P.b.b
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2.	_________________________________ Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfurt
I.KTO XIV./STEVILKA 20	~ CELOVEC, DNE 17. MAJA 19()2	_________________CENA_j^--^SILINGA
Nemci med Vzhodom in Zapadom
Berlinska kriza je jMjstala ie naravnost kronična in v teh spremenljivih pomladanskih dneh marsikdo z zaskrbljenostjo navija radio za poslednjimi novicami. Vendar se moti, kdor misli in upa, da bi z „ureditvijo položaja Berlina”, kot označujejo sedanja pogajanja meri Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, bil rešen mir ali vsaj odstranjen vzrok nemira v Evropi. Nekaj pogledov nazaj v dogodke, ki so ustvarili sedanje stanje, nam pokaže resnično podobo in dimenzijo tega vprašanja.
Že v Jalti, nekaj mesecev pred koncem vojne leta 10-15, so si tedanji veliki vojni zavezniki Stalin, Roosevelt in Churchill razdelili svet na vplivna področja, na dva tlela Na eni strani je bila Sovjetska zveza, na drugi strani pa Združene države z veliko Britanijo, ki je v drugo svetovno vojno vstopila še kot velesila prve kategorije, iz nje pa izšla kot sila drugega razreda. Celinska Evropa je pa itak bila eno samo polje ruševin in politično brezpomembna Ločitvena črta med obema blo-
ma je šla kar počez skozi „klasično” Evropo, zi-.„lko sedanje svetovne civilizacije, od Stettina do Trsta. Razdelila je tudi Nemčijo in Avstrijo na dva dela in pri tem je ostalo. Le Avstrija si je zaradi svoje ugodne geografske lege in politične konstelacije za ceno nevtralnosti priborila suverenost.
Ker so sc kmalu po koncu vojne jrojavila globoka nesoglasja med nekdanjimi vojnimi zavezniki, je ta črta postala ločnica dveh svetov, ki se o nobeni važni stvari nista mogla sporazumeti. Na vzhodu je bil bojeviti komunizem, ki si je zastavil za svoj končni cilj osvojitev Zemlje ter je bil zanj prodor v srce Evrope samo začetna faza tega pohoda, na drugi strani pa zapadne demokracije, ki so se iz samoobrambe morale temu podvigu upreti.
V poldrugem desetletju se je marsikaj spremenilo. Svobodna Evropa si je z obilno 'ameriško gospodarsko pomočjo opomogla in je na poti, da prek gospodarske in politične združitve postane tretja velesila prve vrste, enaka Sovjetski zvezi in Ame-'■'-ki. Sovjetski načrt, s podtalnim rovarjenjem po-'*aakniti meje komunističnega sveta do Atlantika, se ni uresničil. Vprav nasprotno, Sovjetska zveza je morala v lastni vplivni coni „ljudskih demokracij” večkrat z orožjem zatreti upore nezadovoljnih množic (Madžarska, Vzhodna Nemčija, na Poljskem pa se ognila v kompromis z Gomulko).
Vendar položaj v Evropi ni brez nevarnosti in glavna je prav v nerešenem »nemškem vprašanju”. Po eni strani je res, da je delitev Nemčije neizogibna posledica vojne, ki so jo Nemci sami začeli ter morajo po kruti logiki zgodovine (ki jo nočemo zagovarjati, toda je dejstvo) zanjo tudi nositi posledice. Po drugi strani pa je naravna težnja nemškega ljudstva po zedinjenju faktor, ki predstavlja veliko skušnjavo tako za Vzhod kot za Zapati. Setlaj držita vsak svoj kos Nemčije, zapadnja-ki večji del (50 milijonov prebivalcev) v Zapadno-neniški zvezni republiki in Sovjeti vzhodnega v takozvani ,,Demokratični nemški republiki” (18 milijonov prebivalcev). Komur sc pa posreči, da pritegne k svojemu kosu še drugega, je s tem dobil v roke gospodarski in vojaški potencial za prevlado na svetu. Ena izmed posledic izgubljene druge svetovne vojne — ki pa jo večina po navadi prezre — je namreč tudi ta, da so tudi Nemci nehali biti svetovna sila prvega razreda ter postali zgolj zaželena pomožna sila med obema svetovnima velikanoma današnjega časa, Združenih držav in Sovjetske zveze. Vendar Nemcev ne gre podcenjevati. Zapadnonemška republika je postala druga največja izvozna država svobodnega sveta, za Ameriko in pred Anglijo, Vzhodna Nemčija pa je šesta gospodarska sila v Evropi in s tem največji zunanjetrgovinski partner Sovjetske zveze.
V tej konstelaciji ima Berlin svojo posebno vlogo. Ko so zavezniške Čete v aprilu in maju 19-15 zasedale poraženo Nemčijo, so Amerikanci bili politično še tako naivni in mislili, da se bo dobri »stric Joe” Stiilin zadovoljil z velikimi pridobitvami vojne ter da bosta oba zmagovalca živela dolgo v miru in prijateljstvu. V okviru tega miru bi naj tudi skupno upravljala Nemčijo po zasedbenih conah. Ker je Berlin padel v sovjetsko zasedbeno cono, bi naj nekdanjo nemško prestolnico kot sim-
Ob 7. obletnici državne pogodbe
stojnosti, ki mora temeljiti najprej na najglobljem lastnem prepričanju, je državna pogodba zgodovinski mejnik, kajti s pridobitvijo suverenosti so se mogle te zdrave sile šele svobodno razviti.
Po podpisu državne pogodbe je tedanji državni predsednik dr. Komer zapisal te besede, ki jih velja tudi danes priklicati v spomin kot vodilo za bodočnost:
»Avstrijsko ljudstvo, ki se je v poslednjih desetih letih iz najhujše stiske in revščine, ki si je niti ni moč več predstavljati, z lastnim delom priborilo do skromnega blagostanja, se je zavedlo lastne moči ter živi jenske sposobnosti lastne domovine. Prepričan sem, da se bo te svobode tudi izkazalo vredno in mora šele zdaj, ko je prepuščeno samemu sebi, zares pokazati, kaj zmore. Volja ljudstva, okrepljena po bridkih preizkušnjah, bo dovolj močna, da bo premagala vse težave... V sodelovanju vseh bo sedaj kot svobodno ljudstvo dokončalo srečno gradnjo lepše bodočnosti«.
Pred 7. leti je bila na Dunaju podpisana državna pogodba, s katero je bila končana zasedba države po štirih velesilah in »štirje v jeepu« so se odpeljali. Republika Avstrija je iz razdejanja druge svetovne vojne in njenih strašnih posledic znova vstala politično obnovljena. Podpis državne pogodbe je pa tudi pomemben mejnik v razvoju Avstrije. Že v desetih letih med koncem vojne in (»odpisom državne pogodbe je ob skupnem delu vseh Avstrijcev bilo moč zaceliti najhujše rane vojne ter postaviti državo gospodarsko na zdrave noge, istočasno pa je tudi politični razvoj druge republike šel povsem drugačno pot, kot je bila ona (»o prvi svetovni vojni. Iz »države, ki je nihče ni hotel«, kot je pol duhovito, pol žalostno zapisal neki dunajski novinar na naslovno stran svojega dela o politični zgodovini prve republike,-je začela organično rasti nova Avstrija, katere prebivalci so se v vedno večji meri začeli zavedati sposobnosti lastnega življenja. In prav na tej poti k resnični samo-
Djilas zopet obsojen
V' Beogradu je bil Milovan Djilas, eden •izmed vodilnih mož pri izvedbi komunistične revolucije v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno in eden izmed Titovih namestnikov, po šesturni razpravi za zaprtimi vrati obsojen na 13 let ječe, pri čemer pa se vštejejo njegove' prejšnje obsodbe. Sodišče je odločilo, da je Djilas zakrivil »izdajo državnih tajnosti«, do katerih je prišel, ko je bil še državni funkcionar. Te »tajnosti« so misli, ki mu jih je izrazil pokojni sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin, ko je bil na višku svoje moči, ob priliki več Djilasovih obiskov v Moskvi. Djilas je le svoje spomine popisal v knjigi »Razgovori s Stalinom«, ki bi naj izšla pri založbi Hart-court & Bruce v New Yorku. Ko pa je založba po običajni knjigotrški navadi poslala izvlečke iz Djilasovega dela časopisom, ki so jih potem objavili, da tako opozorijo javnost na bližnji izid knjige, so oblasti v Beogradu Djilasa zaprle. Založba je nato po svojem predstavniku, ki je nalašč priletel v Beograd, ponudila uničenje rokopisa, če v zameno Djiiasa spustijo na svobodo. Oblasti so to odklonile, Ver da se je Djilas že pregrešil proti zakonu in bo zato odgovarjal.
V začetku razprave je državni pravdnik
zahteval izključitev javnosti, čemur se je Djiiiasov uradno določeni zagovornik le mlačno upri. Bolj odločno pa je protestiral Djilas sam. Dejal je, da on sploh ni izdal noben e drža vne tajnosti, ker je Stalinovo delo itak bilo samo po uradnih sovjetskih objavah splošno znano in da gre samo za osebne spomine o že itak znanih zadevah. »Zahteva po izključitvi javnosti je samo nakana, odvzeti mi možnost slehernega javnega zagovora, ki pripada vsakemu obtožencu. Če bo razprava tajna, sploh ne bom odgovarjal na vprašanja sodišča!« je zaklical prezgodaj osiveli Djilas s hripavim glasom. Sodišče je odredilo izpraznitev dvorane, v kateri je bilo tudi mnogo inozemskih časnikarjev. V sodbi je izrečena tudi zaplemba honorarja.
Je to že tretja obsodba Djilasa potem, ko je leta 1954 prišel navzkriž s svojimi nekdanjimi sobojevniki in v knjigi »Novi razred« obsodil sedanjo komunistično vladavino kot nov zatiralski razred nad delovnimi množicami. Beograjska obsodba je izzvala zelo veliko zgražanje po vsem svobodnem svetu. Celo mirno vzvišeni londonski »Times”, ki ima za marsikaj v Jugoslaviji »razumevanje«, je v svojem uvodniku z naslovom »Trda sodba«, zapisal: »V resnici je
bol edinstva upravljale ilirl velesile skupno (Amerika, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija). Sovjeti, ki so l»olje vedeli, kaj hočejo, so privolili v prihod zapadnih čet v Berlin, ki je s tem postal nekak med zavezniški otok v sovjetski zasedbeni coni. Ko so se pa potem iz leta v leto nasprotstva med zavezniki poglabljala ter je železni zastor ločil svet in Nemčijo v dva tabora, je pa Berlin ostal otok v rdečem morju. Nekaj časa je bil izpostavljena postojanka in izložbeno okno Zapada, obenem pa tudi rešilna luknja, skozi katero so milijoni beguncev iz Vzhoda, posebno iz Vzhodne Nemčije bezali na Zapad, v svobodo. Z zidom, ki je lani mesto razdelil na dva dela, je bila ta luknja zaprta in zapadni del Berlina s svojimi 2 milijoni prebivalcev je postal oblegana trdnjava Zapada. Sedaj je Berlin vzvod, s katerim izvaja Moskva pritisk na Zapad. Njen cilj je pripraviti zapadne sile do tega, da umaknejo svoje čete iz obkoljenega Berlina, nakar bi bila odprta ]>ot za popolno komunizacijo nekdanje nemške prestolnice, ki pa je še vedno nekak magični magnet za vse Nemce v njihovi želji po združitvi. Opustitev Berlina bi — po sovjetskih računih — izzvala tako hudo razočaranje v Zapadni Nemčiji, da bi ta — vsaj po odhodu sedanjega 8S-letnega kanclerja Ade-
nauerja — verjetno zapadla avanturističnim tendencam ter obrnila hrbet Zapadu. To pa bi potem bila samo priprava za njeno vključitev v vzhodni blok. Amerikanci Nemcem njihovih preteklih grehov niso ]M>zabili, zato jih držijo na kratko, toda varajo se tisti, ki mislijo, da glede tega obstaja kak „tih sporazum” s Sovjeti. Ti ga namreč nočejo. Kadar namreč izgleda, da bo nemška nevolja nad »nerazumevajočimi zavezniki”' prekipela, se redno pojavi sovjetski poslanik pri bonnski vladi in zapeljivo ponuja Zapadni Nemčiji sodelovanje in »ogromni trg od Minska do Vladivostoka” za nemške industrijske izdelke. Za zmago komunizma na svetu bi bila dobrodošla tudi pomoč nemških reakcionarjev! Zato se je moral ameriški predsednik (glej politični teden na 2. strani) pomujati z izjavo, da so »nesoglasja med Bonnom in Washingtonom poravnana”. Poravnana — do nadaljnega, kajti Berlin in nemško vprašanje sta samo del širšega problema svetovnega ravnotežja in ohranitve miru v tej negotovi atomski dobi. Sedanja »berlinska kviza” je po ognjeni vojni zgolj zapoznela druga »runda” sedaj mrzle vojne za ta ključni predel Evrope in njeno sposobno, delavno, a tudi nevarno ljudstvo. Ta prostor je namreč ob premirju leta 1915 bil samo provizorično razdeljen.
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Na Državni realni.gimnaziji in gimnaziji za Slovence so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek ob osmi uri.
Prijavite svoje otroke pravočasno in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba dodati rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schdler-beschreibung) pošlje šola neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgymna-siums und Gymnasiums fiir Slovvenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli, ker brez tega spričevala ne more biti pripuščen k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni: Lerchenfeldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju.
Zaključna prireditev v tekočem šolskem letu 1961/62 bo v nedeljo, dne 3. junija 1962, v veliki dvorani Delavske zbornice. Tokrat bo zaključna prireditev povezana tudi z razstavo risb in ročnih del deklet in fantov.
Ravnateljstvo
edina D ji ia sova krivda v tem, da je prišel v nasprotje s svojimi nekdanjimi tovariši ter zapisal to, o čemer je prepričan, da je resnica. To so pa oblasti označile s »sodelovanj eni v protijugoslovanski gonji«, toda v resnici nobene take gonje sploh ni bilo«.
Tudi newyotJški »Times«, ki najbolj vneto zagovarja gospodarsko pomoč, jfc ogorčeno zapisal, da je obsodba Djilasa »povratek v stalinizem«.
Pravljična poroka princev
Pred več kot pol milijona navdušenih prič je bila 'poroka španskega prestolonaslednika Don Juana in grške princese Sofije pri krasnem sinjem nebu v Atenah. Poročni obredi so bili opravljen1! po katoliških 'in pravoslavnih predpisih, kajti 23-letna nevesta je grško-pravoslavne vere, 24-letni ženin pa katoličan. Na poroki se je zbralo okrog 140 članov iz rodbin evropskih še vladajočih in bivših vladarskih hiš in visokega plemstva. Nevesta je imela obleko iz belega satina s 6 m čarov dolgo vlečko. Ženin je bil v častniški uniformi. V pozlačeni kočiji sta se pripeljala v cerkev. Pred oltar sta stopila pod obokom sabelj, ki so jih držali 'španski častniki v špalirju. Cerkev je bila okrašena s 35.000 vrtnicami, kateri beli listi so kot rahel dež padali na goste. Na poročnem kosilu je bilo 240 povabljencev. Don Juan bo nekoč, ko bo sedanji dejanski vladar iz Španije general Franco umi;l ali oddal državno krmilo iz rok, zasedel španiki prestol. Med tem, ko se je princ v Atenah ženil in pirovai, je pa v Španiji stavkalo 70.000 delavcev. Tudi katoliški episkopat je njihove zahteve označil kot »upravičene«.
Svarilo Janeza XXIII.
V zvezi s pripravami za vesoljni cerkveni zbor je papež Janez XXIII. minulo soboto v svojem nagovoru dejal, da se zaupanje Cerkve ne opira na pomoč pozeniskih sil. Z žalostjo, vendar brez strahu, je treba ugotoviti, da so oblastniki tega sveta pogosto s svojim ravnanjem uničili plemenita prizadevanja človeštva.
Politični teden
Po svetu...
Po krizi v Evropi še kriza v Aziji
Minuli teden je poleg 'latentne krize v Evropi, ki traja že od lani, ko je bil Berlin z zidom razdeljen na dva dela, ter je tako bilb vprašanje dveh Nemčij zopet postavljeno v ospredje, izpod žerjavice »premirja« v Laosu izbruhnila nova kriza v Aziji, ki je zelo zaostrila mednarodno ozračje ter utegne, celo sprožiti novi svetovni požar, 'ki bi se ob seriji ameriških atomskih poskusov {minuli teden je bil izveden 11. poskus) kaj kmalu mogla izroditi v atomsko vojno.
■Na povelje predsednika Ken'nedyja je minuli teden ameriška mornarica izpilila s 130 ladjami, na katerih je vkrcanih 2000 mož mornariške pehote (marines), to je elitnih čet, ki so najmoderneje Oborožene, med drugimi tudi s tanki ter izvežbame za hoje na morju in na suhem. To brodovje se je usmerilo proti jugovzhodni Aziji.
»Pogodba med poštenjaki?«
Neposredni povod za ta težki sklep ameriškega predsednika je bil padec mesta Nam Tha v rolke komunističnih partizanov, 'ki 'So se tako polastili večjega dela severnega Laosa ter prodrli na mejo Siama ob reki Mekong. Siam je član [užnoazijske obrambne zveze, to je podobne voj tiske in politične organizacije, kot je Atlantski pakt v Evropi- S padcem Nam Tha se je zamajalo že dalj časa trhlo ravnotežje v Aziji, ki je slonelo na premirju, sklenjenem junija leta 1961 na sestanku na 'Dunaju med Kennedvjem in Hruščevom. Ta pogodba med poštenjaki (gentlcmens’ agreement) je predvidevala nevtralizacijo te trimilijon-ske državice, v kateri gospodarijo tri vojaščine treh princelv, in sicer redna vojska za-padno usmerjene vlade princa Bonn Ouma, »nevtralistični« oddelki generala Lee Konga, ki posluša povelja nevtralističneiga princa Souvane Phoume in komunistični partizani. princa Sovnanoaivoniga. Vsi trije politizirajoči princi so med seboj polbratje.
S padcem Nam Tha se pa je zamajal tudi politični, koncept ameriškega predsednika 'Kenmedyja, ki se je hotel s političnim sporazumom izogniti angažiranju ameriških vojaških sil v Laosu, kajti po dosedanjih izkušnjah se neposredne ameriške intervencije niso kaj prida obnesle. Minuli teden pa je moral predsednik Kenmedy sredi pogajanj za ureditev Berlina, kjer je poskušal doseči preko razgovorov s Sovjetsko zvezo nov ,sporazum med poštenjaki’, se prepričali, koliko velja sovjetska obljuba in da Sovjeti spoštujejo pogodbe samo tako dolgo, dokler stoji za njimi sila, ki je ne morejo preobrniti.
Zato mu ni preostalo drugega, kot da tudi seže po sili. Zaenkrat je križarjen je ameriške mornarice mišljeno le kot demonstracija sile, nekako tako kot kazanje mišic med rokoborci. Upajmo, tla bo to zadostovalo? Laos je sam po sebi verjetno itak že izgubljen, kajti s porazom vladnih čet princa Bonn Ouma je ameriška vlada izgubila to karto v igri s komunističnim Vzhodom in sedaj mora pošiljati v Vzhod lastne čete, da reši to, kar se rešiti da, namreč sosednja Siam in Južni Vietnam, ki bi bila naslednja na vrsti.
Komunistična taktika »rezin«
Dosedanje izkušnje v jugovzhodni Aziji, posebno pa v nekdanjih francoskih kolonijah v Imldkini kažejo, da se sovjetska taktika ni nič spremenila. Po izgonu Francozov je ondi bilo njihovo nekdanje kolonialno območje razdeljeno tako, da /je pod sovjetski vpliv padel severni Vietnam, pod zapadnega Južni Vietnam, vmes sta pa ostala kot nevtralna Laos in Kambodža. Ker pa Laos meji na kar dve /pod zapadno sfero spadajoči državi, Siam in Južni Vietnam je ta postal najprej predmet komunistične »pozornosti«. Po sklenitvi indokinske-ga premirja leta 1953 v Ženevi komunistični partizani v Laosu niso vrgli puške v koruzo, ampak lepo ostali v džungli oboroženi in čakali. S pomočjo preko meje iz komunistične Kitajske in Sovjetske zveze so v severnem delu dežele izgradili svojo ,državo v državi’ in jo potem širili na vse strani. Ameriška vlada je sicer gospodarsko podpirala zapadno usmerjeno vlado princa Bonn Ouma, toda ne vojaško, kajiti bala se je očitka prekršit ve premirja. Kljub opozorilom (Boun Ouma, ki ni hotel v koalicijsko vlado treh princev, v kateri bi komunistični eksponenti dobili v roke najvaž-
nejša minisitrsitva ('vojno in notranje), da komunisti nimajo nobenih pomislekov, so Amerikanci skušali zadevo rešili s političnimi pogajanji. Komunisti so se res pogajali in sedaj je položaj tak, da se ni več o čem pogajati, ker so gospodarji položaja itak njihovi partizani. Zato je moskovski radio ob novicah o »zmagovitem napredovanju« komunističnih sil v Laosu ter o Kcnned)ijt'vem povelju o izplutju mornarice pripomnil pikro, da »ne razume, zakaj se zaradi laoske štorije Amerikanci tako razburjajo.« Sedaj je namreč za razburjanje že prepozno. Tudi. sovjetsko kitajski spor je stopil v ozadje, saj gre za oslabitev skupnega sdvražnika.
Berlin v luči iz Laosa
Dogodki v Aziji seveda niso ostali brez vpliva na 'položaj v Evropi. Komaj je bila kriza zavezništva med Bonnom in VVashing-tonom na sestanku zunanjih in obrambnih ministrov Atlantskega pakta v Atenah nekoliko ‘poravnana, pa so jo izjave Adenauerja znova zaostrile. Adenauer je minuli teden obiskal birvško zapadnonemško prestolnico in dajal novinarjem razne izjave. Rekel je, tla ix>staj'a!jo ameriško sovjetski razgovori o Berlinu »dolgočasni« in da predstavljajo neskončni razgovori prav tako nevarnost kot, če ne bi 'bilo nobenih razgovorov. Sicer pa detelej niso razgovori prinesli nobenega sadu in so zato brez pomena. Odkloni'! je komisijo nevtralcev, ki bi naj kontrolirala dohod do Berlina, češ, da imajo nevtralci itak 'lastnih skrbi dovolj, o sodelovanju Vzhodne Nemčije pa sploh
noče nič slišati, ker bi njeno s<xlelovanje 'pomenilo mednarodno priznanje dveh Nemčij. Te izjave so zbudile hudo kri v IVashingtonu, kajiti po eni strani je Ade-nauerljevo omalovaževanje ameriško-sov-jetskih razgovorov samo po sebi razjezilo Amerikaince (posebno, ker ti razgovori res niso nič prinesli), po drugi strani pa je ameriško vlado opozorilo, da se ne more glede Berlina s Sovjeti zmeniti nič takega, kar ne bi bilo sprejemljivo za bonnsko vlado, kajti danes je Zapadna Nemčija vendarle najpomembnejši ameriški zaveznik v Evropi, poleg tega pa druga največja gospodarska sila Za pada, takoj, za Združenimi državami in pred Anglijo. Zapadno Nemčijo podpira tudi De Gauile, seveda iz lastnih interesov, kajti v Parizu vedo, da je »nemška blazina« najboljša obramba Francije. Zelo nevoljni zaradi Adenauer-jevih izjav so pa bili v Londonu, kjer so vedno pripravljeni na razgovore, pri čemer pa vedno pazijo, da gredo morebitne koncesije na račun — drugih. Tako sta se v notranjosti Atlantskega pakta izoblikovali dve skupini, Washington—London na eni, Bonn—Pariz na drugi strani, kar seveda moč celotnega zavezništva kot takega znatno slabi.
Dogodki v Laosu so nekaj dni po Ade-nauerjevih izjavah dali zapadnonemškemu kanclerju prav. Pokazali so praVo vrednost obljub Mosikve. »Pogodba med poštenjaki« ni veljala miti ono pičlo leto, pa postavljajo vprašanje, ali je sedanja ameriška politika razgovorov s Sovjetsko zvezo res najboljša. Dejstvo je, da je od nje doslej imela korist stuno Sovjetska zveza, tako v obliki direktnih vojaških uspehov v Laosu, kot v obliki poglobljenih nesoglasij med za-padnimi zavezniki v Lvropi.
... in pri nas v Avstriji
Volitve pred durmi: Vsi vedo, a nihče ne upa povedati
Minuli teden je socialistično časopisje po zveznih deželah prineslo dolg »dopis lastnega dopisnika« na Dunaju, v katerem je 'natančno razloženo, zakaj se ta stranka upira jeseniškim volitvam, to je pred koncem mandatne dobe sedanjega parlamenta, ki poteče šele pomladi 1963. Treba je »najprej opraviti tlelo«, za katerega j,e bil sedanji parlament* izvblljen, nato pa, šele po dzteku mandatne dobe, iti na nove volitve. Istočasno pa so vodstva deželnih strank že začela z razglasi nabirati denar za volilni fond. Zato seveda izgubljajo mo drovanja o delu, ki ga je treba še opraviti, prepričljivost, čeprav je res, da marsikatera nujna zadeva zaman čaka rešitve, kot bomo še videli. Toda zaradi vedno bolj napetega razmerja med obema vladnima strankama se brezkončna pogajanja ponavadi takrat, ko so ,skoro vse’ sporne točke Že uglajene, zataknejo v zadnjem trenutku. Rezultat vsega so le potoki 'tiskarskega črnila v '.strankinih glasilih, kjer ena stranka skuša drugi naprtiti krivdo za odložitev te ali one nujne zadeve. To smo doživeli znova miinuli teden, ko je že nekaj dni časopisje obeh strank obljubljalo sporazum o znižanju uSlužbenskega davka, minuli torek pa se koahoijski odbor o tej zadevi vendarle ni mogel zediniti, čeprav bi bile davčne olajšave zelo skromne. In vse skupaj je ostal golob na strehi, kajti OcVP lin SPOe se nista mogli zediniti, ali se naj v to znižanje vračunajo dodatki ali ne, skratka ali brutto ali netto. Finančni minister se je vsekakor oddahnil, kajti tudi to znižanje davkov, ki se davkoplačevalcem ne bi kaj prida .poznalo, 'bi državno blagajno spravilo ob I milijardo šil. dohodkov.
Brutto za netto
Koalicijski odbor se pa tudi ni mogel zediniti o drugih nujnih zadevah, kot /nižanju cen za pogonska sredstva v kmetijstvu (nafto), o čemer se že tudi govori leta in leta, kmetje pa morajo naprej svoje traktorje, kosilnice, mlatilnice in tlruge kmetijske stroje, »zalivati« z drago nafto.
Celo sama republika Avstrija, naša skupna domovina, mora čakati, kajti tudi za njeno zaščito proti nacističnemu rovarjenju ni bilo moč doseči sporazuma. Obe »trankii sicer, na ves glas zatrjujeta, da je treba republiko zaščititi, skregali sta se pa pri tem, kako bi naj bilo trobit to izvesti, ali s posebnim z alkanom, kot hočejo socialisti, ali pa kako drugače. Če tako vzamemo, je spor na zadnji seji koalicijskega odbora, ali je treba računati »brutto« ali »netto« simboličen. Ponazoruje namreč našo situacijo. Bodisi brutto, bodisi netto,
ali pa »brutto za netto«, iz vsega skupaj bo le malo ven, tako kot iz znižanja davkov. Da se spričo tega obe stranki obotav-lljata z besedo o datumu volitev, ni torej nič čudnega. Toda kakorkoli že, volitve bodo v vsakem primeru prezgodnje, kajti zaradi koalicijskega ravnotežja, v katerem ena stranka ni mogla brez pristanka tlruge nič podvzeti, se /je nagrmadilo preveč nereše-ndh zadev. Pred parlamentom se nahaja sedaj, ko gre njegovo življenje h koncu, 26'osnutkov zakonov, ki jih je vlada predložila. So torej bili v glavnem sporazumno dogovorjeni, a zaistalli zaradi potankosti procedure. Nadalje čaka na obravnavo v parlamentu 23 iniciativnih predlogov poslancev ter 82 predlogov, 'ki so jih izdelala razna ministrstva. Torej skupno 131. Predaleč bi vodilo naštevanje posameznih zakonskih osnutkov in predlogov, ki so vsi več ali manj /važni ali potrebni, le eden velja posebne opombe. Je to zakon o srečelovu. Pravi srečelov bi bil tudi, če bi hoteli napovedati, kateri izmed zakonskih osnutkov bo najprej postal zakon in koliko jih bo šlo kolt »zapuščina« v breme novemu parlamentu.
Na j večja povojna stavka in ...
Življenje pa gre kljub temu naprej, izven parlamenta, kot je dokazal prejšnji teden, ki se je začel z naj:večjo povojno stavko. V brk vladi, koalicijskemu odboru, paritetičnii komisiji ter sporazumu Ola.h-Raab o cenah in plačah so minuli teden rudarji m kovinarji, to je predstavniki dveh najpomembnejših temeljnih industrij, zahtevali povišanje plač. Potem, ko med delavsko in podjetniško organizacijo ni bil dosežen sporazum, so stopili v stavko, ki pa je le kratko časa trajala. Ta stavka je bila neprijetna za obe stranki, kajti prizadeta je bila tako privatna industrija, ki se 'Zgrinja okoji OeViP, kot tudi podržavljena industrija, ki tvori posebno »kraljestvo« SPOe. Vendar so si pri tej zadevi vsaj na zunaj socialisti spretno razdelili vloge, kajti vodstvo Splošne delavske izveze je kaj kanalu sklenilo sporazum glede povišanj v podržavljenih industrijah, dočim je stavka v /aselbnih industrijah nekoliko dalje trajala. Kljnib temu pa je bilo konec tedna vse končano. Splošna delavska zveza (OeGB) je tudi imela poseben interes, da je vsaj v najvažnejših podjetjih (podržavljenih) stavke čimprej konec, kajti tudi zanjo je to drag »špas«. Minulo sredo, ko je stavka bila kompletna, je OeGB menda moral irzpla-' čati 9 milijonov podpor stavkajočim! Zato je sam predsednik OeGB Olah »miril« razjarjene delavce. Rudarji in kovinarji so dosegli poviške od 5 do 12 odstotkov. Tako so se socialisti tik pred valitvami znebili naj neprijetnejše »afere«, ter vsaj nekoliko (Nadaljevanje na 8. strani)
SLOVENCI
domu ut po gnetli
Joso Goret - umrl
V Ljubljani je mimiki teden umrl Joso Goret, ki je bil kot zimski športnik znan daleč preko meja. V Ljubljani je v dobi med obema vojnama vodil trgovino s kolesi, moto- in drugimi športnimi potrebščinami, ki je bila znana po svoji strokovni postrežbi.
floret pa ni bil samo trgovec, temveč se je za-vedal, da „ne kar mora, am|>ak kar more, to mož storiti je dolžan”. Zato je večino svojega prostega časa i>osvetil zimskemu športu - smučanju; skoraj vsa leta med obema vojnama je bil generalni tajnik jugosl. zimskošportne zveze. V tem svojstvu je oral ledino v smučarskem športu, skrbel za tc-_čaje, vzgojo trenerjev in tekmovalcev, skratka bil je pionir in general v tem gibanju, ki je privedlo ves slovenski in jugoslovanski smučarski šport na tako visoko stopnjo. Pa ne samo svoj prosti čas, tudi precejšnje vsote denarja je žrtvoval za povzdig zimskega športa med mladino.
Krona vseh njegovih uspehov je pa planiška skakalnica in nova smučarska panoga: Smuški poleti. Joso Goret je bil, poleg že tudi pokojnega ing. S. Uloudeka, pionir in glavni borec za priznanje in uvedbo smuških poletov. Samo njima se imamo zahvaliti, da imamo v smučarskem športu novo disciplino. Planiška skakalnica je bila dolga leta edina v Evropi, ki je dopuščala smuške polete. Šele kasneje sta sledili skakalnici v Oberstdorfu in Kulmu.
Ob 25-leCnlct smuških poletov (lOfiO) je največji strokovnjak za smuške skakalnice, Švicar, dr. ing. Straiunann, napisal zelo laskav članek o Goreti in Rloudcku, ki sta leta 1934 dala iciniativo za gradnjo velike aerodinamične skakalnice. „Joso Go-rec se je trdovratno, toda brezuspešno — pravi Straumann dalje — že leta 1937 boril, da bi planiško skakalnico poletov in smuške polete mednarodna smučarska zveza uradno odobrila”; to se je namreč zgodilo šele po drugi svetovni vojni, ko so zgradili še dve slični, ki so ponesle skakalce celo 141 m daleč. In Uidi to je zasluga Josa Gorca kot velikega športnega strokovnjaka, odličnega administrativnega delavca, agitatorja in propagatorja zimskega športa in Planice Sc posebej.
»Prijatelju Gorcu želim, da bi se mogel še dostikrat veseliti pri smuških poletih”, je zaključil pred dvomi leti svoj članek dr. ing. Straumann. Doživ * je pa kljub svoji prerani smrti enega največ j., uspehov: Njegov rojak, Slovenec Šlibar, je splaval po zraku 141 m daleč v smuške mpolctu in postavil — svetovni rekord.	1. K er.
Prof. Ivan Rudolf - umrl
Minuli teden so v Trstu položili k večnemu počitku dr. Ivana Rudolfa, znanega slovenskega jav-nega delavca, ki je po dolgi bolezni umrl v starosti šele 64 let. Po rodu je bil iz Vralrč v Vipavski dolini. Po tloktoratu iz gospodarskih ved je služboval pri Slovenski kmečki banki v Gorici. Za časa fašizma sc je umaknil v Ljubljano, kjer je poučeval na Trgovski akademiji. Poleg tega se je udejstvoval kot časnikar. Med drugo svetovno vojno je bil v inozemstvu v zapadnem svetu, po letu 1945 pa se je naselil v Trstu, kjer je kmalu posegel v javno življenje kot odločen demokrat in Slovenec. V časniku »Demokracija” jc objavil vrsto odločnih člankov za demokratične svoboščine, kasneje pa je prevzel uredništvo tega glasila »Slovenske demokratske zveze”, katere vodilni funkcionar je bil do smrti. Velika udeležba na pogrebu je še enkrat pokazala, kako veliko spoštovanje je užival med našimi rojaki ob Jadranu. Pogrebne obrede je opravil č. g. Zorko, ob odprtem grobu so mu pa spregovorili v slovo dr. Branko Agneletto, inž. Sosič in ž? S. Bratina. Smrt tega značajnega moža, ki je nat1, vse ljubil svobodo in ostal tudi zvest verskim izročilom, zapušča veliko vrzel.
Slovenec pri mednarodnem znanstvenem delu
Vodilni svetovni strokovnjak za akustiko, univ. prof. VV. P. Mason je povabil dr. inž. Vojmirja Bratino, da prispeva eno poglavje k priročniku o tizikalni akustiki, ki ga pripravlja neka znanstcena ustanova v Kanadi. Dr. inž. Bratina je končal tehniško fakulteto v Ljubljani, nato si je po vojni kot begunec pridobil v Italiji še en doktorat na univerzi v Bologni ter končno izpopolnil svoje študije še v Kanadi, kamor se je bil za stalno preselil. Samo v letu 19<il je predaval na sedmih znanstvenih kongresih v Ameriki.
Bogat program Slovenske kulturne akcije
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, ki jo tudi izobraženci na Koroškem ]M>znajo jki njeni kvalitetni reviji »Mcddobje” in zanimivih knjigah, ki jih izdaja, je v letu 1961 priredila tudi 12 kulturnih večerov za naše rojake, ki žive v argentinski prestolnici. Na prvem večeru, dne 6. maja je predaval dr. Pavel Krajnik o vprašanju »Bodoči cerkveni zbor in cerkvena edinost”. Zgodovinski odsek je nato pripravil večer, na katerem je predaval tir. Filip Žakelj o »Novem prevodu sv. pisma v slovenščino”. Dvajsetletnice smrti pesnika dr. Antona Novačana (svoječasnega generalnega konzula v Celovcu) so se spomnili dne 3. junija. Predaval je tir. Tine Debeljak o Novačanovem mestu v slovenski literaturi, Ruda Jurčec pa je govoril o pokojnikovem javnem delovanju. O papeških sticialnih okrožnicah je predaval Rudolf Smersu, o moderni glasbi pa je na tlvch večerih govoril prof. Alojzij Ger-žinič. Gledališki odsek je izvedel bralno predstavo dela modernega francoskega dramatika J. P. Sartra »Zaprta vrata”, pisateljevo podobo pa je uvodoma očrtal Ruda Jurčec. Naš znani popotnik Vinko Zaletel je kot gost predaval s slikami o kultni-’ nem življenju med koroškimi Slovenci. Rafko Votle!) iz. Ltmvainc v Belgiji jc prispeval predavanje z naslovom: Muzej nekoč in danes. Umetnostni odsek je priredil razstavo svojih dveh članov, slikarjev Franceta Papeža in Ivana Bukovca, pri čemer je umetnostni zgodovinar Marijan Marolt imel uvodno besedo. Z Ukrajinskim večerom jc literarni otlsek proslavil 100-letnico pesnika in pisatelja Tarasa Ševčenka, uvod jc oskrliel dr. Tine Debeljak. Dr. Filip Žakelj je predaval o vplivih esenskega življenja in nauka na krščanstvo. Za zaključek je France Papež, predaval o temi: Poezija v svojem epskem izrazu.
Lomonosov - očak ruske znanosti
Kar je za Italijo genialni Leonardo da Vinci in za Nemčijo univerzalni Johann Woifgang von Goethe, je za Rusijo veliki učenljalk in naravoslovec Mihaiii Vasiljevič Lomonosov. Bil je zgodovinar, sijajen govornik, mehalnilk, 'kemik, mineralog, umetnik in pesnik. Eksperimentiral je na vseh mogočih področjih in mnogo dognal. Gibčno in vsestransko dejavnost Lomono-sova iso seveda živahno podpirale ruske reforme v viharni dobi carja Petra I. Velikega.
Mihaill Vasiljevič Lomonosov se je rodil pred 250 leti, jeseni leta 1711 v vasi Deni-soviki ob izlivu reke Dvine. Demisovlka je oddaljena okoli 80 kilometrov od pokrajinskega glavnega mesta Arhangelska, ki je imel takrat obenem s svobodnim mestom Velikim Novgorodom samostojne trgovske stike z nemško Hansp. Oče Lomosonova je bil ribič in trgovec. Trgoval pa ni samo v Rusiji, ampak tudi s sosednima deželama Norveško in Švedsko. Poleti so segale njegove zveze celo do Anglije.
Mihail Lomonosov se je že v otroški dobi seznanil s trdim delom. Že z desetimi leti je moral pogosto spremljati očeta na dolgih potovanjih. Z očetovo ladjo je jadral mali Mihail po Severni Dvini tja do Belega morja in v Ledeno morje. Na teh potovanjih je deček videl marsikaj, kar ga je zanimalo. Pazljivo je opazoval življenje in naravo svojega domačega okolja ter ljudske navade in običaje. Zbral je mnogo zanimivih vtisov o naravnih pojavih. Ledene gore in plavajoči led v severnem Ledenem morju, veličastni prizori severnega sija, so že zgodaj /budili njegovo domiš-
Jjii0-
z Kadar se je Lomonosov vrnil s svojih vo-‘ nj z očetom, je preživljal svoj čas najrajši pri knjigah. Zanimalo ga je vse, in njegovo berivo mu je odpiralo pot k /nanju in spoznanju. Temeljito se je ukvarjal / aritmetiko, s fi/iko, z geometrijo, navigacijo, astronomijo, matematiko, in s tujiima jeziki. Branje vseh 'teh knjig je bilo /a Mihaila največje veselje, vendar je plačeval za to veselje visoko ceno. Doma je bil nesrečen, ker so njegovi starši .mislili,' da beži k svojim knjigam samo zato, da se izmuzne od dela.
Pozimi 1730. leta se. je Lomonosov odpravil na potovanje v Moskvo, kamor je prišel v januarju 1731. Imel je takrat 20 let. V Moskvi je tisti čas Obstajala šola za višjo izobrazbo / naslovom »Slovansko-grško-latinska akademija«. Prva študijska leta Lomonosova so bila težka in trda, živel je v velikem pomanjkanju. Vendar je .delal na Akademiji z največjo marljivostjo dai spričo svojih izrednih sposobnosti čudovito hitro napredoval. Že leta 1735 je bil prvi v seniorskem razredu Moskovske akademije.
Svoje študije je Lomonosov nadaljeval v Petrogradu in od leta 1736 dalje v Mar-burgu ob reki Lalhn na Nemškem. Povsod se je odlikoval s svojo nadpovprečno na-
darjenostjo. Travemiinde, Liibeck, Min-den, Hamburg, Kassel in Leipzig so bile nadaljnje postaje njegovega bivanja v Nemčiji. V Freiburgu je Lomonosov leta 1739 študiral pri profesorju Henckelu metalurgij0-
V juniju 1741 se je Lomonosov vrnil v Petrograd. Tu je začel sestavljati in katalogizirati mineraloško zbirko. Leto dni pozneje je postal profesor na petrograjski Akademiji z letno plačo 360 rubljev. Ta znesek je zadoščal za njegove potrebe in mu omogočil celo kar udobno življenje.
Naj iz bogastva njegovega življenjskega dela omenimo postavitev načela o neuničljivosti materije in njegove zasluge za raz-iskavanje termodinamike. Na področju astronomije je zaslovelo njegovo ime / raziskava n jem atmosfere na Veneri. Kot filolog je Lomonosov izdal prvi znanstveno rusko slovnico in slovi zato kot pbnovitelj ruskega jezika.
Nadalje je začetnik ruskega umetnega
Na tretjem letnem festivalu »ameriške glasbe« v Detroitu, kjer so nastopili najboljši mojstri jazza, je med'poslušalki vzbudil pozornost stasit igralec, ki je sedel sredi svojega šestčlanskega orkesta v duhovniški obleki in igral banjo.
Ta nenavaden muzikant jazza je bil petinštiridesetletni John Joseph Dustin, pater iz reda redemptoristov, ki že 36 let brenka na svoj banjo. Doma je iz St. Lui-•sa. Ko je bil sedem let star, je na podstrešju odkril staro mandolino, jo uglasbil in začel brenkati nanjo.
Deček je vedno želel postati samo duhovnik, toda ko je petnajstleten odšel v semenišče, je vzel s sabo svoj ljubi banjo. Po posvečenju je bil poslan pastirovat v Detroit. Tu je začel na raznih dobrodelnih farnih in drugih prireditvah nastopati s svojim repertorijem 250 jazz skladb.
Tako pater Dustin v Detroitu ni dobro znan le po svojem dušnopastirskem delu, temveč tudi po glasbenih nastopih. Ker župnišče s šestnajstimi duhovniki m preveč primeren kraj za muziciranje, je našel zatočišče na drugi strani ceste pri nekem cvetličarju. Ta mu rad nudi gostoljubje, saj je tako uspel prodati v enem mesecu nad 30,0 njegovih plošč.
Svoje pesmi, ki ga jih je naučil oče, je paiter Dustin namreč vrezal na ploščo, ki je dosegla v mestu izreden trgovski uspeh. Zaslugo za to pa pater Duston skromno pripisuje nunam iz 'bližnjega samostana.
»Kadar imajo čas, zmolijo kak očenaš ah zdravomarijo za uspeli mojega albuma pesmi. Malo pllbšč uživa tako pomoč!« zatrjuje prepričljivo.
Čeprav gre ves dobiček od njegovih koncertov in plošč za misijone v Siamu in Bra-
pesništva. Znamenite so predvsem njegove ode. Končno je Lomonosov ustanovil tudi prvo rusko univerzo.
Spomladi 1765 je moral Lomonosov hudo prehlajen v posteljo. Njegovo zdravstveno stanje se je slabšalo iz dneva v dan. Pri tem ga je najbolj mučila skrb za usodo njegovega življenjskega dela. Prijatelj, ki je zvesto vztrajal pri njegovi bolniški postelji, poroča, da je Lomonosov nekaj dni pred koncem žalostno dejal:
»Dragi prijatelj, vidim, da moram umreti, toda s smrtjo sem se sprijaznil, to me ne muči. Boli me le to, da ne bom mogel vsega izvršiti, kar sem začel. Vse, kar sem delal,- je bilo za blaginjo moje domovine, za napredek in razširitev znanosti in za slavo Akademije. Sedaj, ko zahaja moje življenje, vidim, da bodo z menoj izginili tudi vsi moji načrti!« Toda niso, kajti univerza v Moskvi se danes imenuje po njem in spada med prva središča znanosti na svetu.
Mihaila Vasiljeviča Lomonosova, ki je umrl star 54 let, so pokopali v Petrogradu na pokopališču samostana Aleksandra Nevskega.
ziliji, vendar nekateri njegovi sobratje s hladnim neodobravanjem gledajo na njegov uspeh v jazzu. To ga pa ne moti.
Detroitski duhovnik muzikant ima namreč odličnega prednika: Sv. Alfonz Ligouri, ustanovitelj reda redemptorištov, je bil izvrsten igralec na harpsikord, instrument, iz katerega je nastal današnji klavir.
Sodobni indijski filozof
Vodilni indijski mislec našega časa je Sarvepalli Radhakrišnan. Njegove ideje tudi v tujini Zbujajo živahen odmev. Ta modrec iz južne Indije, človek visokega čela in fino oblikovane glave, je vse svoje življenje seznanjal Zahod z izročili1 Vzhoda, Vzhodu pa je razgrinjal duhovno bogastvo Zahoda.
Že 28-leten je bil Radhakrišnan vseuči-liški profesor modroslovja. S svojimi predavanji in razpravami je kmalu zbudil Veliko pozornost med sorojaki. Evropa je zlasti ostrmefa nad njegovo knjigo, v kateri je prikazal tri tisočletja indijske filozofije.
Potem je kot predavatelj potoval po Ameriki ii<n Angliji, kjer je v Oxfordu prevzel redno stolico za zgodovino vzhodnih verstev. Pisal je knjige, se seznanjal z vrhunci evropske misili, se shajal z zahodnimi filozofi.
Indijci so v Radlhakrišnanu spoznali »najboljšega, ki kaže pravo pot v deželo duhov«. V nljem vidijo učitelja in raziskovalca, misleca in državnika, modrijana in človeka. Potem, ko je bil izvoljen za predsednika Indije, je bil njegov prvi ukrep ta, da je samemu sebi znižal plačo. — V njem se je uresničila misel starogrškega filozofa Platona, da bi naj države vodili modreci.
Goriški nadškof slovenskim vernikom
Papež Janez XXIII. je imenoval za novega goričkega nadškofa msgr. dr. Andreja Pangrazia, dosedanjega pomožnega škofa v Livornu. Slovenski duhovniki in verniki so mu ob imenovanju s posebno poslanico izrazili svojo sinovsko vdanost. Nadškof jim je odgovoril:
„Vsem dragim slovenskim vernikom moj očetovski pozdrav in voščilo Kristusovega miru!
Ljudske navade, ki so vedno globoko zasidrane v krščanski veri, so dragocena dediščina, ki je poroštvo za lepše čase. Zato jih je treba čuvati iz spoštovanja in ljubezni do prednikov in jih skrbno ohranjati, tudi ko se spreminjajo časi in svetovni dogodki.
To želim tudi vam vsem, dragi verniki, in pa, da bi naše srečanje in naše skupno življenje bilo neprestano uresničevanje edinosti in življenjske sile Kristusovega telesa — Cerkve. Vse'realno življenje in delo v nadškofiji naj stremi k skupnemu cilju in to je slava in čast Kristusova, kot jo tako lepo izraža krščanski pozdrav »Hvaljen Jezus”.”
Moje delo
Umazane roke so prav -tako lahko čiste! Storili ne smem le kaj takšnega', ikar bi jih nravno umazalo. Od dela umazane roke niso nikaka sramota; taka umazanost je častna.
Za očmi so roke tisto, kar nas najlaže zapelje iv hudobijo. Prav izato jih moram obvladati, pa naj bom sam ali v družbi,
Moje čiste roke morajo biti dobre roke. Evangelij .pripoveduje o dobrem Gospodu, ki je hodili po svetu in delil dobrote. Posnemati ga moramo. Pri tem se ne bomo bali žrtev. Koliko načinov je, s katerimi moramo pomagati bližnjemu. Vsi, 'ki nas poznajo, morajo vedeti, da se vedno lahko zatečejo k nami
Delo, ki ga družba pričakuje od nas, 'bomo opravili z ljubeznijo. Naši izdelki naj poikažejo, da smo ddlali s srcem — naj 'bodo umetninia! Nalj je moje delo še tako preprosto, storiti ga moram 'kar najbolje. To zahteva čut za dovršenost in lepoto; kaj šele čut dolžnosti! Le tako bomo napre-davaii!
Ogibati se moramo površnega dela, dela »itja ven dan« izvršenega. Mladost pri tem ne more šlo žiti v izgovor. Mlad sem, to jč res, a v svoji stroki moram postati cel mož!
V vsakem stanu se je treba truditi. Včasih gledamo le težave svojega stanu.
Zelo 'zmotna je ta miselnost. Ce na primer izobraženec zaničuje trud ročnega delavca, je to zelo slabo. Zato se med delavstvom tako lahko širijo teorije, ki oče, da je edino ročno delo pravo delo.
Taka mnenja so zmotna. Vsako delo more dati izdelku vsaj toliko veljave, kot telesno delilo; če ne iše več. Ena oblika dela je, delati z rokami, druga pa je delati z možgani. In drugo je včasih težje od prvega.
Zato je treba prav razumeti, da delovni človek ni samo tisti, kli je v »pajacu«, v umazani delavski obleki, marveč tudi ta, ki dela z glavo. 'Da more človeška družba prav uspevati, je treba, da v njej sodelujejo vsi, tako ročni kolt umski delavci!
Duhovnik igra jazz
Jack London:
do-
Bill iga bo čakal tam in odveslala bosta reki Dease navzdol proti jugu, k yeli-tnu medvedjemu jezeru. In še naprej na j bosta šla preko jezera, ves čas na jug, kler ne bosta prišla do Mackenzija. Poli pa naprej na jug, še vedno na jug, •dtem ko se bo zima zaman podila za Ima; led se bo delal po vrtinčili, dnevi do postali hladni in ostri, onadva pa sta' šla na kako toplo postojanko Družbe idsonovega zaliva, kjer je drevje veliko krepko, kjer je hrn.ne toliko, cla j c m-ar ne zmanjka.
Tako je mislil mož, ko se je prebijal na-L-j. Kakor se je moral trdo boriti s svo-ii telesom, prav tako trdo se je mora riti s svojim razumom, ko je skušal miti, da ga Bill ni zapustil, da ga bo gotovo kal pri. skrivališču. Prisiljen je bil, da je tj el tej misli, drugače njegov 'boj ne bi el nobenega smisla, moral bi eti 111 reti. In medtem ko je motna sončna kro-i ]x>časi tonila na severozahod, je 1 m prehoda 1 vsak korak poti, koder bosta Billom bežala na jug pred nastopajoč no.
In spet in spet je premišljal o hrani skrivališču in o hrani na postaji Družne udsonovega zaliva. Že dva dni m l^f veliko dalj se .ni najedel do sitega. < g
•sto se je Sklonil, trgal blede močvirne jagode, jih vtikal v usta, žvečil in požiral. Močvirna jagoda je semensko zrno, obdano z vodo. V ustili se voda razide, zrno pa ima pri žvečenju oster, grenak okus. Mož je vedel, da jagode niso hranljive, pa vendar jih je potrpežljivo žvečil, ker je bilo njegovo upanje močnejše od tega, kar je vedel, in se je upiralo skušnjam.
Oh devetih je udaril z nogo ob skalnat rob; od same utrujenosti in oslabelosti je omahnil in padel, Nekaj časa je ležal na boku, ne da bi se ganil. Nato se je izmuznil iz jermenov svoje cule in se okorno izvlekel, tako da‘je lahko sedel. Ni bilo še temno in ■v obotovaljajočem se somraku je tipal med skalami za šopi suhega maha. Naložil ga je na kup, prižgal ogenj — dimnat, tleč ogenj — in postavil nanj oinasto posodo, da bi si |x>grol 'vodo v njej.
Razmotal je culo in se najprej lotil štet-, ija vžigalic. Bilo jih je sedem in šestdeset. Trikrat jih je preštel, da se ne bi mogel zmotiti. Razdelil jih je v več delov, jih zavil 'V ipoofjiani papir, vtalknlil en zavojček v svojo prazno mošnjo za tobak, drugega za notranji trak svojega ponošenega klobuka, tretjega pod srajco na prsih. Ko je to storil, se ga je. 'polotil divji strah, razvil je vse tri zavojčke in preštel vžigalice še enkrat. še vedno jih je bilo sedem in šestdeset. Posušil je ob ognju svoje mokro obuvalo Z mokasinov so visele skoz in skoz mokre cape, obujki so bili ponekod preglodani, noge so mu bile ožuljene in okr-
vavljene. V gležnju mii je kljuvalo in začel ga je pregledovati. Otekel je tako, da je bil debel kakor koleno. Mož je odcepil dolg pas od ene svojih dveh odej in gleženj trdo omotal. Odcepil je še več takih trakov in si jih omotal okoli nog, da bi mu bili hkrati za mokasine in za nogavice. Potem je popil iz lonca vodo, vročo kakor krop, navil uro in zlezel med svoji odeji.
Spal je kakor zaklan. Kratka tema okoli polnoči je prišla in minila. Sonce je vzšlo na severovzhodu, alli vsaj easvitallb se je na tisti strani', kajti sonce so zakrivali sivi oblaki.
Ko se je Ob šestili zbudil, je mirno ležal na hrbtu. Zastrmel' se je v sivo nebo in začutil, da je lačen. Ko se je prevalil na komolec, ga je presenetilo glasno prska-nje in uzrl je kanadskega severnega jelena, ki je pozorno strmel vanj. Žival ni bila več ko petdeset čevljev daleč, in mož je ta hip v duhu zagledal' in zaduhal kos jelenjega mesa, kako cvrči in se praži nad ognjem. Samogibno je segel ]K) prazni puški, pomeril in pritisnil na petelina. Jelen je zasopihal in oddirjal; njegova* kopita so peketala in ropotala, ko je bežal po skalnatih hrbtih. Mož je zaklel in zagnal prazno puško od sebe. Glasno je stokal, ko se j'e začel spravljati na noge. To je bilo ]x>-časno in naporno opravilo. Sklepi so mu bili kakor zarjaveli tečaji, močno so se trli in se neradi obračali v svojih jamicah, vsako upogibanje ali vzravna vanje je bilo mo-
goče samo s silnim naporom volje. Ko je končno stopil na noge, je trajalo še minuto ali dve, preden se je vzravnal, tako da je stal pokonci, kakor mora mož stati.
Odvlekel se je na majhen grič in se razgledoval po okolici. Ne dreves ne grmov ni 'bilo, nič drugega kot sivo morje mahu, od katerega se je le tu pa tam ločila kaka siva skala, sivo jezerce, siv potoček. Nebo je bilo sivo. 'Sonca ni bilo ne kakega sledu o njem. Niti pojma ni imel, kje je sever, in pozabil je pot, koder je prišel do tega kraja prejšnjo noč. Toda izgubljen ni bil. To je kmalu vedel. Kmalu bo prišel v deželo drobnih stebel. Gulil je, da ta dežela leži tam nekje na levi, ne daleč — morda že kar za najbližjim nizkim hribdm.
Vrnil se je, da bi pripravil svojo culo za pot. iPrepričal se je, da je še imel tri' ločene zavojčke vžigalic, čeprav se ni mudil s štetjem. Pač pa si je nekaj časa pomišljal nad natlačeno vrečico iz losove kože. Velika ni bila, 'lahko jo je pokril z dlanmi. Toda vedel je, da je težka petnajst funtov — toliko kot vse dnigo v culi — in to ga je dražilo, 'Končno jo je položil na- stran in zvijal culo naprej. Prenehal je in se spet zagledal v sploščeno vrečico. Hlastno jo je pograbil in se pri tem izzivalno ogledal okoli sebe, kakor da bi mu jo pustinja skušala iztrgati iz rok; in ko je vstal in se odmajal v beli dan, je bila vrečica v culi na njegovem hrbtu.
(Dalje prihodnjič)
Šmarnice v Celovcu
Kot doslej so tudi v letošnjem mesecu maju slovenske večernice v Celovcu in sicer v novi bogoslovni cerkvi, Tarviser Strasse (ob Lendkanalu).
Vsak večer: ob Va na sedem rožni venec, ob 7. uri nagovor, nato litanije. Ob sredah, sobotah in nedeljah pete litanije.
Vabimo vse vernike k obilni udeležbi.
KLANCE
(O duhovni... in telesni obnovi)
Klance so tudi (pod rebrškimi zvonovi, toda to se ne sme na glas reči, ker ima klanska podružnica 'kar večje, glasnejše Izvonove od relbrSkih. Za veliki teden so krepko »venili, saj je v Kilanoah billa duhovna obnova, ki jo je vodil č. g. Cvetko iz Medgorja. Mnogi so se je z veseljem udeležili, za nekatere bo pa spovednico •treba dejati na kolesa in jo pripeljati na tlom ali pa k Repitzu, kjer imajo spet gostilničarja, se je izrazil eden nekdanjih cerkovnikov.
Novi gostilničar je v Klance prišel, trgovka, Erika Piskernik, pa je iz Klanč odšla dol k eleželni cesti v Spodnje Klance, kjer je sedaj vse pri »eni pipi« — bencinska črpalka, eleganten Espresso in moderna trgovina z živili. Vsemu velikemu obratu bo treba dati le primerno ime. »Pipa pod goro« bi ne bilo sl albo.
Pri Bojčevih v Klamčab sta mlada dva že kupila prvorojenko. Pa tudi hiša, kjer je bila trgovka Erika, je njuna.
RADIŠE
(Cuj te, ker ne veste ne ure, ne dneva)
Skoraj štiri mesece se letos smrt pri nas ni oglasila, sedaj pa je v pičlih 12 dneh pobrala kar pet mož iz naše župnije. Izza leta 1918—19, ko sta razsajali griža in gripa, nismo več imeli na en dan kar treh mrličev v fari, kot se je to zgodilo dne 7. maja 1962.
Dne 26. aprila se 56-letni družinski oče Lambert VVriessnegger (Breznikar) opoldne ni vrnil s polja. Žana ga je Šla iskat irt ga našla na njivi, mrtvega. Zadela ga je bila moižganska kap. Mož je od svojega 44. leta trpel na epilepsiji. 'Bil je 'priden in tudi zaveden gospodar na Ohačevi kmetiji. Zapušča vdovo in troje otrok od 4. do 14. leta starosti, ki ga bodo hudo pogrešali.
Ko smo se v soboto, dne 28. aprila popoldne ob 4. uri na domu pri Ohacu v Dvorcu poslavljali z molitvijo in pesmijo od pokojnega Lamlberta Wriessneggerja, se je zopet oglasila bela žena smrt v naši župniji. V Spodmjlih Rutah je ugasnilo življenje 69-letmemu Petru Ogrisu, ki ga je kako poldrugo uro prej bila njegova žena Tomca zapustila dobro razpoloženega s šestletnim sinkom ter odšla na pogreb v Dvorec. Med potjo v pogrebnem sprevodu so ji povedali žalostno novico, da je mož Peter umri tudi zadet po možganski kapi. Pokojni Peter Ogris je bil rojen v Slovenjem Plajiberku. Kasneje je njegov oče na velikem ovinku ceste, kijer stoji danes lepi spominski križ škofu Pavliču, pri pok. Žumri-ju na Medborovnici, kupil kajžo z malim posestvom,, da ibi tako družino laže preživljal, kajti takrat je bilo v Borovljah lahko (lobiti delo. Res sta oče in sin dobila delo v tovarni. Toda prišla je prva svetovna vojna in mladi Peter je moral k vojakom. Ko se je po vojni vrnil, je zopet šel delat v boroveljsko tovarno, toda dve leti po plebiscitu je bil on s priletnim očetom vred — kot tudi mnogi drugi zavedni Slovenci — odpuščen in ne več sprejet nazaj. Peter je moral iskati delo po cestah, jx> stavbiSčih im drugod. Bil je 'tudi več let član znanega pevskega zbora »Borovčičev«. Po smrti svoj e prve žene je izročal posestvo pri Žumriju svojemu sinu. Nato se je spet poročil ter si kupil malo hišico v Spodnjih Rutah v radiški fari, kjer si je uredil lep domek. Redno je zahajal v Podgrad k službi božji in pogosto prqjemal sv. zakramente. Tja je bilo bliže in pot zložnejša, kot pa strina pot na Radiše. Zato smo ga tudi položili k večnemu počitku na božja njivi pri podgrajski cerkvi.
Ob tem pogrebu smo pa pogrešili nečaka žene Tomce pokojnega Petra Ogrisa, 23-letnega Jožefa Šubernika. Bil je odšel v Medgorsike Rute. Našli so ga šele drugi dan mrtvega z razbito glavo, pod skalo nad Dravo pri Mlimčah. Ponoči je bil zašel dn strmoglavil v globino. Strašna je bila ta vest za starše. Ob veliki udeležbi ljudstva smo ga pokopali v Podgradu dne 3. maja.
Z Radiš pa je v tistih dneh moral v bolnico kmet Gašper Kries, ipd. Andrejc. Kljub
bolezni je bul še pridno pomagal pri vi-gredni setvi. Toda tri dni kasneje, v soboto, dne 5. maja zvečer je nenadoma umrl v bolniki. Bil je star 65 let.
V	noči od nedelje na ponedeljek 6. — 7. maja je pa smrt rešila dolge bolezni dva trpina. V Zgornjih Rutah je pri Puhvu umrl 75-letni Luka Poljan. Bil je zadnji »stric« v fari, ki je od rane mladosti do smrti služil domačiji, najprej z bratom in sestro, kasneje pa nečakinjam. V Tucah pa je v istem času po težki trimesečni bolezni zapustil to solzno dolino pridni in zavedni mož Janez Hribernik, pd. Mirnik, ki jte bil v 57. letu starosti. Izredno skrbni in marljivi mož je 'bil doma iz verne in zavedne Boštjanove družine.
Vse pokojnike smo s sveto danitvijo, molitvijo in žalnimi pesmimi domačega zbora pospremili na njihovi zadnji zemski poti. Naj počivajo v domači zemlji, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
REBRCA
(Nov, prijazen ravnatelj tovarne)
Izpod relbrških zvonov vam sporočamo spet nekaj novic. Pred veliko nočjo je re-brška tovarna za celulozo dobila novega ravnatelja, dr. kemije, g. dr. Limontscheva, ki je po rodu Bolgar s slavnimi predniki. Za njim bo prišla iz Gradca tudi njegova gospa, ki je tudi doktorica, zdravnica. Novi g. ravnatelj je zelo podjeten in hoče še bolj povzdigniti rebrško tovarno ne samo tehnično, marveč tudi s sposobnim osebjem. Z »delavci je zelo domač in družaben. Razume tuidi slovenski in govori pritlično dobro hrvatski.
V	rebrški tovarni sta tam okrog Novega leta in malo pred Veliko nočjo bili dve nesreči, ki bi kmalu zahtevali dve smrtni žrtvi, pa je Nikolaju Haberou le poškodovalo desnico, Ilgovcu, pd. Domeju v Goričah pa je roko desnico celo odtrgalo. Poslednji je imel pravo borbo s Strojem na življenje in smrt. Oba ponesrečenca sta že okrevala.
Prvega maja je rebrška župnija napravila običajno romanje na Scdlce pod Košuto in h Gospe Sveti, doma pa so nekateri delavci postavili mlaj pred novo občinsko hišo.
Na veliki četrtek je bil krst tretjega otroka inženirja Hermana Miillerja, zajro-slenega v rebrški tovarni. Deklici so dali ime E,vica, botra pa je bila mlada nečakinja g. inženirja, ki je v Bruslju v Belgiji na avstrijskem poslaništvu vzgojiteljica. Tudi pri Vaštlnih na Reberci sta Blaž Mi-čej in njegova ženka Mici kupila drugo hčerko. Krst bo pa v teh dneh.
Anderličev Jozej, ki je tam o Jožefovem slavil svojo 80-letnico im v jeseni bil posadil dve veliki lipi, na kraju nekdanje, 800-lelne, pridno zaliva že ozeleneli lipi, da bosta še kdaj ponos gori pred Komendo in cerkvijo.
MELVIČE
(J župnik Franc Mikula)
Smrt ne zbira, le pobira .. . l>oje pesem žalostimka. J/, šmohorske dekanije so v kratkem času umrli kar štirje duhovniki zapo-radom. V ponedaljlak, 7. maja, je poklical Jezus, Veliki duhovnik preč. g. Franca Mikulo iz Melvič v večno domovino. Vse nas je presenetila ta žalostna vest. Globoka žalost se je razširila nad melviško faro in še preko nje.
Že dolgo je rajni gospod župnik bolehal in prenašal vse bolečine tako Bogu vdano, da nihče ni slutil, da je tako težko bolan. Ljubil je svoje ovčice z vso ljubeznijo dobrega duhovniškega srca. V svoji gorečnosti je bil vzoren zgled po/jrtvovalnosti in neumpmegia dela za duše in božje kraljestvo. Posebno se je z dušnopastirsko skrbjo trudil, da bi vodil vse duše k Bogu, k virom božjih milosti in se prizadeval za njih časno in večno srečo. Bil je goreč častilec Srca Jezusovega in 'božje Matere Marije. Značajna je bila njegova ponižnost in dobrohotnost. Kakor v svojem duhovniškem delovanju in prizadevanju je bil tudi »vzoren in zgleden v zavednosti do svojega slovenskega naroda in ljubitelj slovenske pesmi. V časih, ki so bili podobni valovitemu in razburkanemu morju, je stal kot ste-
ber in varoval sprejete svetinje naroda in domovine. Veliko je molil k Jezusu v Najsvetejšem zakramentu in Njemu zaupal vso bolest svoje duše. Svoj križ trpljenja in bolezni je nosil pogumno in junaško, tako da se na zunaj ni videlo, ker je bil vedno dobre volje in nasmejanega obličja. Z očetovsko skrbjo se je zavzemal za dorašča-jočo mladino in jo učil ljubezni1 do Boga in naroda. Vsem faranom je bil ljubeč svetovalec, vodnik im spremljevalec od zibeli do groba. Najbolj mu je bilo pri srcu, da je pravočasno in »pogosto obiskoval 'bolnike in duhovne pomoči potrebne, jim de-.111 svete zakramente in jih pripravljal na srečno zadnjo uro. Vsi imeli gošpoda župnika zelo radi in so ga zelo spoštovali. Tudi vsled slabega zdravja se ni mogel odločiti, da bi šel v zasluženi pokoj, preveč je bil namreč povezan s svojimi župljani, ko je vendar z njimi delil dolgih 40 let veselje in žalost, srečo in nesrečo, božji blagoslov in preiskušnje. Njegova vestnost, 'ponižnost in gorečnost so bile markantne poteze tega nesebičnega duhovniškega življenja. Kakor je življenje, tako tudi smrt. Dobro pripravljen je zdihnil svojo blago, trpečo dušo nebeškemu Očetu.
V sredo, 9. maja popoldne, se je Zbrala ogromna množica vernikov, znancev in prijateljev od blizu in daleč, da so tako počastili blagega pokojnika in molili za njegovo dušo. Nad 30 častitih sobratov je prihitelo iz Podjune, Celovca, Roža im Zilje, da se v skupni molitvi in daritvi poslovijo od m el v iškega župnika. Kot škofov zastopnik je mil. g. kanonik A. Zechner daroval za rajnega sveto mašo /adušnied in v ganljivi
Kljub deževni nedelji sc je Zbralo v St. Janžu okrog 50 gospodarjev, da poslušajo izvajanja govornikov Kmečke gospodarske zveze in Iznesejo še svoje gospodarske težnje. Potek je bil prav živahen, uspeh zadovoljiv.
Ob začetku je okrajni svetnik Kmetijske zbornice g. Waldhauser Valentin, pd. Pod-nar pozdravil navzoče gospodarje in predal nato besedo g. dež. svetniku Kumru Mirku, »pd. Crčeju.
Mi in kimeitijlslka Zbornica — je bil naslov svetnikovih izvajanj. Orisal je posamezne zbornične referate im vmes spet in spet vpletal koristne nauke in zanimiva pojasnila. Oris zborničnega delokroga je nazorno pokazal, kako kmetijstvo vsestransko napreduje. Od izbora našemu podnebju primernih žitnih, okopaviniskih in živalskih vrtat pa do najmodernejših panilmikov, sadnih stiskalnic in še vrste drugih tehničnih iznajdb sega sodobni gospodarski napredek. Opisal je možnosti, kmetijskih kreditov, nujnosti kmečkih zadrug in še kaj. — Sledeči razgovor, pri katerem se je oglasilo več gospodarjev, med drugimi tudi g. Wieser, pd. šošl iz Plajbenka, se je sukal okoli določevanja novih enotnostnih vrednot, gozdov, tujlskega prometa in sličnega.
SOLZNO MATERNO OKO ...
Kaj pri nas je danes mračno vse? Tožno v kamrici, okoli hišice. Temnega oblaka — saj na »nebu ni — sonce sije! kakor prejšnje dni.. .
Očka mrkega obraza gleda v svet, kot, da v zimi bi razbijal led.
Otročiči, kakor piske plahi smo, tih razgovor v senci pletemo.
Glejte, solzno materino je oko! saj, zato je mračen dan, nebo temno, če oko se, mati, tvoje ne smehlja, ni za nas veselja in ni sončeca.
Milka Hartman
pridigi podal lik umrlega župnika kot duhovnika dobrega pastirja, ki je dal svoje moči in svoje življenje za svoje ovce. Hotel je '[Kjulaiti 'vsem vse, da bi vse pridobil za Kristusa.
Ob odprtem grobu se je zahvalil preč. g. dekan Zebedin iz Šmohor j a za vzorno, vestno delovanje rajnemu dohremti župniku in podčrtal zlasti njegovo ponižnost in veliko skrb za duše. V imenu dušnopastirske-ga urada in sodah tete Srca Jezusovega se je zahvalil preč. g. dr. Janko Polanc dn v imenu šolske mladine sedanji začasni katehet. S toplimi besedami zahvale in priznanja se je poslovil od pokojnika preč. g. Holmar iz Obirskega in nazadnje še namestnik župana (Brda. Z ganljivimi žalo-stinkami so se poslovili cerkveni pevci, skupno pa smo s pesmijo Je angel Gospodov oznanil Mariji, končali to veličastno pogrebno svečanost.
Pokojnega dobrega župnika hočemo ohraniti v trajnem spommu in v globoki hvaležnosti za trud in delo 54 duhovniških let prosimo Boga: Daj mu večno življenje in plačilo, nam pa dobrih, gorečih dušnf ), .] pastirjev! (Juiesce anima pia et camdida in cordibus Jesu et Mariae! Odpočij se blaga im čista duša ob Srcu Jezusovem in Marijinem!
Živino zdravnik dr. Tone Samonig je pri opisu za naše kraje najprimernejše pasme navajal, da je drugod poenotenje pasem že precej izvedeno in da dela izjemo predvsem Koroška. Orisal je glavna pogoja uspešne govedordje, ki sta kr inska osnova in higiena hleva. Brez teh se nobena pasma ne more obnesiti ne glede mesnosti in ne mlečnosti. Prednost je predavatelj dalja! lisastemu plemenu (Fleckvieli), ki ima prvenstvo pri mlečnosti. Poudarjal je še, da je boljše visoko povprečje »dobre živine v hi? j vu kakor pa poedine krave-prvenke ob drugorazrednih ostalih. Sledil je živahen razgovor, ki je pokazal, koliko imajo gospodarji vprašanj iz živinoreje, na katera bi radi stvarne Odgovore. Govornik je s svojim preprostim načinom razlage splošno ugajal.
Sledeči referat »Naši gozdovi« g. Martina Zechnerja, izkušenega gozdarja, je bil za Rožanc iištotako zelo interesanten. Govornik je nakazal, kakšno pozornost in 'lj»u-bezon zalsluži naš gOzd, ki je kmetova hranilnica in danes tudi posojilnica. Gozdu moramo — talko je poudaril — njegove vrednote, ki jih nudi, tudi vračati.* Pravilno gojeni »gozd daje stalne in redne dohodke, |x>sehno če uvedemo prebiralno
(Nadaljevanje na 5. strani)
H
n

Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
V proslavo petletnega obstoja slovenske srednje šole v Celovcu priredijo dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v nedeljo, dne 3. junija 1962, ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
AKADEMIJO
Peli bodo naslednji šolski zbori: Deški zbor, dekliški zbor, mešani in moški zbor.
Na sporedu so tudi nastopi telovadcev.
Istočasno je letos tudi razstava risb in ročnih del deklet in fantov.
Vstopnice dobite v šolski pisarni od 21. majnika naprej in sicer po 20.—, 15.— in 10.— šilingov.
bi
m
m
K
m
m
»
m
m
M
■
n
■
a
n
■
Gospodarski sestanek v Št. Janžu
__ Pri nas na
Gospodarski sestanek v St. Janžu
(Nadaljevanje s 4. strani) sečnjo in 'pospešujemo naravno gozdno pomlajevanje. Prisotni gozdni posestniki so nazorno Ičuli, k alko je treba življenje gozda trajno zasledovati, pregostega prered-čevati, slabotne poganj'ke izsdkavati, pri sajenju uporabljati tudi umetna gnojila in se mnogo sličnih nasvetov. — Tudi ta* izvajanja je zaključil živahen razgovor.
G. dr. Valentin Inzko je Spored sestanlka zaključil s kulturno in socialno sliko naše vasi. N akazal je, da je treba tudi v duhovnem in 'duševnem življenju podeželja mno-gokaj pomladiti, kar je dobrega, starega, je treba ohraniti, treba je pa tudi izobraževati duha ii)n srce v smislu potreb sodobnosti, Primerno materinskemu dnevu je naglasil plemenito delo mater in pomen dobrih družin. Duhovno krepke, kulturno globoke in razumsko razgledane družine so steber novega podeželja in bodo dajale pečat novi vasi.
Tako je celotni potek sestanlka dokazal, da se bo treba našim gospodarjem redno sestajati. Velika je potreba po vsestranski izobrazbi ih naše kulturne iln gospodarske ustanove so dolžne, da nudijo ljudstvu nekako trajno visdko šolo in ga tako dobro usposobijo za nadaljmi uspešni obstoj na naši zemlji.
ŽRELEC
(f Tomaž Supanc)
Dobro smo ga poznali in spoštovali, Tomaža Supanca iz Dovčje vesi v žihpoljski fari. Pri Kumru mn je tekla zibelka in ko so štirje fantje v zgodnji mladosti zgubili 2a obro mater, jim je bila teta vse, ta jih je oskrbovala in negovala, dokler niso vsak zase poiskali novo gnezdo in se osamosvojili.
Tomaž je naše1! svojo življenjsko družico pri Krumplnu v Žrelcu. Nad tri desetletja je služil temu domu, ki mu je dal mnogo veselih in zadovoljnih ur, na 'katerem je doživel tudi najbridkejSe ure svojega življenja. Leta 1944 mu je smrt ugrabila življenjsko družico in zapustila sinčka in hčerko, da bi stala očetu pri skrbi za dom ob strani. Krutost druge svetovne vojne mu je iztrgala sina in ga uvrstila kot 16-letnega fanta v prisilno delovno službo (Arbeitsdienst) in zadnje dni vojne so te fantke 'Vtaknili v SS-ovske uniforme in jih neizkušene postavili na fronto, ki je bila v zadnjih zdihljajih. Od teh aprilskih dni 1945 o svojem sinu ni slišal prav nobeno vesti več. Na tega sjna je stavil svojo do-T.iačijo, ker je bila hčerka Micka pri stricu, očetovem bratu Hanizijm pri Kumru v Dovčji vesi, ker je zakon ostal brez otrok. Ko je ostal sam, se je hčerita sicer vrnila za nekaj let k očetu, vendar jo je stara ljubezen vlekla na sončne Žihpolje in zopet je očeta zapustila, da prične graditi svojo mlado, novo družino.
Krumplnov oče pa je ostal na svoji kmetiji zopet sam. Vsa njegova ljubezen je ve-v Ijala domu, katerega je tekom treh desetletij moderniziral ih uredil tako, da so hodili sosedi na oglede, da so hodili na gospodarski posvet. Prav gotovo pa je njegova največja gospodarska zasluga za Žrelec arondacija polja na južni strani vasi, ki danes omogoča praktično in racionalno obdelavo. Rad je pripovedoval o tem svojem uspehu ih vedno zopet pristavil, da so bile težave velike, ker pač ljudje niso razumeli potrebe, dokler niso ugodnosti pri svojem delu občutili. Marljivo je Tomaž prebi-ral gospodarske liste in te izsledke na svoji kmetiji izvajal ter dajal nasvete tudi svoji bližnji in daljni okolici.
Nikdar v svojem življenju pa ni pozabil, da ga je rodila slovenska malti, da ga je ta najprej pokrižala in z njim govorila. S ponosom je poudarjal, da je SloveTnec, da m treba prav nikjer ižbegavati in ravno s tem si je pridobil tudi globoko spoštovanje pri nemških sOdeželamih. Izredna množica ljudi je spremljala rajnega Tomaža dne 15. majnika skozi cvetoč^ vrtove na pokopališče v Žrelcu. Pogrebne obrede je ob asistenci stolnega kanonika Zechnerja ter župnika Janka iz Radiš in župnika Kogle-ka iz škocijana vodil domači gospod župnik France Božič, ki se je v lepem nagovoru poSlovil od rajnega farana.
V imenu sosedov in /v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev se je od pokojnika 'poslovil g. Janko Tolmajer iz Radiš, ki je posebno naglasil, da je bil rajni Krampi-
Koroškem
nov oče vzor moža, ki je v sobi združeval zvestobo do svoj ega naroda in zvestobo do države.
Nemški zbor je zapel nagrobnike in slovenski pevci pod vodstvom g. Wrulicha iz Radiš so se poslovili od rajnega Tomaža s slovensko nagrobno pesmijo »Vigred se povrne« in tako prav gotovo izpolnili željo rajnega našega prijatelja.
Naj mu bo zemlja domača kraj, v katerem se spočije od naporov sedemdesetletnega trdega dela. i
VOGRČE
(Blagoslovitev traktorjev — Novi farani)
Kakšen napredek opazujemo v zadnjih desetih letih! Kdo v vasi je imel pred 10 leti traiktor ali avto, pralni stroj! četudi je pri nas 'bolj delavško-kmečka vas, saj ni niti polovica vseh hiš samostojnih kmetov, imamo danes že 15 traktorjev in 13 avtov. Imamo celo posestnika, ki si poleg traktorja lahko privošči kar dva avta, da se izmenoma vozi z enim ali drugim.
. Traktorji so danes nujna potreba ob pomanjkanju delovnih moči in ob vsej hitrici in modernizaciji življenja. Ker je naš vsakdanji kruh odvisen od božjega blagoslova in od dela naših rok in strojev, ki ročno delo nadomestijo, zato smo na praznik sv. Jožefa Delavca, 1. majnika, imeli blagoslovitev traktorjev. Ta dan je najprimernejši za tak blagoslov, ker nas sv. Jožef opominja, kako je navadno delo posvečeno po delavski Sveti družini. Za blagoslov po sv. maši se je pred cerkvijo zbralo 12 traktorjev. Bolj zanimivo kot razne vrste traktorjev je bilo gledati razne vrste vozačev: od otrok do gospodinje in gospodarja. Traktor je postal naša prava domača reč in danes otroci že ne potrebujejo igrač, ampak zlezejo že kar na traktor in ponosne gledajo na tiste starejše, ki še ne znajo voziti. Toda vedno se sliši o kakih nesrečah s traktorjem, zato gotovo potrebujemo božjega blagoslova.
Sv. Florijana smo letos obhajali na nedeljo, 6. majnika. Kar prav nam je prišlo, da zaradi praznika Treh žebljev nismo mogli obhajati žegnanja na petek. Petek je pač delavnik, četudi napol kmečki praznik, v nedeljo pa smo zato imeli zelo veliko romarjev. Posebnost našega praznovanja je sv. maša s pridigo na lopci in ljudskim petjem, tu se še najbolj drži tradicija. Akademski slikar g. Werner Berg rad pride slikat to idilo in pravi, da kaj takega ne najde nikjer drugje. Lepo sodelovanje pri liturgični maši pa je dokaz, da k nam pridejo res romarji, ne le radovedni izletniki.
Zadnja leta so bila glede rojstev bolj suha. Letos pa kaže, da 'bo leto bolj rodovitno, Pri N ahbarj u so dobili Pepko, pri VVakouniku (Petraču) Moniko, da bo Krista imela sestrico, pri Grosu pobčka, na-daljnih pa še pričakujemo. Ne gre vse po naših željah, ali dobijo družine deklico ali pobeja, pa to je po usem svetu enako. Pa kdor pride, ga imamo radi, prostora je dovolj, kruha tudi. Sedaj radovedni čakamo na ženine in neveste.
V torek dopoldne nas je prestrašila sirena. Kje pa gori? Hvala Bogu, nič hudega ni bilo. Le pri neki hiši se je vnela sušilnica za meso in klobase. Pikro so pogasili, da so rešili klobase. Hm, klobase so dobre in v dimnicah se lepo posuSe in tako lepo diše, posebno v Vogrčah, da še koga od drugod privabijo, in če ne premaga skušnjave, jih kar iz dimnice pobere. Le da sreča ni vedno mila in potem ne moremo voščili pri mavžni:	»'Bog po-
žagnaj!«
ST. JANŽ (Materinski dan)
Kakor vsako leto, so šentjanški otroci tudi letos svojim ljubim materam pripravili materinsko proslavo. V dvorani pri Tišlerju se je kljub zelp slabemu vremenu zbralo nepričakovano mnogo ljudi, da vidijo 'svoje mlade »umetnike«, kako sc bodo postavili na odru.
Letos so nastopili le otroci; spored je bil bogat in zelo pester. Ker je bila dvorana popoldne zasedena — zborovali so namreč kmetje — se je proslava začela šele proti večeru. Uvodoma so. gospod župnik pozdravili matere in se jim zahvalili za zaupanje, ko jliim pošiljajo otroke v šolo in k otroškim sestankom ter jihxprosilli, da jih tudi v naprej v tem podpirajo; takšno vzajemno delo bo rodilo le dobre sadove.
Dr. Frančišek Šegula, Rim:
Novi slovenski prevod sv. pisma
(I. nadaljevanje)
II. POSAMEZNE KNJIGE NOVE ZAVEZE
Omenili smo že, da nova zaveza po odredbi tridentinskega cerkvenega zbora šteje 27 kanoničnih knjig. DClimo jih v zgodovinske, poučne in preroške.
Med zgodovinske knjige štejemo štiri evangelije in Apostolska dela; med poučne spadajo vsi apostolski listi; preroška knjiga nove zaveze je pa samo ena in sicer Razodetje sv. Janeza apostola.
1. Zgodovinske knjige
Prvo mesto med knjigami noVe zaveze imajo evangeliji.
Evangelij je grška beseda (eu-angelion), ki pomeni blagovest ali veselo novico. Evan-gelijii torej niso zgodovinske knjige v modernem pomenu besede. V njih zastonj iščemo točne zgodovinske podatke in časovno nit nasledujočih si dogodkov. Namen evangelijev je, da oznanjajo veselo novico o odfešenju, to je življenje in nauk Jezusa Kristusa. Gre za nadnaravne knjige, ki so pisalne po navdihnjenju Sv. Duha, Povedo, da se je to ali ono zgodilo, ne da bi pri tem potrebovale dokazov kraja in časa. Vendar pa opisujejo zgodovinsko osebnost našega Odrešenika, zato jih imenujemo zgodovinske knjige.
Apostolska dela so nadaljevanje evangelijev. Glede na zgodovinsko vprašanje imajo torej enak značaj kakor evangeliji sa-a) Sinoptični evangeliji
Prve tri evangelije imenujemo sinoptič-ne. V izbiri tvarine so si zelo podobni. Zato
so jih že od nekdaj radi pisali v stolpcih drugega poleg drugega, da bi imeli boljši pregled o vseh podrobnostih in razlikah. »Sinopsis« je grški izraz za pregled, od tod torej ime »sinoptični« evangeliji. Tri prve evangeliste imenujemo kratko »sinoptike«.
Preden je bil evangelij prvikrat zapisan, so ga apostoli dolga leta ustno oznanjali. Jezus je apostolom naročil, naj pridigajo njegov nauk, ni jim pa naložil obveznosti, da bi morali 'krščansko blagovest napisati.
Apostolska kateheza se je prvim kristjanom živo vtisnila v spomin. Medtem, ko so jo prenašali od enega do dragega, je sčasoma posebno pri večkratnem ponavljanju dobila neko določeno in ustaljeno obliko glede na izbiranje in razvrstitev evangeljskih zgodb. Takšno, v apostolskih časih izoblikovano ustno izročilo, je postalo podlaga pisanim evangelijem. O njem nam pričajo najstarejši cerkveni zgodovinarji, posebno Papija dn Evzebiji.
Apostol Matej je prvi napisal svoj evangelij v aramejskem jeziku, kakor ga je slišal iz Gospodovih ust. Poleg lastnih doživljajev v zvezi' z Jezusom se prvi evangelist opira na ustno iztočilo.
Peter, ki je bil že v Palestini najbolj udeležen pri nastanku in izoblikovanju ustne kateheze, je to prenesel v Rim, da jo prilagodi rimskim kristjanom. V tej obliki jo je Mžtrko kot Petrov učenec ponovno poslušal v Rimu. Na.pobudo apostola Petra jo je napisal v gršem jeziku za rimske kristjane.
(Se nadaljuje)
Pogoji za sprejem na učiteljišče
V torek, dne 26. junija 1962 se bodo začeli ob 8. uri zjutraj sprejemni izpiti na državnem učiteljišču v Celovcu ter se bodo v sredo, dne 27. ih četrtek 28. junija, nadaljevali. Kandidati in kandidatinje se morajo do 15. junija pismeno'prijaviti za sprejemna izpit ter prijavi priložiti spodaj navedene priloge. Zakasnele prijave ne bodo upoštevane.
Priloge:
Lastnoročno napisan življenjepis, rojstni list, izvleček iz domovinskega registra ali dokazilni dokumenti o državljanstvu, urad- -no zdravstveno spričevalo, prepis zadnjega polletnega spričevala, oz. poročilo o šolarju. Prijavo je treba kolkovati s 6.— šil., vsako prilogo pa s 1.50 šil.
Poročilo o šolarju (Mi 4 Fbrmblatt fiir den Umtericht in Mittelschulen, je na razpolago v knjigarni Leon sen. v Celovcu), v katerih naj bodo navedeni predvideni zaključni redi letnega spričevala, bodo pristojna šolska vodlstva odposlala neposredno ravnatelju učiteljišča do 20. junija 1962.
Splošni sprejemni pogoji:
Dopolnitev 14. leta življenja v koledarskem 'letu. Zaključno spričevalo ljudske šole ali letno spričevalo nižje stopnje srednje šole mora v vseh obveznih predmetih vsebovati pozitivne rede. Kandidati in kandidatinje morajo imeti glasbeni posluh ter biti telesno zdravi, nadalje ne smejo imeti govornih napak ali biti podvrženi živčnim motnjam. Tudi nadarjeni učenci nižje organiziranih 'podeželskih ljudskih šol se morejo brez nadaljnega prijaviti za sprejemni izpit. Ako sprejemni izpit uspešho opravijo in so sprejeti v prvi letnik, 'jim bo do konca tekočega šolskega leta odgoden izpit iz angleščine.
Za sprejemni izpit so prevideni naslednji predmeti:
Posebnost proslave je bila ta, da smo letos imeli tudi mladega muzikanta, ki je prav lepo spremljal bolj ali manj čiste gla--sove naših malih pevcev in rajanje najmanjših.
Draga posebnost je pa bila ta, da je z igrami nastopila mladina 14 in 15 let. Tako so dekleta kar ganljivo podala igrokaz »P rib cž ali išče grešnikov«. Kar pohvaliti jih je treba; saj so se zla'sti nekateri prav dobro postavili.
Povedati pa moramo tudi, da je cela vrsta fantkov in deklic sodelovala še z različnimi deklamacijami in prizorčki. Gotovo so se med njimi najboljše postavili s prizorom »Kadar mamica praznuje svoj god«.
Tako so se naši otroci prav lepo oddolžili svojim dragim mamicam; čeprav nd bilo vse talko »umetniško«, a bilo je iskreno in / najboljšo voljo narejeno.
Predhodni izpit iz petja in telovadbe (telovadno obldko je treba prinesti s seboj). Sprejemni izpit se nadaljuje samo potem, ko je kandidatinja) uspešno opravil pred-izpit. Sledi učna skušnja v vadnici, pri kateri se ocenjuje tudi znanje kandidata v domoznanstvu in naravoslovju diz osnovne oz. srednje šole. Pismeni in ustni izpit iz nemščine in računstva. Izpitna snov: četrti razred glavne šole.
Šolarji in šolarke z znanjem slovenščine, ki nameravajo od 1. do 5. razreda na učiteljišču obiskovati kot obvezni predmet slovenščino namesto angleščine ter si pridobiti zrelostno spričevalo za pouk na ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, morajo opraviti tudi (pismeni in ustili) izpit iz slovenščine ter pismeni prijavi priložiti tudi ustrezno izjavo staršev.
Tečaj za otroške vrtnarice
V smislu odloka zveznega ministrstva za prosveto se učenke, ki so v tekočem koledarskem letu dopolnile 15. let, do 15. junija lahko prijavijo za sprejemni izpit na -učiteljišče za dveletno šolanje za otroške vrtnarice. Prijava mora biti pismena.
Sprejemni izpiti se bodo začeli na učiteljišču v Celovcu v torek, dne 26. junija ob 8. uri zjutraj ter se bodo nadaljevali v sredo, dne 27. in četrtek 28. junija.
K pismeni prijavi je treba priložiti:
Z roko spisani življenjepis, rojstni list, izvleček iz domovinskega registra ali dokazilo o državljanstvu, zdravstveno spričevalo uradnega zdravnika, odpustno spričevalo ljudske ali glavne 'šole, potrjeno po šolskem vodstvu, ali pa 'polletno spričevalo oz. šolsko poročilo o drugem tromesečju, če pri-jaVljenka še obiskuje šolo, ter po možnosti tudi potrdilo o opravljeni praksi v družinah, otroških vrtcih ali zavetiščih. Prijavo za izpit je treba kolkovati s 6.— šil., vsako prilogo pa z 1,50 šil.
P rij a vij enk e morajo zaprositi vodstvo šole, ki so jo nazadnje obiskovale, da šolarski opis (Schuleibeschreibung — Mi 4, Form-blatt fiir den Uebertrltt in Mittelschulen; dobite ga v knjigarni Leon Johan sen. v Celovcu) pošlje naravnost na upravo učiteljišča do 15. junija.
Izpitni predmeti so:
Predizpit iz petja in telovadbe (s seboj je treba prinesti telovadno obleko). Samo po pozitivno opravljenem predizpitu bodo prijavljenke smele nadaljevati sprejemni izpit.
Pismeni in ustmeni 'izpit iz nemščine in računstva, praktična preizkušnja iz ročnih del [žensko ročno delo ali veščina (ibasteln)]. Izpitna snov: četrti razred glavne šole oz. srednje šole.
Gospod doktor, motite se!
(Pijan je vozil)
Zgodilo se je v Londonu. Prileten šofer, išill Cooper, ki je že tlolga leta brez nesreče vozil svoj tovorni avto, je nekega jutra doživel svojo prvo prometno nesrečo. Sam je priznal, da je do tega prišlo, 'ker je vso noč preživel v gostilni ob priliki poroke svojega nečaka.
»Se enkrat recite, kar ste zadnjič povedali«, je rekel Billu policijski zdravnik.
'»Motite se, gospod doktor. Ob nesreči sem sicer še bil zmožen voziti svoj avto, vendar priznati moram, da sem še bil v neki omotici. V gostilni sem popil le par kozarcev piva, toda kot star abstinent nisem bil v stanu, da bi tudi to malenkost brez posledic prenesel. Omoti me pač vsaka malenkost pijače. Zato je bilo zares neodgovorno od mene, da sem naslednjega jutra v takem omotičnem stanju sedel za volan.«
'Pri sodni razpravi je Bill Cooper ponovil svojo zgodbo: »Pred kratkim se je ]x>-rbčil moj nečak. Razume se, tla so povabili tudi mene. Bilo je zares prav prijetno na tej gostiji. Tudi mene so silili, tla naj iz-pijem par kozarcev piva.
Spočetka sem se ustavljal; sem namreč že nad deset let popolcn abstinent An vobče nič ne pijem. Končno sem le .popusti1! in le nekaj malega popil, čeprav se je gostija zavlekla do jutranjih ur. Od tam sem šel kar v službo.
Takoj, ko sem sedel za volan, sem spoznal, tla nisem'povsem gotov svojega opravila ob volanu. Toda bo že šilo, sem si mislil in šel z avtom na cesto. In to je bila moja glavna napaka. Ob nekem ovinku sem hotel avto nekoliko obrniti, pri tem pa sem zadel v drugi avto, ki je stal za menoj.
Bilo je nekaj škode na avtu, v katerega sem zadel. Policist je takoj prišel in me zaslišal. Toda kmalu je opazil, da z menoj ni vse v redu. V protokol je zapisali, da sem bil pijan, kar je v gotovem pomenu tudi bilo res.
Toda policijski zdravnik, ki me je preiskal, se je smejal. »Vi vendar nimate v sebi skoraj nič alkohola« je trdil. Pa sem mu odkritosrčno priznal, da se meni pozna že tudi najmanjša količina alkohola.«
Vse to je potrdil zdravnik tudi pri sodni obravnavi. Nad tolikšno odkritosrčnostjo Billa Cooperja pa so kar strmela sodniki in poslušalloi v dvorani.
Zakaj je Bill Cooper bil tako resnicoljuben, tako pošten? Na to vprašanje je sam odgovoril: »V družini nas je bdo sedem otrok. Mati nas je zelo strogo vzgojila. Pogosto nam je govorila: »Govorite vedno le resnico in ničesar se ivaim ni treba bati.« Tega sem se tudi vedno v življenju držal.
Bill Cooper je sicer bil obsojen, a njegova denarna kazen je bila prav zaradi njegove odkritosrčnosti malenkostna.
Pa tudi ravnatelj podjetja, kjer je bil Bill uslužben, je dejal: »Cooper je že 22 let pri nas. On je naš najboljši šofer. Tako pridnega, poStenega in zanesljivega moža pač ne moremo pogrešati.«
iZ« mladina in pvostuda
Nadomestek za vero
Že smo poročali tudi v našem listu o tem, kako 'V marksističnem svetu, ki oznanja brezboštvo, skušajo z različnimi nadomestki zabrisati vsako sled o krščanski veri. V praksi se 'krščansko 'življenje izraža v vsakdanjih krščanskih obredih An običajih. Krščanska tradicija je namreč prav v tem zelo bogalta in ljudje ‘so še vedno zelo navezani zlasti na stare običaje, ki spremljajo cerkvene praznike in vobče človeško življenje.
Podoba javnosti
Naj bolj vkoreninjene so med krščanskim ljudstvom še navade in običaji ob krstu in poroki. Vsaka dežela Arna v takih slučajih svoje posebnosti, na katere so ljudje močno navezani. Krstne, še bolj pa poročne navade šo tako najbolj inočni činitelji, ki pomagajo ustvarjati krščansko obličje življenja ljudstva vobče. Saj so take prilike 'tiste, ki vsakokrat pritegnejo manjši ali večji krog v svoje območje.
Razume se, da je ta zunanja podoba krščanskega življenja komunističnim voditeljem zelo neljuba. Brez pretiravanja moremo namreč trditi, da hoče življenje človeka v deželah poti komunizmom povsem podrediti zgradit ji socializma. Povsod 'bi se naj na prvi korak poznalo, da je življenje v družbi socializma povsem nekaj novega, različnega od prejšnjega; še več: nasprotnega prejšnjemu. Zato se graditelji socialistične družbe 'innogo trudijo, da bi vtisnili vsemu življenju novo podobo, ki kaže na nauke marksizma oziroma njegovega socializma.
Komunistični »krst«
Da bi komunistični voditelji imeli več uspehov pri »iztrebljenju krščanstva« in so-cializaioijji javnega življenja, so vpeljali kar celo vrsto »nadomestkov« za krščanske o-brede in navade. Najbolj znan je »Jugend-vveihc ali posvetitev mladine«, ki odgovar- ■ ja nekako zakramentu birme; o tem smo pred kratkim pisali. V nekaterih deželah pod komunizmom pa so uvedli že tudi nekak krst ali podelitev imena novorojencu. Ta obred se Izvrši 'tudi zelo slovesno; sodeluje navadno godba in staršem se podeli denarna nagrada. Govornik, navadno župan ali uradnik matičnega urada nagovori pričujoče v smislu originalnega posnetka govora ob neki taki priliki:
»Spoštovani starši, botri in gostje. Zbrali smo se /a slovesni obred podelitve imena vašemu otroku. Ko sprejemamo malega državljana v skupnost socialistične drulžbe, to ni zasebna zadeva, marveč ima velik socialen pomen. Starši se sprašujejo, kaj naj
lilmskje^a studa
Pisano je življenje zvezdnikov
Najbolj oboževana 'filmska zvezda je gotovo Sophia Loren, ki poseduje kar celo vrsto filmskih odiikovanj-»Oscarjev«. Toda to mesto si je morala izbojevati v trdem boju. Najresnejša konkurentka ji je bila t/nana Lolllolbrigida Gina, poročena Škofič. Pred par leti je ona namreč veljala za najlepšo ženo sveta in so jo povsod povzdigovali skoraj do nebes zaradi njene lepote. Toda prav pri lepoti še najbolj velja izrek »na svetu vse mine«. Danes že vedno manj slišimo o tej nedavno neosporavano prvi filmski zvezdMepotici.
#
Nekdanja slava »Lolle« je bila tako velika, da je segla celo v najvišje državne institucije. Ko so bile namreč pred sedmimi leti zadnje volitve predsednika italijanske države, je. takrat celo »Lollo« dobila en glas. Pri zadnjih volitvah pa se je nihče ni več spomnil. Sicer se je pa »Lollo« zelo zamerila Italijanom, ker je šla rajši z možem v Ameriko, kot pa da bi njeni otroci ostali brez državljanstva.
*
Kako so razvajene filmske igralke razkošno živeti, nam prav nazorno kaže primer ameriške igralke Anne Miller. Pred časom se je ločila od svojega moža Arthurja Ca-
meron, ki je posestnik oljskih naprav in je večkratni milijonar. Pred sodiščem ga sedaj toži za odplačevanje masečne vzdrže-valnine v znesku ogromne vsote 10.000 dolarjev {ca 250.000 šil.).
Via Vcbsktm i&zeeu fchnaia
Vrbsko jezero je sicer že večkrat služilo filmskim družbam za okvir filmskih ■scenerij, vendar film*, katerega sedaj snemajo ob jezeru, bo v tem oziru najveojega obsega. Imenoval se bo '»Vesela godba na Vrbskem jezeru — VVenn die Musih spielt am Worther See«.
Že nekaj časa snemajo ta film ob jezeru, kar vsak dan privablja mnogo gledalcev in lovcev za avtogrami. Glavno po/orišče liltnanja je SohloBhotel in terasa ob jezeru. Tudi MbBlacherjev hotel bodo porabili v ta namen. Detloma bodo tudi posneli nekaj slik v Skofičah in na cesti, ki vodi na Piramido.
Ob jezeru, kjer se je že začela sezona, se mudi kar cela vrsta filmskih igralcev. Kot glavna igralka tega filma je danska igralka Vivi Bach. Sodelujeta pa tudi znana.filmska igralca Grethe VVeiser in Hubert v. Meyerinck. Verjetno 1x> v filmu nastopala tudi Renate Hanšluvka, ki je evropska prvakinja v smučanju na vodi.
storijo, da bodo zagotovili svojemu otroku v 'življenju mir, blagostanje in socialni napredek. Vaša vzgoja bo dobra, ako boste svoje otroke naučili gledati in razumeti svet v iluči socializma. Učite otroke, da bodo razločevali med pravim in napačnim, med dobrim in zlom; med napredkom in nazadujaštvom. Naša čast zahteva vztrajno bojevanje za dosego dobrega.«
Ko še nekaj časa nadaljuje s svojim socialističnim poukom, povabi navzoče, naj stoje ponovijo za njim obljubo: »MA, starši in botri, se obvezujemo, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bomo otroka vzgajali v duhu miroljubnosti, prijateljstva med narodi in v Ljubezni do naše kmečke in delavske države, da bomo tako zagotovili našemu otroku svetlo bodočnost v socialistični domovimi.«
Za zaključek še sledi navadno državna himna ali podobna udarna pesem, nakar mladi pionirji izročijo staršem in 'botrom šopke cvetja.
Še vse bolj slovesno pa se vrši socialistična »poroka«. OkVir tej ceremoniji daje poudarek na čim večjimi zunanjimi slovesnostmi. Mnogo ljudstva, zlasti mladine organizirane z zastavami, godbo in paradami. Tudi v časopisju so pogosto vabila, ki vabijo ljudi na socialistično »poroko«.
V slovesnem sprevodu spremljajo 'tovariša ženina in tovarišico nevesto pred občinski urad, kjer ju sprejme 'v okrašeni sobi župan alli pooblaščeni uradnik. Na steni nad mizo je slika državnega predsednika, na mizi pa matična knjiga, šopki cvetja in sveče! Tukaj ponovno slišijo novoporočen-ci, kako važno je njih dejanje za socialistično državo, 'kateri bosta dala nov rod. Že tukaj morata novoporočenca dati zagotovilo, da 'bo njuna družina močna celica socialistične domovine.
Komunistični »pogreb«
- Colo pri pogrebih skušajo komunistični oblastniki izpodriniti duhovnike. Ustanavljajo posebna društva, kjer člane pripravljajo, da prevzamejo opravilo duhovnikov ob pogrebu. Imajo tudi posebno uniformo in se vadijo v nagrobnih govorih, katere povedo ob priliki pogrebov.
Ker ljudstvo živi pod močnim pritiskom in se zaveda, da je nadzorovano na vsakem koraku — ve pa tudi, tla ima pri policijskih postajah vsak svoj listek v kartoteki, kamor zapisujejo njegova »dobra in slaba« dejanja, se seveda ne drznejo zoperstavljati vabilom in pozivom, tla se poslužujejo novih navad in obredov.
MLADINA PIŠE:
Berač Voranc
Iz pred kratkim izUlega »Dijaškega glasu”, ki ga izdajajo študentje Slovenske gimnazije, ponatisku-jemo sledeči sestavek:
Voranc je bil v naši okolici najbolj priljubljen 'berač. Zelo radi so ga imeli otroci. Oblečen je bil v srednje dolge hlače, ki so bile zelo umazane in zakrpane, in jopič, ki je bil sestavljen iz neštetih krp. Za obutev sta mu služila en čevelj in ena cokla. Toda vse, kar je Voranc imel na sebi, ne bi zamenjal s kraljevo obleko.
Bil je majhne postave. Šest križev je že imel za seboj, sedmi se mu je ponujal. Toda, kljub svoji, starosti je bil vselej vesel. Ko je bil Voranc še mlad, je pridno varčeval. Njegovi starši so ibili kmetje, on pa je delal v bližnjem rudniku, da bi jim s svojimi prihranki mogel pomagati. S pridnim delom si je prislužil veliko vsoto denarja, čeprav je' bil bogatejši kakor bližnji sosedje, se ni hotel prištevati meti skopuhe. Zato je takrat rad obdaroval kakega reveža.
Prišel pa je čas, ko je po vojni denar če/ noč 'izgubil svojo vrednost. Seveda je Voranca ta nesreča hudo zadela. Kaj bi začel? Denar nima več veljave. Odpravil se je v tujino in se po dolgih letih vrnil v domačo vas. Lasje so mu osiveli. Posedal je naokoli in ni imel veselja do dela. Tako je postal berač.
Živel je samo od tega, kar so mu dali dobri ljudje. Navadil se je beračiti. Ni bil več tako potrt. Vselej, kadar je prišel h kaki hiši, se je vsedel na hišni prag. Če je prišla "gospodinja ven, jo je najprej pozdravil:
»Dober dan, fravca!«
S tem pozdravom je izrazil spoštovanje dti ljudi in prošnjo, tla bi mu dali kakšen prigrizek. Tako se je okrepčal pri prvi hiši in šel dalje. Zadovoljen je navadno veselo prepeval s svojim hripavim glasom. Otroci so v trumah hiteli za njim. Prosili so ga, naj jim kaj pove. In bajal jim je o svoji mladosti in o strahovih. Tako jih je vselej zabaval.
Zelo rad je pil mošt, ki je bil zanj najboljša pijača. Nemalokrat se je opijanil. Toda preti otroci svoje pijanosti nikoli ni pokazal.
Zelo ratl je zahajal k mojemu dedu. Ko je vstopil v kovačnico, ga je pozdravil:
»Dober dam, Jozdj, kako ti pa gre? Ali imaš kakšno delo zame?«
Ded ga je bil vselej vesel.
Nekoč je prišel Voranc deda spet obiskat. Tokrat mu da tleti neko kolo za župnika, kateremu se je pokvaril koleselj. Vo-rancova pot je bila dolga, vendar ni okleval. Ko je prišel k župniku, ga je pozdravi!:
»Dober tla n! 'Prinesel sem vam kolo. Prosim, zdaj pa plačilo! Mošt!«
Župnik pa ravno takrat mošta ni imel. Ponudil mu je denar. Voranc je odvrnil:
»Če nimate mošta, bom takoj odnesel kolo nazaj!«	(S
Seveda je župnik moral k. sosedu po mošt. Za župniščem se je nato Voranc zelo opijanil. Domov ni našel, ker je bila že tema. 'Prenočil je v lesu.
Naslednji dan je ves vesel pravil otrokom, da je prespal noč v gozdu pri srnah. Otroci so se mu smejali.
Često so tekali iza njim in ga potegovali za jopič. Voranc pa se je branil in nemalokrat koga pošteno oklofutal. S tem je naučil otrolke, da morajo tudi berače spoštovali.
Leta so tekla, Voranc se jc postaral. Dopolnil je sedemdeset let. Ukrivil se mu je hrbet, izgubil je lase. PooltroČil se je. če mu kdo ni dal zadosti hrane, je bil jezen nanj. Toda njegov značaj je ostal vzor dobrim ljudem. Vodno je spoštoval tujo iu svojo last. Klel ni. Vedel je, da drugih ne sme pohujšati, še najmanj otroke. Nikoli tri zinil -kakšne grde besede.	*
Prišla je zima, pred katero je imel na)i večji strah. Nekoč v jeseni je rekel mojemu dedu:
»Te zime ne bom preživel.« Ded mu ni verjel.
Podlipnikov Franc, naš sosed, ga je našel zmrznjenega jrod košato smreko. Bil je ravno božič.
Vladimir VVakmmig
BRALCI NAM PIŠKJO:
Jezus kot pesnik
V švicarskem listu »Die VVckvvoche« čt-'tam poti naslovom »Jezus kot pesnik«! — izvajanje prof. dr. G. Quispela, ki je vredno pozornosti! Pisatelj dokazuje namreč, kako veje iz 'vseh Jezusovih govorov 'neka posebna pesniška nadarjenost. Iz tega članka navajam nekaj primerov za doka/ te značilne označbe:
P« evangeliju sv. Mateja: »Zakaj on (Bog) veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« (Mt 5, 45)
»Kajti on (Bog) je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.« (Uk 6, 35)
»Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.« (Mat 5, 3) i»Blagor žalostnimi, zakaj ti 'bodo potolaženi.« (Mt 5, 5)
Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli.« (Mt 5, 4).itd.
'če upoštevamo, da so ti stavki suhe pristave i/ grškega jezika, lahko sklepamo, da je še lepši original v aramejskem jeziku, ki je po svojih prispodobah in okinčanih stavkih še bolj poetičen. Gotovo pa je, da so razni deli posameznih evangelistov — še mnogo 'bolj pesniški — kakor dosedanje prestave iz grščine, z naslovom »Novi .testament«, 'ker .so na poti čez grški jezik i/gubilfnajiltpše oblike!	Dr. F. M.
P*l*S*A*N*0 * B * R * A * N * J*E
JANKO KERSNIK:	3Cak& /V &iCiVL MoUk tatlL L&kaJ
(Nadaljevanje)
»Kje ima« mdj denar?« je zatulil Molek.
Oni je izpustil lonca ma 'tla, da so ^re-pinje zavzencie ipo kamenju, ter odskočil v robidov]e nad cesto. A Molek je bil takoj pri njem in v tem trenutku sta se tudi •spoznala. Bdi je Gorcjpečnik.
»Ali -noriS,' ka-ld. Molek? Piskre mi boš plačal!« je zavpil napadeni.
'»Denar, denar!« je sopihal oni in 'vihtel svojo vajo.
Goropečnllk pa jo je kakor prej Luka pobral navzdol proti Straži, četš, Molek je ob pamet.
A ta še ni bil zadovoljen. »Ta tudi ni tat,« si je mislil in v tretjič stopil v ris. čakal je dolgo: deset je odbila ura že zdavnaj, kar začuje po cesti večji ropot. 7x1 a j jih gre več, pa naj jih bo kolikor hoče, jaz planam vanje, — si je Molek mislil in tako tudi storil.
»Kje ilmaš moj denar?« je zakričal v tolpo, ki se mu je bližala. Dva vola sta odskočila kakor besna, eden na desno, drugi na levo, v sredi mod njima v odprti vrzeli pa se je pokazala dolga, koščena (postava — mešetarja Miška.
Gonil je par volov za tujega kupca z Vač proti Ljubljani in sedaj obstal nasproti staremu sovražniku Molku. Izprva je bil tako osupel, dia ni mogel ziniti besede.
»Kje 'imaš moj denar?« je zatulil Molek vnovič in sedaj še bolj hripavo in besno, •ko je spoznal mešetarja, za -Ta se je pa zlobno namuznil. Ni bil eden tistih ljudi, ki imajo Občutljivo kožo, in v kozji ing se tudi ni dal ugnati:
»Imam ga — imam!« se je zasmejal na glas. A v tem trenutku ga je Molek že držal za vrat.
»-Na, sedaj imam pa jaz tebe! Nazaj da j, kar si vzel!« je zavpil stari, in že sta oba ležala na tleh v risu in rila in se valila na skalo.
Moše tar (je spoznal, da je 'boj resen in da mu gre sedaj za kd/.o: preverjen je bil, da je stari popolnoma znorel; čeprav pa je imel marsikatero na duši in na vesti, glede Molkovih stotakov se je čutil in imel za tako nedolžnega, da ni mogel soditi drugače, nego da je stari znorel. Zato se ga je Otepal in branil na vso moč, a Molek je v svoji sveti jezi zmagoval. Uprl se je še enkrat močno ob onega, se prevalili z njim -J,K> kamenju in prišel vrh njega; pokleknil da)11 jc ina komolca in ga začel pestiti:
»Daj sem denarje, ali pa povoj, kje jih imaš.«
Miška je stokal in (klel, a ganiti se ni mogel. »Pamet, pamet, ljubi moj Molek, v$e bom povedal,« je tolažil starega. A ta ga je tako divje (pogledal, da ga je groza izpreleteki. Jel je klicati na ves glas na po-
moč ih se vzpel v smrtnem strahu z vso silo po koncu, da se je res otresel onega. Sedaj je bil pa mešetar na vrhu, in da Molku ni (prizanesel, nam ni treba praviti. Klofutal, lasal in suval ga je, da je sedaj stari jel na vso moč klicati: »(Pomagajte — pomagajte!«
»Čakaj, jaz ti pomagam!« je pritrjeval mešetar ter dznova pritegnil po onem. A sedaj je prišla v resnici pomoč. Luka in Goropečnik sta hitela s tremi drugimi po bregu navzgor; vsi so bili prepričani, da je oče zblaznel, in so ga hoteli ujeti in zvezati, tla ne bo kake nesreče. S strahom za-čujejo zdajci klicanje na pomoč. Glasu niso spoznali in drli so brez sape naprej; prvi je bil na mestu Luka, se zakadil z vso silo v gručo, ki se je valjala po tleh, ter porinil oba bojevnika narazen. Sedaj sto-prav je spoznal Miška. Ta je klel in se pridušal, da je Molek blazen, da mu je vola splašil, da ga je hotel umoriti — Molek pa je venomer vpil vmes: »Tat, tat, kje imaš moj denar!«
Goropečnlku in Luki ni bilo treba dolgo dopovedovati, da se očetu blodi po glavi, •nego sta ga prijela in s pomočjo drugih in Miška krepko zvezala kakor pravega norca.
Molek je strmel: »I kaj pa hočete, tolo-
V bistvu jc življenje zelo enostavno, treba je hoditi od tistega časa, ko te noge prično držati in do tistega hipa, ko te ne neso več in moraš leči in počasi zbirati račune. Celo življenje hodimo mimo hiš in mimo ljudi, ki v njih žive, do tistega časa, ko nam ostane samo še samotna hišica, s svilo preoblečena. Doma smo bili zadovoljni z rakvijo, ki je imela za podlogo samo oblanje.
Toda čeprav je življenje tako enostavno, je v podrobnosti vendar zanimivo in polno bogatih, včasih trpkih, včasih nežnih čustev.
Imam sina, ki mu je ime Klemen. Za Klemene sem bil vedno navdušen, ker se mi zdi, da je v tem imenu skrit puntarski duh. Prinesli smo ga v Ameriko, ko je bil 9 mesecev in rasel je pred mojimi očmi, da tega nisem niti opazil. Hodi v 7. raz-red in zelo rad ima učitelja gospoda Frigo, to pa zato, ker pravi, da ženskih učiteljev nima rad. Trdno je sklenil, da ostane pečlar. On, Martin, Mike in Budy. Do smrti pečlarji.
Včasih, kadar sva sama — moški govorimo najbolj odkrito, če žensk ni blizu — govoriva o 'bodočnosti. Kam boš šel, fant?
— Kaj misliš, očka? — pravi. Bnseball-
vaji?« je zavpil ter skušal pretrgati vezi na rokah. A zaman.
»Le mirni bodite, oče, vam je slabo! Pojdimo domov!«
»'Kaj mislite, da sem zblaznel, kaj?« je kričal stari ter zatrjeval, da je tako pameten kot drugi. Jel je pripovedovati o Ostri-žencu in o risu — a to je druge le še 'bolj prepričalo, da je blazen. Navzlic vsemu oporekanju so ga vlekli zvezanega domov. To je bilo pa preveč. Domov prišedši se je stari zgrudil na klop pri peči ter bridko zajokal kakor otrok: »Ta sramota, ta sramota!« je vzdihoval. Vsem se je jel smiliti. Odvezali so ga, a v začudenje vseh je bil čisto pameten. Spat je šel ko druge krati, a večerjati se mu ni zljubilo.
Drugega dne se je oglasil mešetar Miška povprašat, kako je staremu; dejali so mu, da je pri pravi pameti in da je moral biti tudi snOči. Mati je celo grdo gledala mešetarja.
»No, čakaj — dobro;« je dejal Miška, »če je bil pameten, potem bo pa tudi pred sodiščem odgovarjal!«
In tako se je zgodilo.
Mešetar je tožil Molka zaradi razžaljc-nja časti, in ker Molek ni hotel odpuščanja -prositi ali sploh preklicati svoje trditve, da je Miška — tat, je bil obsojen na tri dni zapora. Moral jih je presedeti v ječi na Brdu.	(Se nadaljuje)
ip'layer ima na leto 13.000 dolarjev plače za navadno neumnost. —
— To sploh ni poklic, buček. Treba se je domisliti kaj bolj pametnega. Kaj pa kakšen inženitček? Sicer jih je v Ameriki kot toče, dobrih in slabih, toda dragi so vsi. še pogleda te ne zastonj. —
-r- Misliš, da dobro zaslužijo? — mi reče. — Po moje kakšnih osemsto dolarjev na mesec. — Fant vstane s stola iti oči mu uhajajo iz jamic.
— Osem—sto—dolarjev! Holy smoke! — —Yep, fantiček — sem rekel modro. Begine, če se oče vsa] včasih ne postavi v vlogo, vseznala, tudi ni dobro.
— Zakaj pa potlej ti nisi inženir? — pravi. — Nisem bil zanič za računanje. Začel sem pisati pesmice in kdor piše pesmice, ni za pametno rabo. — Tega tako ni razumel.
— Ti si pa za računstvo rojen, betin, samo len si kakor Aleševčev BrzOn — sem mu rekel.
— Kdo pa'je bil Brzon, očka? —
— Aleševčev voliček, ki se ni premaknil, pa če si ga prav s štrangami tolkel. — Počasi sem ga privijal.
— Da sem len, je rekel tudi gospod Fri-ga — je vdano priznaj. — Toda zdaj bo
drugače. Tisti, ki je prej nosil Ameriško Domovino, je rekel, da bo skušal dobiti Press in sem rekel na Domovini, da bi jo jaz nosil, Čc jo on ne bo več. Plača ni velika, ampak če bi jo nosil, recimo štiri leta, bi se nekaj poznalo. Koliko obresti -pa plačajo v banki? —
— Po tiri procente menda. — Tri dolarje na sto. —
— Ni veliko — je rekel. Obraz se -mu je potegnil. Ta betin se ni vrgel po meni, ker jaz in denar sva dvoje. Všeč pa mi je bila njegova podjetnost in čeprav som mu že mislil reči, da raje Vidim, če je doma, mu nisem hotel podirati načrtov.
— Kaj pa 'boš z denarjem? —
— Za inženirja -bom šel. —
— Pametno — sem rekel. — Boljša bo kakor -moja. Svedre lahko brusi vsak človek. Toda ne pozabi, — treba bo pozabiti na čandy (če ima le pet centov, kupi tisto reč z naslovom Trije mušketirji.) Na vražje bo treba hraniti. Denar je grda reč, zaslužiš jo krvavo težko, iz rok pa gre kar sama od sebe. Druga stvar je pa ta: moral se boš naučiti olike in potrpljenja, to se pravi, učiti se boš moral za življenje. Dvignil sem palec. Prvič: govori slovensko, ker tisti, ki po slovenje bero, tudi po slovenje govore.
Nato sem dvignil kazalec. Drugič: ne draži psov, če jih imajo pri hiši.
Nato sem dvignil še sredinec. Tretjič: spoštuj stare ljudi, lepo jih pozdravi in ne pojdi mimo njih potuljeno, kakor da si nekaj ukradel. —
— Pa če me kakšen Človek nahruli, očka. Kaj pa potem? —
— Vseeno mu reci zbogom, samo bolj na glas. —
Le namuznil se je.
— Veš, očka, včasih'so nosili časopis še taki, ki so potlej postali veliki gospodje. Lincoln, Lausche... Kar mimogrede je zdrdral nekaj imen.
— Ti boš morda nekoč imel svojo tiskarno — sem rekel, ne preveč prepričano. — jaz bi ti napisal kakšno knjigo. —
—Koliko bi mi pa računal? — je dejal.
— Dal bi mi kakšen cent za chuving gum. Več tudi zdaj ne dobim. —	'	.
Nato je dolgo v večer sedel in računal, preš tel trikrat vse tiste dime, ki jih včasih dobi od mene in ko sem gledal njegove rdečkaste, štrleče lase in videl upanje, ki ga ima otrok v življenju, sc mi je milo storilo. V tem mu ne morem pomagati. Samo šoki bo ta hoja od hiše do hiše. Mnogo hiš bo treba v življenju pogledati, mnogo ljudi srečati, dajati in sprejemati, trpeti in potrpeti. Življenje je trd boj, ničesar ne da brez boja. Želim si le eno: da bi se boril z njim tako, da bi nikogar ne ranil.
Ej, sine, čez dvajset let preberi, kar sem nocoj napisal. In vem, da boš rekel: Poglej, v očetovem času je bilo prav tako.
Karel Mauser:
Pojdi, moj sinko, na pot, življenja pot!
N. V. GOGOLJ:	6
Majska noč ali utopljenka
Levko se ni mogel zdržati. Pristopil je tri korake bliže in že nameril roko, da pri-soli neznancu zaušnico, ki bi bila moža, čeprav je bil videti izredno krepak, gotovo podrla v travo. Toda ta hip je luna osvetila njegov obraz in Levko je ostrmel, zakaj neznanec je bil njegov — oče. Zmajal je z glavo in tiho zapiskal skozi zobe. Nekaj je zašumelo: Hana je naglo švignila v bajto in zaloputnila za seboj vrata.
»Zdravstvu] Hanal« je ta hip pozdravil eden izmed vasujočih fantov, se tiho priplazil bliže in objel — starosto. Ves preplašen je odskočil, kakor da se je ob srša-stih brkih vaškega poglavarja opekel.
»Zdravstvu], lepotica!« je zaklical drugi, pa je pri tej priči zletel v travo, kakor je bil dolg in širok.
»Zdravstvu], Hana, zdravstvu]!« je zakričalo nekaj fantov, ki so se Obesili starosti za vrat.
»Da bi vas zlodej, prekleti smrkavci po-tepinski!« je zarjul starosta, bil okoli sebe in topotal z nogami. »Kakšna Hana sem jaz? Poberite se k vragu zaeno s svojimi očeti — na vislice spadate vsi skupaj! Kakor muhe na med ste se spravili naipe. Vam bom že pokazal Hano!«
»Starosta, starosta!« so zakričali fantje in zbežali na vse strani.
»Tako! Lep oče!« je dejal Levko, ko se
je osvestil od svojega začudenja in gledal za starosto, ki sc jc preklinjajoč umaknil s pozorišča. »Take uganjaš? Imenitno! In jaz sem se vedno čudil pa spraševal, kaj neki pomeni, da se delaš gluhega, kadar omenjani Hano. Čakaj, dedec prekanjeni, pokažem ti, kaj se pravi, postajati pod okni mladih deklet; izvedel boš, kaj se pravi speljevati fantu nevesto. »Hej, fantje! Sem! Sem!« je kričal in klical tovariše, ki so se počasi spet zbirali, nazaj. »Pridite! Prej sem vam svetoval spat, pa sem se premislil in sem pripravljen povasovati z vami do jutra.«
»Tako je prav!« se je oglasil širokopleč, zastaven fant, ki je slovel za prvega in glavnega pohajkovalca in poredneža na vasi. »Meni je vedno dolgčas, če se ne morem pošteno razmahniti in navasovati, kakor se spodobi. Človeku se zdi, kakor da mu nečesa manjka. Rakov da bi bil izgubil kučmo ali pipo — skratka, kakor da nisem kozak.«
»iKaij pravite k temu, če bi danes starosto dodobra razjezili?«
»Starosto?«
»Da, Karosto. Kaj si neki domišlja? Zapoveduje In se šopiri, kakor da je hetman. Ni mu zadosti, da [Maneta z nami, kakor da smo njegovi hlapci, spravil se je še na naša dekleta. Ni ga, mislim, v vsej vasi čednega dekliča, za katerim ne bi lazil.«
»Res je, resi« so soglasno 'potrdili fantje.
»Mar smo mu sužnj? Mar nismo istega
rodu ko on? Slava Bogu, svobodni kozaki smo! Pokažemo mu, tla smo svobodni kozaki!«
».Pokažemo!« so vzkliknili fantje. »Pa tudi njegov pisar jo bo iztaknil!«
»Tudi pisar jo bo izkupil. Jaz pa sem zložil imenitno pesem o starosti. Pojdimo, naučil vas jo bom,« jc nadaljeval Levko in začel ubirati strune na svoji banduri. »Da -ne pozabim: Preodeti se morate, kakor komu pade v glavo!«
»Živio! Razjveseli se, skači kozaška duša'!« je zaoril zastavni razposajen ec, udaril skupaj s petami in tlesnil v roke. »Kakšna radosti Kakšna -svoboda! Ko začnem noreti, se mi zdi, tla se vračajo slavni stari časi. Milo mi je pri srcu, duša je kakor v raju. Hoj, fantje! Hej, začnimo!«
Tolpa je za vihral a po ulicah. Pobožne ženice, ki jih je prebudil krik, so odpirale okna in se z zaspanimi rokami prekrižavale rekoč: »Fantje spet norijo, kaj bo?...«
Fantje razgrajajo
Samo v hiši na koncu ulice je še svetila luč. To je bil dom staroste. Starosta je že povečerjal in bi bil že šel spat, da ni imel gosta, žganjarja. Tega je bil poslal veleposestnik, ki je imel na svobodni kozaški zemlji posestvo in je na njem nameraval zgraditi žganjarno. Gost je sedel na častnem mestu jmhI svetimi podobami v kotu. Gost je bil tolst možiček z majhnimi, večno smejočimi se očmi, v katerih se je odra-
žala zadovoljnost, s katero je kadil svojo kratko pipo. Pri tem je venomer pljuval in s prsti tlačil tobak, ki se je spreminjal v pepel. Oblaki dima so ga zavijali v srnje-sivkasto meglo. Poti nosom so mu štrleli kratki, gosti brki; skozi ozračje, od tobaka čisto zamegljeno, so bili podobni sivi miški, ki jo je žganjar ujel in držal v ustih. Starosta kot gospodar je sedel za mizo v sami srajci in platnenih spodnjih Mačah. Njegovo orlovsko oko je mežikalo in počasi ugašalo kakor večerno sonce. Na koncu mize je kadil pipo eden izmed desetnikov, ki so bik pod poveljstvom staroste; iz spoštovanja do staroste je obdržal na sebi suknjo.
»Kdaj,« je zazehal starosta in pokrižal svoja usta, »kdaj, gospod žganjar, nameravate zgraditi žganjarno? Skoraj li?«
»Če Bog da,« je odvrnil žganjar, »bomo začeli žgati že to jesen. Stavim, da bo gospod starosta že na praznik rojstva Device Marije na prvi poskušnji.«
Izgovorivši te besede so oči žganjarja kar izginile; namesto njih so se razprostrle tenke gubice tja do ušes in ves njegov život se je tresel od smeha, vesele ustnice pa so za hip izpustile kadečo se pipo.
»Daj Bog!« je dejal starosta in lice se mu je nekako usmehnilo. »Hvala Bogu, žganjarn imamo že nekaj. Toda v starih časih, ko sem spremljal carico po pereja-slavski cesti, je pokojni Bezborodko ...«
(Dalje prihodnjič)
Vlom v Hipotečni zavod se ne bi izplačal!
Na 'tislkormii konferenci minuli petek je direktor Koroškega deželnega hipotečnega zavoda dr. Guisitav Skalka potlal pregled delovanja tega denarnega zavoda v minulem letu, ki je dosegel zavidljivo skupno bilančno vsoto 1 milijarde šilingov. Splošna gospodarska konjunktura je omogočila db umni in varčni upravi napredovanje tega denarnega zavoda, ki po svojih pravilih opravlja posebno nalogo v gospodarstvu dežele.
Nato je sledil ogled novega upravnega poslopja, na nekdanjem Grajskem vrtu. Gradnja je v surovem stanju že gotova, sedaj izdelujejo notranjo opremo, zunanje stene pa oblagajo z iz Italije uvoženimi kamnitimi ploščami iz travertina. Stavba, ki jo je projektiral dipl. ing. arhitekt Esteri, predstavlja pomemlben doprinos k olepšavi deželne prestolnice in se po svoji Obliki im barvi lepo ujelma z okolico. Posebna zamimivoist pa so njeni trezorji v kleti, kjer bo shranjena gotovina in vrednostni papirji. Bodo talko zavarovani z dvojnimi železobetonskimi zidovi in signalnimi napravami, da Vlom praktično ne bo mogoč, sicer pa se tudi ne bi izplačal, kajti zahteval bi preveč dela, dočim zlikovci zato vlamljajo v blagajne, da si z malim ali vsaj kratko časa trajajočim »delom« pridobijo velik »zaslužek«.
Pa še nekaj podrobnih številk. Kot je dajal direktor dr. Skalka, je denarni promet lani zelo narastel. Bilančna vsota je dosegla 963 milijonov šil. V primeri z lanskim letom je narastla za 134 milijonov šil., kar pomenja povišanje za 16,2 odstotka. Obrestna mera posojil je po znižanju leta 1960 od 8 na 7,5 odstotka ostala meizpre-menjena, čeprav je moral zavod tudi lastne emisijske papirje prilagoditi splošnemu zveznemu merilu 7 odstotkov. To se pravi,
... in pri nas v Avstriji
(Nadaljevanje z 2. strani)
potolažili svoje volivce, podjetnikom so pa prepustili krivdo za višje cene, ki bodo iz leh poviškov plač po starem in železnem pralvilu neizbežno sledile. Res je takoj po koncu stavke predsednik Osrednje trgovinske zbornice ing. Raab napovedal, da bodo morala podjetja sedaj tudi cene svojih izdelkov ustrezno »uravnati« z višjim; mezdami delavcev, kar mu je seveda takoj prineslo s strani socialistov očitek »mavi-jaštiva«.
Toda stavk še ni konec, kajti 'takoj nato so stopili na Dunaju v stavko uslužbenci gostinskih obratov, ki sedaj, pred začetkom poletne sezone, zahtevajo višje plače. Trenutno je stavka omejena samo na središče Dunaja, toda utegne se razširiti.
Z zagrenjenostjo pa stoje ob strani kmetje, ki zaman zahtevajo »uravnavo cen« kmetijskih pridelkov. Povišanje con v kovinski industriji bo namreč povzročilo povišanje cen izdelkov te industrije, med njimi tudi kmetijskih strojev. Te cene so vezane. po 'koalicijskih dogovorih. Na kmete se pa OeVP zanese, da bodo kljub temu ostali njena najzvestejša volilna četa. Ta položaj skušajo izrabiti rjavi svobodneži, ki so pravilno ugotovili, da so »na kmetih« trenutno najbolj plodna tla za njihovo politično setev. Ta pa seveda lahko rjavčkom sicer prinese kake kmečke glasove pri volitvah, nikakor pa ne zvišanja cen kmetijskih pridelkov. FPOe ni na vladi in nima i/glcdov, da bi do oblasti prišla.
'Pri OeVP se te nevarnosti nekoliko zave-dajo^. Minulo nedeljo je v govoru v Salzburgu zvezni k anale r dr. Gorbach »neuradno« začel volilno borbo z geslom, da je treba »odstraniti ohromelo koalicijo«. Izrazil se je sicer tudi za sodelovanje med obema strankama, vendar bi naj to sodelovanje dobilo »novo vsebino«. To bodo pa določili volivci s svOjltni glasovi.
SLOVENSKE ^)DDAJE^	RADIU
PONEDELJEK, 21. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Koroške pesmi in viže. 18.00 Nekaj A vsenikovih ... — TOREK, 22. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti kot zdraviti se...
—	SREDA, 23. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 24. 5.: 14.15 Poročila, objdve. — Veseli planšarji, Fantje na vasi, Selaka dekleta... - PETEK, 25. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Moj prijatelj zemljevid ... — SOBOTA,
2(1. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 27. 5.: 7.30 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
da je razlika mod obema obrestnima merama samo pol odstotka, kar je zelo malo. Skupno ima zavod z lanskimi eimiisijami vred v obtoku lastne vrednostne papirje v višini 449 milijonov šil., od katerih je bil znaten del plasiran Izven dežele. Saj Koroška kot slabo razvita indulstrijska dežela ne razpolaga z večjimi denarnimi sredstvi. Tako je zavod dosegel pritok svežega denarja v deželo.
V lanskem letu je zavod dovolil Skupno 113 milijonov novih posojil, med katerimi je šlo 36 milijonov v priti nl/koobrestne-mu fondu za gradnjo stanovanj, 20 milijonov pa za kmetijske investicije. Ob koncu leta je imel zavod zunaj posojila (s starimi vred) v skupnem znesku 499,8 milijona
šil., od katerih odpade 133 milijone na javne ustanove, 129 milijonov na Stanovanjski fond, 68 milijonov na kmetijstvo, 54 milijonov na obrt, 44 milijonov na tujski promet, 8 milijonov na industrijo itd. Poleg tega je zavod upravljal tuja posodja v skupnem znesku 256 milijonov šil. Vloge so se povečale za 18 odstotkov ter dosegle skupno vsoto 450 milijonov šil. Tako je likvidnost dosegla visok odstotek, namreč 88, kar priča o gospodarskem zdravju zavoda.
Uprava je bila vseskozi skrbno vodena. Zavod ima skupno 38 uslužbencev, kar pomeni, da je odpadla na eno delovno moč uprava 21,2 milijona šil. čisti dobiček je po različnih odpisih za rezerve v višini 1,6 milijona šil. bil v 'bilanci izkazan z zneskom 4,05 milijona šil.
J-ilmska ate-na
Iz programa Deželnega muzeja
Koroški deželni muzej je z razstavo grafik mladega umetnika Johanna Wankeja začef svojo letošnjo sezono javnih prireditev.
Wanke je rojen leta 1923 ter se je šolal na Dunaju. V zadnjih letih je večkrat razstavljal in se uveljavil s svojimi deli. Predvsem ga odlikuje smisel za koncentracijo, tako v oblikovalnem kot tudi v barvnem oziru. Njegove Črte so (jasne, ostro zarisane in dokončne. iNjegove barve so intenzivne in se gledalcu vtisnejo v spomin. Ni do konca sledil abstraktni modi, kajiti kljub težnji [jo redukciji na bistvene sestavine je ostal zveist predmetu, ki ga je v njegovih listih še jasno razpoznati. Zanimata ga enako narava in človek. Njegove podobe so markantne in pričajo o poglobitvi. Vsekakor je VVanke mlad umetnik z lastno individualnostjo in izvirno izrazno močjo, čigar razvojna pot je gotovo šele na začetku.
V zvezi s to razstavo, na kateri je uvodne besede podala gospa kustos dr. Springschitz, je ravnatelj, dvorni svetnik dr. Moro v kratkih besedah očrtal letošnji delovni program muzeja. V načrtu je več publikacij, med katerimi je prvi zvezek Zbranih del prof. Rudolfa Eggerja o rimskih mitih v zgodnjem krščanstvu. Izdajo bo oskrbel prof. Petz. Nadalje bo izšla zbirka reprodukcij slikarja Adolfa Christlu. Posebnost
lxi pa knjiga medalj in značk, ki jo bo pripravil Guntber PrObst, kajti Koroška bo prva dežela, ki bo izdala tako knjigo. Izšla bo nadalje razprava Franza Pagitza o ka>-mnosekih gotske dobe, nadalje razprava o nemških koroških narečjih ter naravo-znanstvena razprava Hansa Gruberja o »Novih poskusih s tekočinami in plini«. Izšla bo »nova tudi .»Garinthia« in na novo bo natisnjen vodič po Štalenski gori.
Pri 'Gospe Sveti bo urejen nov »muzej na prostem«, predvsem s pomočjo velikodušnega daru »iKarntner Sparkasse«. Tam bodo postavili razne tipične stavbe Koroške iz preteklih dob. Nakupili so že tri take kmečke hiše na Spodnjem Koroškem, kasneje se jim bo pridružila še ena, tudi že nakupljena hiša iz krške doline. Ta muzej na prostem bo eden naj večjih v Evropi.
Nekateri uradi, ki so sedaj nastanjeni v deželnem dvorcu, se 'bodo preselili v nove prostore. Talko bo muzej zopet dobil nazaj prostore, ki so nekdaj že služili za deželno slikovno galerijo. Se razume, da bo treba izvesti ustrezna preureditvena dela, da bodo prostori odgovarjali svojemu namenu. Zato je z otvoritvijo galerije računati šele v prihodnjem letu.
Na programu je tudi več razstav likovnih umetnikov, razstava etnografskega muzeja na Dunaju »Ples pri tujih narodih«, in več drugih poučnih prireditev.
Športni kotiček
Vigredni veleslalom na krnicah Vrtače
Tradicionalna tekma društva SZ-Celovec, ki je bila že dvakrat preložena zaradi nevarnosti plazov, je bila dne 13. majnika vendarle izvedena. Da pa se te tekme niso udeležili vsi prej javljeni tekmovalci kot Mudkenschnalbl, Sodat, Possautz, Pochheiim, VViokler ter številni, tekmovalci iz Salzburške in štajerske in tudi ekipa selskih smučarjev, je bilo krivo temu izredno slabo vreme. Nekaj edinstvenega za ta čas je bilo to, da so bile snežne razmere dobre in da snega še ni primanjkovalo. Proti koncu tekmovanja se je dež, ki je neprenehoma lil, spremenil v sneg, kar je zelo prijalo ■tekmovalcem s slabimi štartnimi številkami. Peter Prodinger (GSV Salzburška, bivši Korošec), ki je zmagal že v Luggau tik pred našima tekmovalcema H. Užnikom in M. Pristovnikom, je tudi tokrat dosege1! najboljši čas.
Rezultati:
Splošno zaporedje: 1. Prodinger (GSV Salzburška) 54,4; 2. Kaponig (carinik) 58,0; 3. Sturm (GSV Salzburška) 58,4; 4. Wi'll-mann (GSV Koroška) 60,8; 5. Lipautz (BSV Bleibcrg) 61,4.
Dekleta: I. Kromer (SZ Celovec) 46,8; 2. Stiller (UNON St. Lambredit — štajerska) 47,2; 3.' Tindl (ASKOe Beljak) 54,6.
Dekleta so vozila nekoliko krajšo progo.
Pri skupini starejših je zmagal LuCner (Kelag) 61,8 pred Armitterjem (UNION Celovec) 62,4.
Promberger (ASKOe Beljak) je s časom
HIŠNIKA
s a m s k e g a,
za mladinski dom v St. Gilgen sprejmemo takoj.
Ponudbe na Progress-Werbung, Salzburg, Limzergatsse 22 pod značko »Takoj«.
63,2 zmagal med juniorji; Kobler (ATUS Borovlje) 72,2 pa v mladinski skupini.
V	skupinski oceni pa je zasedlo prvo mesto moštvo iz Salzburga (Prodinger, Sturm, Koller) pred celovškim UNION-om in ASKOe-Bel jakom.
Žal so se selški smučarji zbali dežja; nudila se jim je res edinstvena prilika za dobro uveljavitev, kot je moč sklepati iz zgoraj navedenih rezultatov. Tako so s tem zamudili priložnost za nadaljevanje in utrditev letos priborjenih uspehov in podvig slovesa selskega smučarskega društva.
NOGOMET
V	prvi avstrijski ligi je prevzela vodstvo dunajska Austria, ki vodi z eno točko pred moštvom iz Linza. Vprašanje letošnjega prvenstva bo verjetno rešeno še ta teden, ko se bosta v Linzu pomerila oba neposredna tekmeca: LAS K in Austria. Po vsej verjetnosti bodo iz lige izpadle ekipe Kapfenberg, Wiener Neustadt in SAK.
Tudi borbe v srednji skupini II. lige, v 'kateri med drugimi nastopajo koroški klubi Radenthcin, Ferndorf in Austria se bližajo odločitvi. Na lestvici vodi ekipa iz VVelsa s štirimi točkami prednosti pred celovško Austrio, vendar s tekmo več, ker Celovčani zaradi deževja zadnjo nedeljo niso nastopili. Kdo bo prihodnje leto nastopal v I. ligi, ho znano v nekaj tednih, ko se bosta v We4su pomerili dve do sedaj najboljši moštvi.
MALI OGLASI
POIZVEDBA
Lenko Ivanka, roj. 30. marca 1925 v LeSah l>ri Prevaljah, naj six>roči svoj sedanji naslov upravi našega lista. Dobila lx> važno sporočilo.
DEKLE okrog 15 let, za domača dela, sc iiSče za 1. junij. Ponudbe poslati na upravo pod značko „Pridna”.
ŠOFERJA za UN1MOG iščemo takoj. Ponudbe na: Žaga Drevlje, P. Feistrkz/Gail.
Bistrica v Rožu: Sobota, 19. 5.: 41 Grad Liebe (IVa). — Veseloigra, za odrasle s premislekom. — Nedelja, 20. 5.: Gauner in Uniform (III). — Film iz vojaškega življenja. — Sreda, 23. 5.: Piraten im Eraok (IV). — Vohunske pustolovščine na Kanalskih otokih.
Št. Jakob v Rožu: Sobota, 19. 5.: Herkules und die Kdnigin der Amazomen (III). — Film iz grškega bajeslovja. — Nedelja, 20. 5.: Hernin der Wclt 1. Teil (IVa). — Borba mednarodne tajne policije proti tajni organizaciji, ki hoče ,prodati” znanstve nike v gotove države Azije. Pustolovski film z mnogimi brutalnostmi, zaradi tega tudi zadržki. — Sreda, 23. 5.: Frauen venschvvinden (V). — Brutalen gangsterski film najslab.še vrste, 'ki ga odsvetujemo.
Borovlje. — Sobota, 19. 5.: Ach, Egon (IVa). — Dvoumna komedija, za odrasle s premislekom. — Nedelja, 20. 5.: Sturm im Osten (III). — Doživljaji mladega častnika za časa kozaške vstaje pod Katarino II. — Torek, 22. 5.: Die Brucke des Schicksals (IVa). — Da bi si pridobil snovi za svoje reportaže stori časopisni reporter nekaj zločinov. Za odrasle s premislekom. — Cetrtelk, 24. 5.: Bringt ihn lebend (IVa). — Pustolovski film. Brezvestnega tihotapca, ki je storil dva umora, ujame neko zamorsko pleme v Kongu. Za odrasle s premislekom!
Dobrla ves: Sobota in nedelja, 19. in 20. 5.: Der Klosterjager (III). — Barviti film po znanem romanu Ludtviga Ganghoferja. — Sreda, 23. 5.: 39 Stufen (III). — Kriminalni film boljiše vrste.
Miklavčevo: Nedelja, 20. 5.: Bel der blonden Kathrein (III). — Komorni pevec preživi svoj dopust inkoguito, kot poslovodja nekega hotela in se zaljubi v mlado posestnico. — Četrtek, 24. 5.: 39 Stufen (III). — Kriminalni film boljše vrste.
Pliberk: Sobota in nedelja, 19. in 20. 5.: La Paloma (III). — Veseloigra z mnogimi popevkami. — Torek, 22. 5.: Feuertaufe Invasion (IV). — Vojni film o ameriškem izkrcanju v Italiji in Franciji. — Četrtek, 24. 5.: A & C treffen Frankenstein und Dracula (IV).
Sinča ves: Ponedeljek in torek, 21. in 22. 5.: Er kam, sah und siogte (III). — Film iz divjega za-pada. Farmarji pridejo navzkriž z drvarji, ki hočejo posekati neki za kmetijstvo življenjsko važen gorski gozd. — Torek in sreda, 23. in 24. 5.: In Acht und Banu (III). — Boljši film z divjega za-pada. Pošten meščan mora voliti med udobno bojazljivostjo in neprijetno izpolnitvijo dolžnosti. — četrtek in petek, 25. in 26. 5.: Lassies HeirrfS (II + ). — Ameriški domovinski film o delovanj.. škotskega podeželskega zdravnika in prigodah njegovega psa. Film priporočamo.
QLEDALI$ČE V CELOVCU
Petek, 18. maja: Gefangene 91, drama (premiera). — Sobota, 19. maja.: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta (gostuje Johannes Heesters). Nedelja, 20. 5. ob 15.00 uri: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta, (gostuje Joh. Heesters). — Torek, 22. maja: „Pester večer”, prireja „Kleine Zeitung”, vstop prost! Vstopnice v upravi ,,Kleine Zeitung”. — Sretla, 23. maja: Hochzeitsnacht im Paradies, opereta, (gostuje Joh. Heesters), (poslednjič). — Četrtek, 24. maja: La Traviata, opera. — Petek, 25. maja: Im VVeifien Rossi, opereta, (premiera). — Sobota, 26. maja: La Traviata, opera. — Nedelja, 27. maja ob 15.00 uri: Im WeiBen Rossi, opera. — Začetek oh delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15.00 uri.
KOMORNI ODER
Sobota 19„ sobota 26., nedelja 27. maja (poslednjič) v Koncertnem domu: Viola, komedija (v nedeljo 20. 5. ni predstave). — Začetek vselej ^ . 19.30 uri.	(j
STADLER
Wir bieten (len
Hotels, Frcmdenpensionen und Privatvennictcrn cin eimvandfreies, modemes
Fremdenzimitier
in Hartholiz, bestehend »us:
1 Kasten fiir Kleklor und \Vaschc
1 Bett
1 NachtkSstchen
S 2.010.-
1	Kasten fiir Kleider und VVasche
2	lietten
2 Nachtkaslchen
S 2.510-
1 Bettcinsatz	S 192.—
I Federkernniatratze, dreiteilig (Damaislgradl)	S 450,—
Bettvorleger	von S 68.—
aufvvarts
Bettubcrdecken aus Vorhangstoffresten znan halben Neuvvert Zustellung franku Hans mit cigcnen Mbbelautos
VVeitgchende Zahlungserloichtcrungen Bestellcn Sic recbizokig, danih Sie prompt beltefert tverden konnen Bcsiohtigiimg jederzek uuverbindlich im
„Haus der guten Mdbel"
Klagcnfurt, Theatergasse 4, Telefon 50-24
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7,- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.