351. številka.
Tečaj XXIX.
gr Izhaja vsaki dan.
Tinli ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotnk) v muogih tobakarnah v Trata in okolici y Ljubljani, G rici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, št. Petru, Sežani. NabrfžinNovemme tu itd.
Oglase in uroebe sprejema u rava lista .Elinost4, ulica <jriorpio <>alatti št. IS. — Uradne ure so od 2. pop. do s. zvečer. — Cene oglasom ; fi at. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko.
TELEFON štev. 1157.
V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse leto K, pol leta 12 K. 3 mesece (i K — Na naročbe brez iJoposlane naročnine se upravaJne ozira.
Vsi dopisi n*j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankoraua
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljali na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista „Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Postuo-liranilnični račun št. $41.652.
-J
(Brzojavne vesti).
Nadvojvoda Leopold Salvator o ruskem topni S tvu.
PETROORAD 13. »Novoje Vremja« je dne 16. t. m prejela iz Mukdena nastopno brzojavko. Iz pieem nadvojvode Leopolda Salvatorja na princa .Taima Bourl>onskega je razv dno da v viših avstrijskih vojaških krogih prevladuje mnenje, da se je po bitki pri Liaojangu preobrnila vojna sreća v prilog Rusov. Nadvojvoda, |>oznavatelj topništva, je baje o bojnih vspehih ruskih baterij izne-nadjen ter prorokuje ruskemu topništvu odločilni jM>men v bodočih bitkah.
Tretja ruska armada.
PETROGRAD 18. Novi tretji armadi, ki gre sedaj ua bojišče, bo pridodeljen po -eben, izbran samostojen veći zbor konjeništva. To je novosesta vijena, mešana kavkazka ko zaška divizija, ki obstoji iz samih zbranih kavkažkih ]>olkov ter je vzeta iz kozakov prvega reda. Ista divizija je pod poveljstvom generalnega majorja Karzeva, ki je na glasu kakor [>osebno energičen častnik
. Boji okolo Port Arturja.
TOKIO 18. Od oblegovalne armade j»red Port Arturjem poročajo, da leži oVop-njaea, »Sebastopol«, ki je desetkrat^zadeta od torpedov, navidezno nesposobna na dnu.
Brzojavne vesti.
Španska zbornica.
MADRID 18. Zbornica je bila s kraljevim dekretom odgodjena na nedoločen čas.
Civilna lista bolgarskega kneza.
SOFIJA 18. Civilna lista kneza Ferdinanda je določena na en milijon levov (frank v), potem pride še tričetrt milijona levov za vzdrževanje knežjih palač. Prestolonasledniku Borisu se ni določila nikaka apanaža, to pa na željo kneževo, S er ;e princ še mladoleten.
• <
Nadzorstvo naših zadrug.
Dopis s Kranjskega.)
I.
Pred nedolgo je »Slovenska zadruga« priobčila ta le članek :
• 7, ozirom na zakon od dne io. junija t >03. in dotično izvrševalno naredbo se trudi veliko korporacij, da bi doseglo potrebno ministersko dovoljenje za izvrše vanje nadzorovalnega posla pri posojilnicah in drugih zadrugah. Od privatnih korporacij imenujemo tu »Splošno zvezo« (»All-gemeiner Verband*) kmetskih zadrug v Avstriji s sedežem na Dunaju, kije dobila
dotično avtorizacijo od ministerstva za notranje stvari dne 3. dec. 1903- Kmalu nato je dobila celjska »Zveza« to dovoljenje. Katere druge »Zveze« (14 jih je), ki so združene v »Splošni zvezi«, so dobile tudi že avtorizacijo, ne vemo, čeravno nas to zelo zanima. »Oesterr. Genossenschafts-presse« n. pr. prinaša dokaj obširne statistične podatke o 14 zadružnih »Zvezah« svoje »Splošne zveze«, kako so delovale leta 1903, ne pove pa, katerim od teh je že podeljena dotična avtorizacija. Od slovenskih »Zvez« je sicer samo ljublj. »Zadružna zveza« člen omenjene Splošne zveze«, ki se trudi, da bi zadobila vrhno vodstvo nad avstrijskim kmetijskim zadružništvom. V tem obziru se bo ta »Splošna zveza« trudila, da bo posamične deželne »Zveze« nadzorovala. V prvi vrsti se bo njenemu nadzorstvu podvrglo nekaj nemških dež. »Zvez«, morda kacih 6—8. Od slovanskih »Zvez« malo. Ljubljanska »Zadružna zveza« (v klerikalnih rokah) se bo že dajala gotovo rajše od te nemške »Splošne zveze« nadzorovati, nego od celjske zveze, ali od organa, ki bi jej bil poslan od deželnega sodišča. Kakšno nadzo.rstvo si iz berejo istrska tržaška, goriška deželna »Zveza«, ne vemo ; mislimo pa da se bodo ravnale po pregovoru : »Sieh, das Gute liegt so nah« in pojdejo k celjski »Zvezi«, katera sama pa nadzorstva ne potrebuje, ker ni zadruga.
V nekaterih deželah se pa zadruge za nadzorstvo po avtorizovanih privatnih kor-poracijah ne bodo veliko brigale. Te dežele so Dolenja Avstrija, Gorenja Avstr ja in Galicija. V teh deželah so namreč že pred revizijskim zakonom (od 10, junija 1. 1904) deželni odbori izvrševali nadzoro-valni posel, ki jim ga zakon nikakor ne jemlje, marveč tako pripušča kakor avto-rizovanim > Zvezam« ( centralnim posojilnicam«). Tem trem deželam se je po novem zakonu pridružila še Predarelska, čeravno je v tej deželi »posojilniška zveza« te vrste sposobna za nad orstvo. Xa Češkem je deželni odbor nadzorstvo posojilnic pripustil obema dež. »Zvezama« (nemški in češki), nadzorstvo teh »Zvez^ in nedenarnih kmetijskih zadrug je pa sebi pri-držal. Na Stajarskem, Koroškem, Tirolskem j in v Bukovini so pa deželni odbori popolnoma pripustili nadzorstvo vseh zadrug dotičnim deželnim »Zvezam«. Nadzorovanje teh poslednjih so si pa pridržali. »Splošni zvezi« na Dunaju bi malo ostalo zadružnih »Zvez«, katere bi bile po njej nadzorovane, ako se ne bi nekatere teh dobrovoljno še njenemu nadzorstvu podvrgle. Le tri dežele, pravi »Oe. (t. Pr.«, se za nadzorstvo svojih zadrug nočejo nič brigati, namreč Moravsko, Šlesko, Kranjsko. V teh deželah in na Primorskem prevzamejo torej nadzorstvo domače de-že'ne »Zveze«, katerih je na Moravskom in Sleskem tri, na Kranjskem dve (»Za-
družna zveza« v Ljubljani in »Centralna posojilnica slovenska« v Krškem) in na na Primorskem tri (Gorica, Trst in Pula), ako bodo v to avtorizovane.
To pravico bi mi že privoščili vsem slovenskim (hrvatskim) »Zvezam«. Vrhu tega bi želeli, da bi se na Kranjskem lotil po izgledu drugih dežel tega posla še deželni odbor. Zakaj želimo to ? 1. »Zadružna zveza« v Ljubljani, ki je v klerikalnih rokah ne bo to nadzorstvo, ki je že dobila zanj pravico, tako izvrševala, kakor zahtevajo gospodarske in politične koristi kranjske dežele. 2. »Zveza slovenskih posojilnic« v Celju bo imela z nadzorstvom slovenskih posojilnic katere ima po vsej Sloveniji raztresene, toliko posla že, da n. pr. kranjskih kmetijskih zadrug, ki so tako potrebne kontrole, ne bo mogla nadzorovati. 3. »Centralna posojilnica slovenska« bode, če dobi avtorizacijo, najbrž n največ le po katerem že prej pooblaščenem organu izvrševala tako pravico. 4. Veliko kranjskih zadrug želi, da bi kranjski deželni odbor skrbel za zadruge in jih nadzoroval. Morda obvaruje deželni odbor poloma katere zadruge, da se ne bodo dogajali več tako žalostni slučaji, kakor v zadnjem času v Cerkljah na Gorenjskem, o katerem so klerikalci tako grdo molčali, liberalci pa škodoželjno pisali«.
konu bi sicer Japonska imela še dovelj ljudi, toda primanjkuje jej častnikov. Rusija zamore vzeti častnike od svojih evropejskih polkov in zadaje dni jo zopet odšlo na bojišče nad 300 častnikov in sicer izvrstnih, izbranih ljudi.

Drobne politične vesti.
Volitev zagrebškega ž u p a 11 a se bo vršila jutri dne 20. t. m. Takoj po izvolitvi bo novi župan prisegel.
Proračun mesta Zagreb za bodoče leto li>05 pokazuje 2,546.201 kron rednih in 349.147 kron izrednih potrebščin. Temu nasnroti je pokrit e od 2,G62.887 kron rednih in 246.957 kron izrednih dohodkov, skupaj 2,909,844 kron, iz česar sa pokazuje prebitek 13.49r> kron.
Ilolgarko p o s o j i l o od 100 milijonov frankov je bilo v Parizu podpisano nad sedemkrat.


Vojna.
V TRSTU, dne decembra 1904.
Iz Maudžurje.
V vojaških krogih v Tokiju menijo, da misli Kuro. atkin še vedno na to, kako bi prišel na pomoč Port Arturju. Iz sedanjega miru ob r« ki Šaho se da sklepati, da pričakuje Kuropatkin nadaljnih ojačanj. Za-mrzle reke in trdo zmrznjena tla olahčujejo gibanje čet in sodi se, da se bo skoro gotovo nadaljevala vojua tudi po z mi. Rusi j skuš tjo podaljšati svoja ki i a preko japonskih kril ter namerujejo stopiti v ofenzivo. Japonci so mnenja, da je bolje, ako še čakajo daljnega razvitja gibanj.
Tretja ruska armada.
J z Petrograda je prejel »Beri. Tageblatt« nastopno poročilo: V Harbinu se ima sestati štab armadne^a vrhnega poveljništva tretje armade, čije poveljnik, general baron Kaul-bars, se nahaja že v Mukdenu. Načelnik generalnega štaba tretje armade je generalni lajtenant Martson, prLnano izvrsten častnik; generalni kvarirm >jster je generalni major Aleksejev. Čete, ki tvorijo tretjo armado, se nahajajo večidel še na potu. V krogih generalnega štaba se sodi, da bo vsa tretja armada zbrana sredi februarja. Ko- bo ta armada skupaj, potem 1» do imeli Rusi 80.000 vojakov več neg«) Japonci ter utegnejo pričeti z ofenzivo. Japonska bo morala na peti. vse svoje sile, ako bo hotela zbrati še toliko število vojaštva. Po novem vojn m za-
PODLISTEK.
7«
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta &eno«. — Nadaljeval
in dovrSil I. E. Tomić.
Prevel M. O—d.
IX
—	Ali je ne misliš možiti ? je vprašal
Ivanih.
—	Ne mislim brate, naj si voli sama. \ em, da to močno srce ne bi trpelo zapovedi. Verujem, da jej ne preide ljubezen, ali nikoli si ne izvoli nevredneža, vem. da ne bo, ko bo izbirala, vpraševala samo očesa, ampak srce, da ne bo iskala samo plemenitega slavnega imena, ampak tudi plemenito srce. Xu, pustiva za sedaj svojo rodbino, Ivane, govoriva raje o stvareh domovine v tem važnem trenotku. Xujno jc. Xoeoj pride kraljica, a žnjo tudi
Nikola Gorjanski. Tu so zaobljubiva pisma, naša zveza je močna in po tem se nadejam dobrega.
—	Dobrega se nadejaš, Pavle, je od govoril Ivan, zasukavši glavo! Od kodi tvojemu velikemu umu, tvojemu ojstremu očesu ta sladka nada, ta hitra vera ? Ali res veruješ v vse, kar nam Gorjanski obljublja in Jelisava govori ?
Ali predno je Pavel odgovor 1, odprla so se vrata in v sobo je planil prior Ivan Paližna.
—	Dobro došel, brat od morja, sta zaklicala hkratu Pavel in Ivan, priskočivša k došlecu.
—	Pozdravljena brata moja je odzdravil Ivan, prijemši roki bratov Hrvatov. Ravno ta hip sem prišel in čas je. Xisem si niti prahu stepel, tako je moje srce hre penelo po vajinima.
—	Sedi, odpoćij se, Ivane, vabil ga je Pavel, ker si, kakor vidim utrujen
—	Kaka je naša sreča in nada, kaka
zvestoba v naših bratih ? je vprašal Pa ližna. sedši poleg Pavla.
Zvestoba mej brati je doslej trdna je odgovoril Ivaniš, ni enega niso mogli pridobiti do sedaj z milostnim podkupovanjem, niti ene duše odtrgati od našega bratstva. $e ,stoji vsaki člen trdno v verigi. .V skušali so in imajo s čem poskušati, pri njih je sila in oblast. Nada, sreča, sta mi nepoznani besedi, brat E^a ližna, in ravnokar sem vprašal brata si Pavla da-li veruje vsemu kar se nam obeča ?
— Ah, prav si vprašal, je snel svojo čelado, polo/ivši jo pred se, sedaj vpra šujem tudi jaz tako.
— Vi dva skušata mojo dušo, mojo pamet, kakor učitelj otroke. V posvetnih stvareh ne verujem jaz ničesar, česar ne vem. Ali sedaj moram verovati vsaj toliko, kolikor vem. Xjihova slabost je naša sreča. Gorjanski je hotel splesti kakor pajek mrežo okolo nas. Pisal je kralju Tvrdku, »svojemu dragemu kurau<( naj mu pomore
Domače vesti.
Nadina Slavjaiiska. Žalostjo javljamo občinstvu, da se vzlie vsemu trudu ni posrečilo niti podjetništvu koncerta niti upravi ruskega zbora, da bi ae priredil še en koncert danes zvečer. Družba je koucertirala v soboto in včeraj v Gorici ter mora od tam danes direktno odpotovati v Ljubljano. Naj jih na tem potovanju spremlja nas : Na avidenje !
Dogodki v Kicmanjili. Iz Riomanj nam pišejo , Položaj ae jasni. Razna znamenja kažejo, da hočejo merodajni faktorji našo afero še nadalje reševati po — svoje, da nočejo miriti duhov, marveč jih še razburjati. Za danes ne govorimo dalje, aH bomo govorili, ko bo primeren trenotek za to.
V podkrepljenje gornjega našega izreka naj zabeležimo tu dve značilni dejstvi iz zadnjih časov.
Vaški župan riemanjski Ivan Berdon je zopet enkrat v sodni preiskavi. Sedaj so ga i z v e s t n i ljudje ovadili, da je nekako tam v mesecu oktobru ranžalil cesarja in — govoril za Rusijo. Trpke besede nam silijo iz oeresa. Ali, ker je stvar »3ub judice«, vze-nimo vode v usta in molčimo ! Ali potem bomo govorili sam žolč in pisali bomo, da bo ieve3tnim ljudem šumelo po ušesih.
Drugo dejstvo je, da se že več čaaa širi govoriea, da dobimo v Ricmanje — o r o ž-niško postajo. Kaki »stvarni« razlogi govoič za to spremembo moremo sklepati iz tega, da je sadaj posttja nekako v središču orožniškega okrožja, v Boljuncu, dočim bi >ila v R;cmanjih prav na — periferiji okrožja.
L? toliko pripominjamo, da naj si nikdo le domišlja, da mu bo iz te poslednje navedbe evela zazeljena pšenica v naši vasi. Smo prepametni za to, ker imamo za sabo 1 o b r o in dolgo šolo!
proti nam, snubil je beneško gospodo, naj se zvežejo žnjim, proti komu ? Seveda proti nam. To se tiče najprej tebe, brat Paližna, ker sediš pri morju. Vem dobro, vem. I-ram dosti znancev v Benetkah, a pred vsemi Jakoba CJuirinija, ki me je obvestil o tej zasedi našega prijatelja Gorjanskega. AY\ Tvrdko je rekel : »Nočem«, in gospoda beneška so rekli: > Hvala*. Pajk se je zaračunal. Sedaj, seveda, išče nas; nu, mi nismo neumne muhe. In pravim vam to. Gorjanski sovraži Sigmunda luksembur-: škega.
—	Kaj se ima njega bati, je vprašal ' Paližna saj mu še ni več od sedemnajst
let, otrok je še.
—	Ali vendar je možka glava, ki ima poleg sebe zrelih mož z dvora pokojnega
i si očeta. Evo, zato bi se hotel palatin vezati z nami.
—	A ti bi šel žnjim ? S krvnim našim sovražnikom ? je vprašal Ivaniš naglo.
(Pride še.)
Slovenski in hrvatski pisarniški uradniki. Nu, mi bi vendar molčali in bi potrpeli tudi to že iz kolegijalnosti; mi ne bi govorili o tej krivici, ki se nam godi, ako bi bili naši tovariši italijanske narodnosti vsaj tliko lojalni, da bi molčali. Ne, oni še kriče in lament rajo po listib in interpelacijah.
Oni dopis v »Piccoluc, oziroma interpelacija, o kateri govori dopis, nas je ogorčila. Kar vidi se prizadevanje, kako bi hrvatske in slovenske uradnike stavili v čudno luč, da bi potem poklicane oblasti mislile, da smo mi vecdar-le res „s kartami nazaj Kakor nas opisujejo oni, morali bi biti mi sami omejene', ali morda celo tepci. In ker vlada takov duh med italijansk mi uradniki, se tudi res dogaja le prepogosto, da smo — ako so naši neposredni viši italijanske narodnosti — slabeje in krivično kvalifiko vani. Oni in le oni, Italijani, so vredni, da zasedajo uradniška mesta, Slovenci in Hrvatje pa naj gredo lepo — krave past ! Saj se je tako govtrilo — ko je šlo za hrvatski gimnazij v Pazinu — celo v deželnem tboru istrskem, kjer je vskl knil neki oblastni si-gnor: »Kdo pa nam bu pure pasi], ako bodo hrvatski kmetje hodili v šolo !»
Taki nazori vladajo med italijansk mi po-slasci in — uradniki !
To je pa veniar že preveč, kar si do voljujejo in dom šljujejo ti ljudje ! Mari ne vpije v nebo, kakor se postopa z nss^m narodom — bodi z ljudstvom, b}di z uredniki — v Istri, Trstu in deloma tudi na Goriškem. Italijan mora povsodi imeti prednost iz dvcj ntga razloga, ker mora že za to, da je Italijan, uživati privilegije tudi o nameščenju uradnikov, in petem zato, ker treba, da tudi državni uradniki sodelujejo na poitalijanče vanju dežele ! ! Dva glavna razloga sta torej, a mi si ne upamo reči, kateri je bolj — nemoralen !!	(Piide še.)
Planina se je utrgala v pe'ek po noči pri Zagorju ob Savi in je zasula staro in novo cesto. Žslezn ška proga je tud v ns-varnosti, vendar se edaj promet ša viš;.
Mladi roparji. Blizo Pragarafeega na Štajerskem bo našli te dni ubitfg* in oropa-nega delavca Josipa Gmeinerja. Oropaa je bil za tedenski zaslužek 8 kron 70 vinarjev. Zločina sumljiva bo fcretovali dva sodelavca v tovarni, prvi je star IG, drugi pa 15 let.
V	Opatiji je bilo od 1. septembra 1904. do vključno 14. decembra 1904. 5980 tujcev. Od 8. decembra 1904. do vključno 14. decembra 1904. je pri rasti o 154 oseb. Dne 14. decembra 1904. je bilo navzočih 708 03eb.
Oko za podgano. Ključavničar Korper v Mariboru je bil nedavno nekega dne na dvorišču pri svoji delavn ei. Kar je zapazil podgano, skočil po puško in ustrelil na žival. Nabil je drugič ter hotel še malo živo žival s kopiton ubiti. A pri tem se mu je puška sprožila in svinčeno zrno je zletelo Korperju v desno oko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gradec. Eoo oko je izgubljeno, drugo pa pokvarjeno.
Y	ljubezni. 23 letna služkinja Ivanka Schwfcitzer, stanujoča v ulici Piccolomini, se je včeraj popoludne sprla Be svojim ljubče-kom. V jezi mu je pa povedala tako gorkih, da je kar zavrelo v njemu. Da si ohladi jezo in pa da spravi v molk srdito ljubica, jej je pritisnil dlan svoje desnica na zgovorne usta. To je pa stoiil s tako nočjo, da se je Ivanki pccedila kri iz nesa in da jej je spodoja ustnica poenla debela kakor pristna kranjska klobasa. Š!a je na rdravniško postajo.
Povožen. 50-letoega Jos pa Puppi, ki stanuje v ulici del Molin grande, je včeraj popoludne neki izvosček podrl in povozil. O padcu je pa nesrečni Puppi take mečno te-lebnil z glavo ob tla. da mu je bila Btrta det<na podočeena kost in je revež obležal ne zavesten na tleh. Prenesli so ga na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konBtatoval, da so se revežu mtčno pretresli možgani. Podelil mu je najnujnejo pomoč ter dal potem z nosili prenesti v Lolnišnico.
Požar. Včeraj, malo pred 11. uro pred-poludne. je bilo začelo goreti na Tr^teniku. Pozvani so bili ulefjničnim potom gasilci, ki
so prihiteli gasit z tnim brizgalnim vozom. Gore!o je grmovje in trava ob vznožju Tr-stenika na južni strani. Gasilci so kmalu ukrotili požar, ki je pa vendar požgal za kakih 2000 štirjaških metrov trave in grmovja. Škcda je jako ma'a.
Loterijske številke- izžrebane dne 17. decembra :
Gradec	56 84 9 78 48

Razne vesti.
Zobje se plombirajo sedaj s porcelan cementom. Plombe iz te tvarine se ne razločujejo cd zobov, ker se jih lahko napravi v različnih, zobem popolnoma sličnih barvah. Te plombe so ravno tako transparentne kakor zobje, tako, da jih tudi pri luči zvečer ni opaziti. S to vrlino se odlikujejo od vseh dosedaj navadnih plomb. Poleg tega so bolj tr pežne, kakor zlate in mnogo ceneje in le malo dražje kot amalgamaste ali kakor plombe iz navadnega cementa.
Ruski ilustrovani list »Njiva« je b i ustanovljen leta 1869. in je imel že v Bvojem prvem letu 9000 naročnikov. Po petih letih je »Njiva« imela že 55.000 naročnikov. Lsta 1886. je iznašalo to število nad 102.000, a leta 1894. že 170.000. Danes ima »Njiva« 250.000 naročnikov ter je ze!<5 razširjena ne le v Rusiji, ampak tudi po drugih slovanskih dtželfch. Te dai je umrl njen ustanovitelj, novinar A. F. Marke.
Najbogateja cerkev v Ameriki je luteranska cerkev sv. Trojice v Ne\v-Jorku. Pred 250 leti je bilo tej cerkvi darovano neko zemljišče, ki je bil j tedaj vredn > nekoliko frankov. Sedaj pa donfcša to zemlj sČe, ki se na hi j a v sredi mestLtga de!a, v kai« rim je največi promet, na leto nt d 50 000 frankov.
Zrušil se je most. Minoli četrtek se je zrušil m« st preko reke Elk v Charleate\v ju (Severna Amerika). Utonilo je nad 20 dijakov, ki so 83 povodom izleta vozili na šest.h voz h.
Grofica — zobozdravnica. Na b rolin skem vseuč lišču je te dni grofica Hel«ua Schweinitz napravila z vrlo dobrm vepehom državni izpit iz zjbozdravnisiva. 0-*a je j^ rva ženska, ki je polož la tak :'zpit.
Zrušila se je fasada. V Bremenu se je v soboto zriiš la fasada čeke nove zgradbe ter zasula 15 zidarjev. D^a zidarja so izvleali mrtva, dva pa ranjena. Sodi se, da so drugi mrtvi.
Književnost in umetnost.
Danes zvečer ee prvikrat tržaškemu občinstvu predstavi mladi češki violin'st R u-d o 1 f Adam. Isti prihaja iz glaBovite violinist'ške šole mojstra Levčika, učitelja čeških velikanov Kubelika, Kocijana itd. Da-č m hvalijo tuji česaiki na Adamu velik mehanizem, iztiče se tudi njegov veliki umetniški ukus. Naravno je, da se v obče z veliko napetostjo pričakuje nastop mladega umetnika, ki ide nasproti slavi. A mi menimo, da ni samo novinardka, ampak tudi slovanska dolžnost, ako opozorimo občinstvo na ta koncert. Koncert se prične ob 8. in četrt uri zvečer v dvorani »Schiller«. Vstopnice in eedeži se dobivajo pri "tvrdki Schmidl (Veliki trg) in zvečer pri blagajni.
Tretji simfoniški koncert vojaškega orkestra. Pred natlačeno polno S3hilleijevo dvorano se je vršil včeraj popoludne tretji aimfonški koncert —posvečen NVagnerju.— a izveden je bil od izvrstnega vojaškega orkestra ped ravnateljstvom veščega Teplv-ja. Že sam fakt, da se vojaškemu orkestru po-aregi^ — v danih okolnosti h — napolniti veliko dvorano in vzbuditi toliko zanimanje za izvrš te v klasičnih oblik, je najboljši dokaz, kako visoko treba cenit! pro zvode, ki jih ta izborni orkester nudi občinstvu. Vojaški orkester in \Vagnerjev Para! val ali Berliozova fantastična simfonija ! G. Teply-ju je bila to pot naloga otežčana s tem, da je velik del NVagcerjevih skladeb bil že izveden v programu v »Armoniji« od tržaške »Oichestrale« pod glaFO itim maestrom Vanta, a vendar je s svojo teaelj to orkestralno naobrazbo, dobrim
ukusom z ene strani, a disciplino in veliko *-re Inostjo \seh podrejenih Činiteljev z druge strani, dosegel take tfekte, s katerem bi se tudi najbolji orkester ponašal. Siegfried Idv'e — najbolja točka v programu — je bil pravi resultat vel he marljivosti in največe vestnosti. Mislim da je izvršitev Teplvjeva le malo zaostala za Vanzovo. Po tej točki, po mrtvaški koračnici (prav za prav pesmi !) in po Gottsrc5:! nerung je priredilo občinstvo g. Tej lv-ju najpresrčnejo ovacijo.
Mi smo bili vsi zadovoljni in smo od srca čestitali gosp. Teply-ju in njegovim junakom.	J. M—Ć.
Iz »Škrata« :
Kratka pravda.
Preiskovalni sedaik je ravnokar prišel v vas, da bi kmeta Miho Goljufa, ki je krivo prisegel, ša enkrat zaslišal ter si na licu mesta zbral novo dokazilno gradivo za ka žensko pravdo. Medtem ko je preiskovalni sodnik v gospodski sobi pri »Divjem petelinu« še v naglici povžil kratek zajutrek in spil par eašic rujnega vinca, je nakrat stopil v sobo M ha Goljuf, zaupljivo udaril po rami gospoda preiskovalaega sodnika ter mu rekel : »Gospod adjunkt, nekaj Vam hočem povedati ! Napraviva ftvar na kratko. Jaz umaknem svojo krivo prisego in vsa stvar je končana!
URAR
F. PERTOT
Trst, nI. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2
(Vogal ul. Torrente.)
za mode, dečke in otroke.
Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. Bogat izbor površnikov, ulstrov, ranglan, plaščev in havelokov po tovarniški ceni.
s^^asss^i Konkurenca nemogoča. —■	"
PODRUŽNICA:
rALLA CITTA Dl LONDRA"
U1. nuove Št. 5. Postecvogal ul. Torre biancai /\/\/N/V/\/\/N/N/N /N/V /N/N/N /V /N
Tovaxn& poM&tva
Aleksandar Lm liinzi
= ulica Tesa št 52 £ ______
lastni hiši.}
ZALOGA:
Piazza Rosarie (šolsko prslopi*
Jene, de t! bati b'žbJu kaaksics'
Sprejemajo se vsakovrstr^ W posebnih načrtih. Diutrovis oasik br»«pl»6ae t> fr*. *
F I L J A L K A
c. kr. pri vat.
kVui H. KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema : IZPLAČILA V KRONAH <ia blagajniške nakaze	na naslovljena izplačilni
prinoscu	pisma
proti 4 dnevni odpovedi SV, •/. pr>oti 43 đnsJni oflfedi
» 30 > » 37o	* 30 » » 3%
v z atili napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°0 » 3 mea.	„ 2V/o
- « *	n 2V/o
Na blagajniške nakaze in izplačilna piama stopi novh obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. lebnivarjs bodočega leta in sicer po dotičnej o ip »vedi. Bancogiro r kronah z 21 a°0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati uapoPoni ua tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t-»j i se stavijo od časa dc časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice
za Dunaj, Bu impeSto, Brno, Karlove vari, Keko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, irfaaz, tiolnograd prosto stroškov.
bavi s kupovanjem in prodajo
deviz, drobiža in vrednoatij.
Sprejema iztirjevanje
taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vset drugih iztirjevanj
Daj a predujme
na Warrante iu vrednosti po jako zmernih pogojih,
Krediti na karikacijske listine
se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat it srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajne zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznict .Banca d'ItaiiaJ v italijanskih lirah ali v kronah xoocccccoccc po dnevnem kurzu. coccccccccoo:
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezer/ni zakladi društva glasom bilance i^cicc:- 31. decembra 1902.
Zadružna glavnica (od kcjih vplačano ^ 3,200.000).......
Rezervni zakladi dobi kov .... r zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov . . . Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva —1902] DruStvo sprejema po jako zavarovanja proti požaru, streli, škodi v.-dei razstrelbi omu kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačn? do smiti aH po smrti zavarovanca, doto otrokom itd.
K 8,000.000 7,133.580
3,700.580
„ 71,255.752 254,966.140
„ 498,919.050 ugodnih pogojih
Zagrebški narodni tamburaši
bodo udarali
v gostilni ..SECCESSION"
IrtT v ulici Rossetti štev. 6 vsako nedeljo in praznik
od "».—11. ure zvečer. Vstopnina svobodna
Vodstvo gostilne je vstreglo želji svojim gostom in slavnemu občinstvu mesta in okolice, da je dobilo na svojo razpolago narodne hrvatske tamburaše, kateri so po Trstu jako dobro poznani. Kadi tega prosi, da bi se istih koncertov udeležilo mnogo občinstva.
Točijo se vsaicovrstfla pristna vina in Steinfeldsko pho.
JVfarodni kolek je vdobitl pri upravi
„£8inost

TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Prro primorsko podjetje za
prevažanje pohištva tn speDicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono St. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v ULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov. l\ se jemljejo na potovanje iH prevažanje Dlaga na vse proge.
Sprejema se iudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen" skladišča.
Edini tržaški zavod za	„VACUM CLEANER
ČIŠĆENJE in SHRANJEVANJE PREPROG —
m- Točiui postrežba in nizke cene.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podrntnloa v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 i Podrutnioa v Spije tu
Kupuje in prodaja
Vi* vrst« mt, EMiftTnih pi*em, pnjoriust. konuuaaidu obligacij, irečk. dslaic tniat. »ovetv 1» astis
P IBIM imĆAjft k *»*k*iLn
in eak crn pluje
Ulieoant nidsosu« papirje is vacvcajc- sapaic« —	tuprn6- --—.
Dajo prodnjme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl
_-	izgubi____—
.	> m dlv.nkvu-iie
i ,-i^kt trtifioho k&ve>Je.
i&tf (*Oi » Urcićii«.
Oenarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d -dne vzdiga.	-	=
Promet m doki in nakasnioami.