šesterka Alessandrie je presenetljivo osvojila mednarodni odbojkarski turnir za pokal Alexandria. V zrnjem srečanju je premagala ljubljansko ekipo Sava. Končna lestvica: 1. Alessandria, 2. Sava, 3. AS Cannes, 4. Servet-te Ženeva. HOKEJ NA TRAVI BARCELONA, 18. — V četrtem kolu tekmovanja za svetovni pokal v hokeju na travi so dosegli te izide: Kenija — Z. Nemčija 3:0, Francija — Argentina 1:0, Španija — Pakistan 3:2, Nizozemska — Argentina 1:0. Lestvica Skupina A: Indija 6 točk ,Z. Nemčija in Francija 4, Kenija 2. Skupina B: Španija in Pakistan 5 točk. Nizozemska 4, Japonska in Avstralija 1. BE1B0L Brezbolska ekipa Milano je že tretjič osvojila evropski pokal. Danes je v finalu premagala Montenegro z 2:0. KOLESARSTVO LUGANO, 18. - Španec Luis Oca-na je osvojil kolesarsko dirko na kronometer za veliko nagrado Lu-gana. Premoč španskega kolesarja je bila tako velika, da je Šved G. Petterson, ki je zasedel drugo mesto, zaostal za skoraj dve minuti. V prvih krogih je kazalo. da bo Ritter zdržal tempo Oca-ne, vendar je Danec proti koncu popustil in je zasedel šele osmo mesto. Kazalo je tudi, da bo Ocana izboljšal Merckxov rekord, a je v z-,’„.Vrn krosu popustil in poskus mOVAOBA ivmvoK, 18. — Po uspehu v oovez-nih vajah so sovjetske telovadkin.je premočno zmagale tudi v prostih vajah, saj so osvojile na vseh po; sameznih orodjih prvi dve Zmagovalke: bradlja: 1. Turiščeva (SZ); gred: 1. Lasakovičeva (SZ); preskok: 1. Turiščeiva; parter: 1. Turiščeva. mestii Onemacijski pohod SŠI: na startnem mestu pred začetkom tekmovanja aiiNiiii>NiiNnimuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniittimiiHiiii«iiHiiiiHiiHiiiii» NA SREDOZEMSKIH IGRAH V SMIRNI Rekordna zbirka medalj za Italijo in Jugoslavijo V Smirni so v nedeljo zaključili letošnje sredozemske igre, ki so se končale za italijansko in jugoslovansko reprezentanco z velikim u-spehom. Obe sta osvojili rekordno število kolajn. Italijani so namreč osvojili 119 kolajn, 4ug°s'ovani pa 79. Tekmovanje se je zaključilo z maratonskim tekom, v katerem si je Italija po zaslugi Bassija zagotovila še eno zlato kolajno. «Azzur-ri* so si priborili skupno v atleti- monič, Suhadolc, Peterlin. CANKAR A: F. in N. Vitez, Gombač, Hrvatič. KRAS - SOKOL: Edi Bole, Pero ša, Zidarič, Kobal. PRIMOREC: L. in G. Kralj, Pa-dovan, Kolarič. RMV A: Samo in Igor Sancin, Rogelja, Šiškovič. RMV B: Jelinčič, Marušič, Kuka nja, Kodrič. P. M. NOGOMET Proseška nogometna ekipa Primorja je letos najela igralca Bar-bianija, ki je lani nastopal v vrstah Vesne. Igralec je prestopil k proseškemu moštvu po hudih poškodbah Zužiča in Puntarja, ki verjetno še precej časa ne bosta mogla igrati. ODBOJKA AOSTA, 18. — Ženska šesterka CUS Parna je zmagala na mednarodnem turnirju v odbojki za pokal Con&iglio Valle. Edino francoska ekipa iz Cannesa je bila enakovredna italijanskim prvakinjam, ki so premagale nasprotni-petih zelo borbenih setih. IfeiiSiii Orientacijski pohod SŠI: tekmovalci se orientirajo pri Sv. Justu ki kar 25 kolajn, od teh 12 zlatih. Kljub temu pa atletika ni bila najuspešnejše torišče italijanskih športnikov v Smirni: v plavanju so o-svpjili namreč kar 35 kolajn. Bera v ostalih panogah je bila skromnejša, kar je razumljivo, saj je tam na razpolago precej manj odličij, kot v atletiki in plavanju. Med Jugoslovani so se najbolj izkazali telovadci: osvojili so kar 20 kolajn, od teh 5 zlatih. Le malo pa so zaostajali atleti, ki so skupno prinesli domov 19 kolajn, od teh 5 zlatih. Na splošno lahko rečemo, da so smimske igre, kljub raznim organizacijskim spodrsljajem, uspele zelo dobro. Pokazale so nekaj novih, obetajočih tekmovalcev, na katere bo treba v bodočnosti računati. Res je letos nastopala Francija z dokaj okrnjeno postavo, zato je bilo delo mmmmm SARAJEVO, 18. - Mladi italijanski dvigalci uteži so prepričljivo premagali jugoslovansko A reprezentanco v Sarajevu z izidom 6:1. Gostje so zgubili le dvoboi v lahki kategoriji, kjer ie jugoslovanski predstavnik dvignil 40 kg več od italijanskega tekmeca. Najboljša italijanska predstavnika Vaeante in Proto sta z lahkoto premagala svoia nasprotnika. Risegato in Polizzi pa sta se morala Došteno potruditi, da sta nadkrilila domača tekmeca. ZLATA MEDALJA ZA MILIČEVO V ŠPANIJI ostalih ekip lažje. Kljub temu pa lahko rečemo, da so bale letošnje sredozemske igre za nastopajoče veljaven preskus lastnih moči, leto dni pred olimpijskima igrami, zlasti pa sta lahko zadovoljni Italija in Jugoslavija, ki sta vsekakor dosegli precej več, kot sta prvotno pričakovali1. Lestvica osvojenih kolajn športih je taka: v vseh Italija 51 4« 28 Jugoslavija 27 26 26 Španija 18 24 24 Turčija 18 12 15 Grčija 8 7 25 Francija 7 9 7 ZAR e 9 14 Tunizija 3 6 2 Sirija 1 4 5 Maroko 0 1 6 Alžirija 0 (1 1 Libija 0 0 1 NOGOMET Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bodo mednarodno nogometno tekmo Italija - Avstrija, veljavno za evropski pokal narodov, odigrali v soboto, 20. novembra v Rimu ob 14,30. ATLETIKA Znani finski atlet Juha Vaatainen, evropski prvak v teku na 5.000 in 10.000 metrov se je sklenil — sledeč izkušnjam iz Mehike — pripravljati na prihodnje olimpijske igre v Mttnch-nu v Kampali. visoko v gorah. Vaatai-nenova odločitev je nekoliko nenavadna, glede na to, da MUnchen nikakor ne leži tako visoko, da bi bile potrebne priprave v večji nadmorski vfčini. ce po . Končna lestvica: CUS Parma 6 ..... ............m,.....mm................................ Sonja Miličeva, najboljša igralka zgoniškega Krasa, se je vrnila iz Španije, kjer je sodelovala na velikem mednarodnem namiznoteniškem turnirju, z nad vse pozitivnim izkupčkom. Razen med posameznicami se je povsod uvrstila med najboljše igralke in je v ženskih dvojicah celo osvojila nič manj kot zlato kolajno. Zato lahko mirne duše rečemo, da je nastop Miličeve v Španiji, gotovo doslej največji uspeh v njeni namiznoteniški karieri. Rezultati: Posameznice (1. tekma): Lopez Pardo (Šp.) — Milič (It.) 3:1 (19, -17, 14, 9). Mešane dvojice (finale): Lupom- KOŠARKA NA TURNIRJU SERV0LANE Bor tretji v Skednju V nedeljo se .ie v Skednju zaključil košarkarski turnir za dečke, ki ga je priredilo društvo Servolane. Po predvidevanju ie prvo mesto o-svojila SABA, ki ie v odločilni tekmi premagala Servolano. Tretje mesto pa so osvojili borovci, ki so le s težavo in šele v končnih minutah odpravili Italsider. FINALE ZA L MESTO SABA-Servolana 65:40 Igralci SABA so z lahkoto premagali Servolano. ki pa se ie že od vsega začetka požrtvovalno borila. Potocco. Barisi in drugi košarkarji ekipe SABA so z lepimi akcijami, protinapadi in dobro obrambo imeli stalno pobudo v svojih rokah. FINALE ZA 3. MESTO Bor-ltalsider 29:26 (12:9) BOROVA postava: Ervin Žerjal (k) 4, Siega. Peter Žerjal 12. Volk. Ražem 8, Čok. Kuret. Furlan, Ma cuka 5. Parovel. Perko. V borbi za tretje mesto so borovci le s pičlo razliko treh točk premagati skromno postavo Italsi-dra, ki ima sicer visoke igralce, ki pa so trenutno še tehnično zelo skromni. Borovcem ni šlo od rok. Vsakdo je igral po svoje, skupne Feliu (Šp.) — Milič - Pelizzola i (It.) 3:1 (14, -15, 10, 18). Ženske dvojice (finale): Milič (It.) I — Lupom (Šp.) — Pital-Rodri-guez (Šp.) 3:0 (9, 16, 14). Miličeva je svojo soigralko Lu- ! pomovo poznala že z evropskega prvenstva v Belgiji, kjer je tudi nastopala z njo. Ob priložnosti tega turnirja je prišlo tudo do meddržavnega srečanja med Italijo in Španijo, v katerem je bil končni izid neodločen 4:4. 3. mednarodno prvenstvo Španije, ki je bilo v Sevilli, torej ni le prineslo velikega uspeha Miličevi sami, ampak je tudi utrdilo njene pozicije v italijanski državni reprezentanci, saj ni po teh njenih uspehih nobenega dvoma več, da je Sonja izredno obetajoča igralka, na katero lahko italijanski namizni tenis še krepko računa. (Na sliki: Sonja Miličeva ob prihodu na madridsko letališče) igre pa ni bilo. Borovci so namreč metali iz velikih razdali in so bili seveda netočni. Odbite žoge na so bile plen višjih nasprotnikov. Tudi v drugem polčasu so »plavi* igrali, dokaj slabo, tako da so nasprotniki celo povedli. Le v končnih minutah ie našim košarkarjem u-speJo izvesti nekai učinkovitih protinapadov s Petrom Žerjalom. Borovci so tako zmagali, niso oa zadovoljili s prikazano igro. Po tekmah ie bilo nagrajevanje. Predsednik društva Gropazzi je pozdravil moštva in se jim zahvalil za udeležbo. KONČNA LESTVICA: 1. SABA, 2. Servolana, 3, Bor. 4. Italsider. Posebna tehnična komisija ie določila za najboljšega igralca turnirja Salvadorja, člana Servolane. • « • V soboto in nedeljo bo Bor priredil turnir za naraščajnike, ki se ga bodo udeležile: SABA, Servolana. Polet in Bor. • • • Danes ob 17. uri bo v Trstu, na stadionu «1. maj* ob 17.30 košarkarska tekma med Borovo B ekipo naraščajnikov in med dečki istega društva. b. I. Zarja je premagala tudi Libertas Kupite takoj plašč za prihodnjo zimo. Trgovine drop prikazujejo najsodobnejšo in najbolj zadeto izbiro najboljše italijanske konfekcije. Povsod, v vsaki trgovini drop, vam bodo na razpolago plašči «24 ORE», ki so primerni za vsak trenutek In za vsak primer, športni plašči, najnovejši minimonfgomeri, obilica oblek, ki jih boste z veseljem oblačili in ki bodo vedno zelo primerne TRGOVINE DROP TRST — GORICA — PORDENON — VIDEM OSREDNJA VELEBLAGOVNICA DROP TRST — TRGOVINE PITASSI VIDEM TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15. 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Camini; 12.10 Bednarik: Pra tika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pac-chiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Veliki moj stri jazza; 19.10 Pesniški svet S. Kosovela; 19.20 Otroci pojo; 19.30 Nekoč je bilo; 19.45 Deiovne pe srni; 20.00 Šport; 20.35 G. Res sini: »Italijanka v Alžiru*; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.50 Album za mladino. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30. 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Ju tranja glasba; 8.00 Glasbena ga lerija; 8.45 Radio za otroke; 9.15 Mali juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih sku paj; 11.00 Igra orkester «Philhar morria* p.v. van Karajana; 11.30 Poje Rossano; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po žeijah; 13.30 Glasbeni cocktail; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Poje zbor Aquilee iz Ba-sigliana; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnev- nik; 16.20 Zabavni ansambel Stile; 16.30 Poje mešani zbor iz Izole; 17.10 Mesec jug. radijske drame; «Z eno nogo v vodi*; 18.00 Odlomki iz oper; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutra nje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Odlomki iz oper; 12.10 Plošče; 13.15 Spored s Francom Tortijem; 14.00 Popoldanski glasbeni spored; 15.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.00 Plošče; 19.30 TV glas ba: 20.20 Mozartova opera »Pont ski kralj Mitridat*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Po ročila; 7.40 Pojejo Lucia Altieri in I Mungo Jerry; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 E. Zola: »V raju gospa*, 7. nad.; 10.05 Po pevke; 10.35 »Otto piste*; 12.40 «Aito gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 TOREK, 19. OKTOBRA 1971 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Nove ital. popevke; 15.40 Popoldanski spored; 18.45 Plošče danes; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Supersonic; 21.00 Spored z Lilian Terry; 21.20 Ping pong; 21.40 Nove ital. popevke; 22.00 Glasba v noči; 22.40 Marilyn, radijska pri redba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Odlomki iz oper; 13.03 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Koncert violončelista R. Alduiescuja in pianista A. Guttmana; 15.30 Simf. koncert: 17.35 Jazz; 18.45 Znanost in druž ba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.05 Ives in Concordova poetika. 21.30 Komorni koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerti; 9.40 Ital. sodob na glasba; 10.20 Vzporedna glas ba; 11.00 Medigra; 12.30 Stravin-skijeva op. »Le Rossignol*; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Ljudska pesem v simfonični pesnitvi; 9.35 Slovenske narodne v priredbah Danila Bučarja in Matije Tomca; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasbene pripovedi Emila Adamiča; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška; 14.40 »Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Majhen recital violinistke Nevenke Rovan; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Cy-ril Ornadel; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.25 Koncert lahke glasbe; 22.15 Pesmi F. Schuberta poje baritonist D. Fi- scher-Dieskau: 23.05 Literarni turno: Bilitine pesmi; 23.15 *T vija jugoslovanskih pevcev zah9 ne glasbe. ITAL TELEVIZIJA ^ 12.30 Kuiturna oddaja; »Konjeniki neba*; 13.30 Dnevnj*' 17.00 TV za najmiajše: Na “JL morja; 17.30 Dnevnik; 17.45 * za otroke: Risanke. 18.45 Na**? na oddaja; 19.15 Kulturna odjffi ja; 19.45 Šport in kronike; 20-Dnevnik; 21.00 «Zvezde gledajo . neba*; 22.15 Oddaja o sveti s nodi; 23. Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Človek L okolje; 22.10 TV film »Dekle u revolver*. JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 10.40 Rušči"]] 11.00 Osnove splošne izobJ**®* 14.45 TV v šoli; 15 35 Ruščj1’* 15.55 TV vrtec. 16.10 Angleščino 17.50 T. Ja.ison: Čarodejev kkaL. (III. del); 18.05 R sanka; 18.20% zornik; 18 35 Srečanje v st*1®, 14; 19 (Hi Mozaik; 19.05 Srčni % farkt; 19.30 Osebna nega: Mas„oj koža; 20.00 TV dnevnik: 20-Upo-niška gibanja » filmski nPp dobitvi: Krvava bajka (jug. fi^Sl 22 00 Glasbeni nokturno; 22.30 ” ročila KOPRSKA BARVNA TV 20.00 TV za otroke -mentarec o Belgiji; 20.15 Dne vri]]' 20.30 TV film »Rdeče mehi** zrnje*.