uuuuuu.hries.it ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimalajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 2l! b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 49 (1232) Čedad, četrtek, 28. decembra 2006 vam želi srečno novo lieto an vas čaka 6. ženarja na Dnevu emigranta Firmato un protocollo d’intesa italo-sloveno Traffico turistico sul confine L’anno 2006 si conclude in modo positivo per la comunità slovena del Friuli Venezia Giulia e per tutta la gente di confine perché è stato fatto un ulteriore passo avanti nell’abbattimento di quel confine che tanto ci ha limitato ed oppresso e che verrà cancellato definitivamente alla fine del prossimo anno quando la Slovenia entrerà nell’area di Schengen. Il 18 dicembre scorso infatti si è tenuta presso la prefettura di Trieste la sessione della Commissione mista permanente italo-slovena per l’attuazione dell’Accordo di Udine sul traffico di frontiera. In occasione dell’incontro, il sotto-segretario di stato Ettore Rosato - con delega del Ministro dell’Interno in materia di problematiche delle comunità minoritarie presenti nelle zone di confine - e il direttore per le Relazioni consolari del Ministero degli Affari Esteri sloveno Vlasta Valenčič Pe- likan hanno sottoscritto il Protocollo fra il Governo della Repubblica di Slovenia ed il Governo della Repubblica Italiana sul traffico turistico alpino nella zona di frontiera. La firma del Protocollo costituisce un importante risultato poiché consentirà ai cittadini di entrambi i Paesi e ai cittadini dell’Unione Europea, dello Spazio Economico Europeo e della Confederazione Svizzera, di transitare liberamente, con un documento di i-dentità valido per l’espatrio, attraverso i sentieri alpini posti lungo il confine di Stato tra l’Italia e la Slovenia, in attesa come detto dell’ingresso della Slovenia nello spazio Schengen. L’accordo prevede il libero transito in 12 località bene definite lungo tutto il confine italo-sloveno, tra queste il Mangart e il Canin, la cresta dello Stol, il Pradolino ed il monte Mia, il monte Matajur, Luicco-Topolò ed il Kolovrat. Alpinisti ed escursionisti si muoVe-ranno liberamente, enti ed associazioni che si occupano di promozione turistica del territorio come la prò loco Nediške doline potranno pianificare meglio e più agevolmente la loro attività. tednik Slovencev videmske pokrajine Ga je paračal te rozajanski kulturski čirkolo Ise dni je vilizal tretji “Naš Glas” Po dveh letih v EU bo s 1. januarjem 2007 uvedla evropsko valuto V Slovenijo prihaja evro Obdobje dvojnega obtoka -gotovinskegaplačevanja v tolarjih in evrih do 14.01 Ise dni je vilizal pa te tre-tnji niirner od "Našaga Glasa - La nostra voce", ka jé paračal te rozajanski kulturski čirkolo "Rozajanski Dum". Pa Naš Glas je bil pošjen wsén famejan tu-w Reziji anu rozajanan, ka Živijo pòsvité. Koj jè lipaga tu-w isimo niimarju? Tu-w pučnet jè na lipa intervista ziz profesorjon Giorgio Ziffer, un to jé dan, ka študija te slavinke jazike anu an rumuni od riči, ka sigiir čejo intirišat wse rozajane. Se rumuni od pisanja (prof. Han Steenwijk), od leči za jazike, od te stare Centrale, od parka, od dela od tih roza-janskih plesawcuw, od tih starih litratuw, od tih laških bisid ka so tu-w rozajanska-mu rumuninju, od iteh ka igrajo balun, no lipo intervisto Veri Clemente Klamin-tavčj, ka na stuji tu-w Tuminè, jè pravica, so vvužice anu SCé driige wridne reči. Se jiSCè rudi več nu več pisat po rozajanskin. To se vi, da to mòre bet tetku za naše jiidi lajat po rozajanskin zawòjo ka tu-w škuli sorno se nawiicili pisat anu lajat kòj po laškin. Ma či se laja počasu se mòre lehku kapet. "Naš Glas" to jè na lipa rič anu se Spira, da an bodi wsaki niimèr rudi več nu več wridan za wse rozajane. S 1. januarjem 2007 bo v Sloveniji evro postal uradna državna valuta in bo zamenjala dosedanjo, tolar. S tem se bo zgodila pomembna gospodarsko-valu-tama poteza na poti popolne enakopravnosti Slovenije v Evropski uniji. Prehod na evro od slovenskih podjetij terja precejšnje prilagoditve, zlasti v panogah, ki jih prevzem skupne evropske valute najbolj zadeva. Tehnično najbolj zahtevna je bila prilagoditev trgovine in bančnega sektorja, precej dela pa so imela tudi računalniška podjetja, predvsem tista, ki se ukvarjajo s postavljanjem in vzdrževanjem informacijskih sistemov za svo-je.stranke. Podjetja iz omenjenih panog so na 1. januar 2007 do- bro pripravljena. Podjetja, zlasti izvozna, so prve prilagoditve na evro opravila že pred letom 2002, ko ga je uvedlo 12 držav območja eura, s katerimi Slovenija opravi večino menjave. beri na strani 2 r~ dan emigranta Čedad, gledališče Ristori 6. januarja 2007 ob 15.00 pozdravi On. ETTORE ROSATO državni sekretar za notranje zadeve LUIGIA NEGRO slovenske organizacije Videmske pokrajine Mali orkester Glasbene matice Speter PIVRAMAVRA Beneško gledališče: POLETJE GRE H KONCU " besede: Marco Martinig, režija: Marjan Bevk Obveščamo cenjene bralce in naročnike, da bo prihodnja Številka našega tednika izSla v četrtek, 11. januarja 2007. Nasi uradi bodo zaprti do 8. januarja. Vsem želimo Se enkrat vse dobre v novem letu! Informiamo i nostri lettori ed abbonati che il prossimo numero del nostro settimanale uscirà giovedì 11 gennaio 2007. La redazione resterà chiusa fino all’8 gennaio. Ancora tanti auguri di buon anno a tutti! Četrtek, 28. decembra 2006 2 Za družbo KB 1909 je sedaj borza za vogalom Uspešna pot finančne družbe Finančna delniška družba KB 1909 je v sodelovanju z NLB na slovenskem kapitalskem trgu uspešno konCala prvo prodajo svojih prednostnih delnic v vrednosti 10 milijonov evrov ter petletnih obveznic v enaki vrednosti. Delnice in obveznice KB 1909 bodo kot prvi vrednostni papirji kakega tujega izdajatelja v prihodnjem letu uvrščene na organizirani trg Ljubljanske borze. Organizzato da Comune e Pro loco Natisone Concerto a Pulfero “Intrecci musicali” è il titolo del concerto che si terrà nella sala consigliare di Pulfero il 30 dicembre alle 20.30 ed a cui parteciperanno il fisarmonicista classico Sebastiano Zor-za ed il coro Matajur. Il concerto si inserisce in un ampio programma di iniziative che culminerà con la Koleda del 31 dicembre a Cicigolis e il Kries a Biacis (6 gennaio, ore 17). Predsednik KB 1909 Boris Peric Obveznice so bile že 15. decembra vpisane in vplačane. Nekaj manj kot 3,1 milijona prednostnih delnic - v skupni vrednosti 10.000.003 evrov - pa je bilo vpisano in vplačano 20. decembra letos. Osnovni kapital družbe se je s tem povišal na 30.000.009 evrov. Izdajatelj pa je tudi že 1. decembra letos uspešno zaključil prodajo svojih 613.951 rednih delnic. Novo izdane delnice so v pretežni meri pokupili dosedanji delničarji družbe. “Skupno dokapitalizacijo v višini slabih 22 milijonov evrov bo družba namenila za izboljšanje kapitalske ustreznosti, Zvišanje ročnosti dolga ter financiranje nadaljnjega razvoja, ki ga vidimo v nakupih večinskih deležev ter obetavnih podjetij. Gre za družbe Quality Group Food Spa iz Vidma, ker se bo naš dosednaji delež s 65% poveCal na 85% Auremia-na d.o.o. iz Sežane, naš lastniški delež se bo poveCal na 30% neposredno in 30% posredno preko družbe Mark S.r. in Distriest d.o.o. iz Sežane, kjer bomo, lastniki 51% deleža družbe”, je povedal Boris Peric predsednik upravnega sveta družbe KB 1909. Finančna družba bo promet poveCala na skoraj 4 milijone evrov, načrtujejo pa tudi Cisti dobiček v višini 920 tisoC evrov medtem, ko bo skupni konsolidirani promet skupine KB 1909 v prihodnjem letu narasel na 90 milijonov evrov, Cisti dobiček pa na slabe 4 milijone evrov. Pisnxo iz K Stojan Spetič Tresla se je gora, rodila se je miš. Meja med Italijo in Slovenijo ostaja tudi leto dni pred njeno dejansko ukinitvijo še naprej samo priprta. Prodajati kot velik dosežek to, da bo en mejni prehod na Krasu (Gorjansko) pomladi od februarja do maja odprt dodatnih sto ur, poleti od junija do septembra dodatnih 50 ur in nato še nadaljnjih sto ur do konca leta, skupaj 31 izmen, je sprenevedanje, saj jemlje v poštev le koristi rednih obiskovalcev osmič in še malokoga, ne pa prebivalcev mejnega področja, ki so upali na konec nevšeCne policijske ure, ko so se bloki zapirali ob sonCnem zatonu in so ljudje, ki so delali preko meje, hiteli kot nori, da bi ne zamudili spuščanja zapornic.. Po dolgih in muCnih pogajanjih in spremembi vlade v Rimu so namreč sklenili, da obnovijo pogoje, po katerih so planinci hodili v Julijce še pred pol stoletja! Mednarodni prehod Jenkovo v Brdih bo odprt tudi ponoči celega pol leta, torej en mesec veC. Ko- nec bendime in policijska ura tudi v Brdih. Je to dokaz dobrega vzdušja med državama, ki naj bi ga zunanji minister D’Alema dokazal s sprehodom po znanem še neimenovanem goriškem mejnem trgu? Mislim, da smo še daleC od tega. Kdor ima količkaj spomina ni pozabil, da je tudi sosednja Avstrija vstopila v EU in pozneje v Schengensko območje, kar pomeni ukinitev meja in mejnih prehodov, le da je v tem primeru bilo vse drugače. Prehodi z Avstrijo so bili odprti dan in noC, kontrola pa poenostavljena z uvedbo mešanih policijskih izmen. Ko so mejne stražarnice odpravili, je bila meja še dalj Casa povsem odprta. Ce gremo še dlje v Evropo, je zgovorna izkušnja meja med Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Sprva so na mejnih prehodih poenotili policijske kontrole, da se vozniki niso ustavljali dvakrat, kot še danes pri Vrtojbi in marsikje na slovenski meji. Potem so določili, da policijska kontrola ostane v stražarnicah, voznikov pa ni veC ustavljala: skozi mejo so morali voziti s hitrostjo 50 km na uro, da so lahko prebrali evidenčne tablice. Ce bi bilo kaj narobe, bi paC sporo- čili naprej. KonCno so ukinili še to in sedaj na mejo opozarjajo le obcestne table z imenom države, v katero vstopajo. Nekako tako, kot na avtocesti pri Porto-gruaru piše na tabli, da zapuščamo Furlanijo Julijsko krajino in prehajamo v Veneto. Zakaj to ni bilo mogoCe na naši meji? Kateri presodki to onemogočajo? So presodki etnične ali politične narave? Ne bom odgovarjal, ker si lahko vsak odgovarja sam. Prepričan pa sem, da ima tudi to nezaupanje pri odpiranju meje svoje ozadje, ki ga bomo nekega dne morda tudi spoznali. Medtem nam ne preostaja drugega kot upati, da kulturna, gospodarska in družbena škoda na meji ne bo prevelika. Kajti ljudje bi radi obiskovali šagre, prireditve, predavanja, obiskali prijatelje tudi zveCer. Ce koga obide slabost na slovenski strani meje, luCaj od bolnišnic v TržiCu in Nabrežini, bo moral tudi petdeset kilometrov daleC do Šempetra. Zamisel o dežurstvu za izjemne primere, kot so nesreCe ali požari, je prav tako propadla. NiC ne de. Važno je, da se lahko visoki dostojanstveniki sprehajajo preko goriškega trga. Navadni smrtniki morajo počakati vsaj še leto dni. Dotlej jih namreC Čaka arest. Odi. januarja evro slovenska nacionalna valuta m /Pt s prve strani Koristi od uvedbe evra naj bi po mnenju mnogih presegle enkraten strošek uvedbe. Evro bo slovenskim podjetjem zagotovo prinesel veCjo konkurenčnost, vendar v pozitivnem in negativnem smislu. Trgovci vrednost blaga in storitev preračunavajo po fiksnem teCaju menjave (239,64 tolarja za evro). Prehod na novo valuto je bil tudi velik zalogaj za banke, kjer projekt uvedbe evra spremljajo zelo visoki stroški, a so se te, kot zagotavljajo, na evro dobro pripravile. Na ta organizacijsko, logistično, informacijsko, informativno in varnostno izredno zahteven projekt so se banke zaCele pripravljati pred dvema letoma, največ sredstev in truda pa so vložile v prenovo ali nadgradnjo informacijske tehnologije in izobraževanja kadrov. Vse banke so za nemoten prehod na evro dodatno usposobile svoje zaposlene, ki bodo večinoma zelo aktivni Cez novoletne praznike. Banke so v okviru Združenja bank Slovenije in v sodelovanju z Bankartom, ki upravlja mrežo bankomatov, pripravile naCrt, po katerem bodo 15 minut po polnoči bankomati zaCeli delovati po naCelu enakomerne regijske pokritosti in glede na obiskanost. Ban- komati naj bi po pričakovanjih bank bili v mrežo vključeni v 24 urah po uvedbi evra. Kot je znano, bo Slovenija prva država, ki bo evro uvedla po naCelu velikega poka, kar pomeni, da se bosta jako knjižni denar kot gotovina v istem trenutku spremenila iz tolarjev v evre. Za gotovino bo veljalo 14-dnevno obdobje dvojnega obtoka, v katerem se bo lahko plačevalo v tolarjih in evrih, vračila pa se bodo morala izvrševati izključno v evrih. Sredi decembra se je začela prodaja t. i. začetnih paketov evrskih kovancev s slovenskimi motivi, tako da so se z njimi poleg bank in trgovcev že lahko seznanili tudi potrošniki, Čeprav bodo te evrske kovance smeli uporabljati šele s 1. januarjem 2007, ko bo evro postal zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Državljani Slovenije bodo po uvedbi evra kot slovenske nacionalne valute s prihodnjim letom s tolarji lahko blago in storitve plaCevali še vse do vključno 14. januarja. Zatem bodo tolarje morali zamenjati v evre, kar bodo lahko v bankah, hranilnicah in na poštah brezplačno storili do vkljuCno 1. marca 2007. Nato bo brezplačna menjava možna v slovenski centralni banki, (r.p.) Bilancio positivo per la Slovenia Un bilancio positivo La Slovenia ha utilizzato positivamente il periodo della sua indipendenza ed ha avuto successo. Oggi è un paese europeo sviluppato, membro dell’Ue e della Nato ed ha degli alti obiettivi, ha dichiarato il premier Janez Janša in occasione della festa dell’indipendenza. Ed è un paese pronto a cogliere le nuove sfide. La Slovenia, prima fra i nuovi paesi membri, all’inizio del 2008 assumerà la presidenza dell’UE. “La lingua slovena si sente oggi a Bruxelles e Strasburgo”, ha proseguito Janša “alla pari con tutte le altre lingue europee. E questo è quanto abbiamo desiderato in tutta la no- stra storia.” La telenovela continua Il Tribunale amministrativo di Nova Gorica ha deciso che nel comune di Isola le e-lezioni non si ripeteranno, ma la commissione comunale dovrà correggere gli errori compiuti sia durante le elezioni che nel conteggio dei voti. Sia il sindaco uscente Breda PeCan che il suo avversario Tomislav KolokoCovnik si dichiarano soddisfatti per il pronunciamento della corte. La prima perché è stato accolto il suo ricorso e si sono evitate nuove elezioni e dun- que sarà ora il consiglio comunale, in base alle procedure indicate dal Tar, ad esaminare punto per punto la questione. “Accetterò il risultato”, ha dichiarato la PeCan “e se alla fine sarà dichiarato sindaco il mio avversario gli augurerò «buon lavoro!»” Tomislav Klokočovnik, e-sponente della lista civica I-sola è nostra, da parte sua ha accolto positivamente la sentenza dichiarandosi convinto di essere il futuro sindaco, il Tar infatti ha accolto il ricorso della PeCan ma avrebbe anche dichiarato nulle le schede elettorali inviate per posta dalla casa di riposo ed altre quattro schede contestate. Senza direttore Il quotidiano Primorske novice si trova ad affrontare una nuova difficoltà. Dopo poco più di sei mesi ha rimesso il suo mandato, adducendo motivi personali, il direttore Sergej Skrlj, mentre anche la carica di direttore responsabile del giornale è vacante dopo il licenziamento di Tito Mamič al cui posto c’è ora la sua vice Vesna Humar. Primorske novice si trova ad affrontare anche problemi di bilancio. Secondo quando dichiarato dallo stesso Skrlj il passivo alla fine del 2006 dovrebbe essere di circa 35 milioni di talleri pari a circa 146 mila euro. Non si tratta di un problema insuperabile, tenuto conto il “peso” dei suoi azionisti: tra questi c’è anche Luka Koper (Ente porto di Capodistria), e proprio da lì -a quanto si sente - dovrebbe venire la futura direttrice, Suzana Zomada. Nuovo difensore civico La psichiatra Zdenka Čebašek Travnik sarà il nuovo ombudsman o difensore civico della Slovenia. Il parlamento, chiamato ad esprimersi sulla proposta del presidente della repubblica, si è e-spresso con 64 voti a favore, sette gli astenuti e nessun voto contrario. Assumerà il suo compito, al posto dell’uscente Matjaž HanZek, il prossimo 22 febbraio e rimarrà in carica per sette anni. Croati euroscettici Cresce in Croazia l’euro-scetticismo. Nell’ultimo sondaggio promosso dall’Eurobarometro solo il 32% degli interpellati ha risposto che essere membri dell’UE sarebbe una cosa positiva, il 68% comunque sarebbe favorevole all’entrata nell'Unione. Kultura novi mata]ur Četrtek, 28. decembra 2006 3 Človek in živin* ra' mkK> Odprta vrata vmježični šoli V tednu od 8. do 12. januarja bodo vsak dan od 10.00 do 12.00 vrata dvojezičnega vrtca in osnovne Sole v Spetru odprta obiskovalcem. V sredo, 10. januarja, bodo v istem Casu potekale v osnovni Soli delavnice za otroke zadnjega leta vrtca. V petek, 12. januarja, bo ob 18.00 informativni sestanek za starSe s prikazom dejavnosti po oddelkih/razredih. Nella settimana 8-12 gennaio le porte delle scuole dell’infanzia e primaria bilingue di San Pietro al Natisone saranno aperte ai visitatori o-gni giorno dalle 10 alle 12. Mercoledì 10 gennaio con lo stesso orario presso la scuola primaria laboratori per i grandi della scuola dell’infanzia. Venerdì 12 gennaio, alle 18, riunione informativa per i genitori con presentazione delle attività nelle sezioni / classi. Le opere in galeri Giacinto lussa espone nella Beneška galerija di San Pietro al Natisone i suoi ultimi quadri. “Kaligrafije” è il titolo della mostra che si è appena conclusa a Do-berdò del Lago dove ha riscosso un notevole successo. La mostra potrà essere visitata tutti i giorni dalle 16 alle 18, tranne il sabato e nei giorni festivi fino al 27 gennaio quando alle 18.30 chi lo desidera potrà incontrarsi con l’autore. dalla presenza di alcuni pastori accompagnati da caprette, dalle note del flauto di Orsola Banelli e dall’immancabile visita di Babbo Natale. Nella casa, oltre che nella biblioteca comunale si tengono in questi giorni alcuni laboratori per bambini ed adulti dedicati al tema del gioco e della memoria. Un laboratorio si terrà anche mercoledì 3 gennaio, in mattinata, nella frazione di Vemassino. Il lungo percorso ricordato con una manifestazione tenutasi domenica 17 dicembre Pro Loco Val Resia, festa per i 40 anni Tra i numerosi intei'venti quello del socio fondatore e primo presidente, Giusto Farina Domenica 17 dicembre la Pro Loco Val Resia ha festeggiato il suo 40° anniversario di attività con un ricco programma e con soddisfazione da parte di tutti i partecipanti. La manifestazione si è tenuta nel municipio a Prato di Resia/Ravanca ed ha avuto i-nizio alle 9.30. A salutare e a dare il benvenuto ai presenti è stato il sindaco di Resia, Sergio Barbarino, al quale sono seguiti i saluti di Leonardo Forabosco, vice presidente dell'Associazione regionale fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia, e di Carmela Barile, presidente della Pro Loco Val Resia. Quindi si è passati agli interventi, il più atteso è stato quello del socio fondatore e primo presidente, Giusto Farina che allora, a Resia, svolgeva la sua attività di farmacista. Il dottor Farina ha ricordato gli entusiasmi di allora, le attività nelle quali venivano coinvolti i famigliari, le difficoltà soprattutto economiche che di fatto limitavano le attività. La Pro Loco fu fondata, davanti al notaio Bruno Lepre, a Prato di Resia, presso l'albergo "Alle Alpi", il 17 ottobre del 1966, alle 14. 1 soci fondatori furono il dott. Giusto Farina, il cav. Enzo Lettig, Lionello Razza, il dott. Antonio D'Onofrio (allora medico condotto), Marcellino Pielich, Gino Clemente, Pericle Bei-trame, Felicito Tosoni, Antonio Tosoni e il cav. Luigi Pu-gnetti. Quasi tutti erano impe- gnati in attività di tipo ricettivo e commerciale. L’allora "Pro Val Resia" era una emanazione dell’Ente Provinciale per il turismo di Udine e, tramite questo, sottoposta alla vigilanza del Ministero per il Turismo. Dopo i primi anni di attività, la Pro Loco proseguì il suo percorso e cominciò, come ha ricordato Danilo Clemente, presidente dal 1972 al 1983, anche a organizzare vari eventi e manifestazioni ed a stampare materiale informativo e divulgativo. Gli anni del dopo terremoto segnarono uno stop forzato alla Pro Loco, le energie e gli impegni erano necessari in altri settori. Ma nei primi anni Novanta, l'amministrazione comunale di allora si impegnò nella riattivazione della Pro Loco. Su quel periodo, siamo nel 1993, è intervenuto Dino Valente che seguì, in qualità di assessore al turismo, tutta la fase di AT Consulting - Tul Albert Snetuo 2007 prodaja, projektiranje, v2drževanje računalniške opreme popravilo računalnika na domu tiskalniki kartuše za tiskalnike omrežja in internet z novim letom tudi v Čedadu in na Vfcšem domu Informacije na +39.335.8045700 tributo nella fase di riavvio della Pro Loco. Infine Carmela Barile ha ricordato, tra le altre cose, l'importanza dell’amicizia e deH'affìatamento che nascono e si sviluppano all'interno delle attività di una Pro Loco. Il programma si è concluso, dopo la distribuzione dei riconoscimenti, con l'esibizione del piccolo coro "Monte Canin" diretto dalla maestra Alla Simcera. Per l'occasione è stata allestita, sempre all'interno del municipio, una mostra sui 40 anni di attività con esposti manifesti, depliant e documenti d'epoca, (l.n.) riavvio. A capo della Pro Loco allora fu eletto presidente Flavio Della Pietra, che nel suo intervento ha ricordato alcuni interessanti aneddoti. Con la presidenza di Anna Micelli, dal 1997 al 2004, la Pro Loco si è consolidata ed è cresciuta. Uno degli impegni più grandi è stato quello di u-nire e coordinare le varie associazioni operanti in valle, cercando ogni volta il dialogo costruttivo ed il coinvolgimento, soprattutto dei giovani. Dal 1999 la Pro Loco gestisce l'ufficio IAT (Informazione ed Accoglienza Turistica), con una persona che lavora per gran parte dell'anno. Dal 2002 dispone di una sede presso la casa municipale. Dal 2006 è attivato il servizio civile per il quale sono impiegate due giovani locali. Queste sono solo alcune delle tappe del percorso di crescita della Pro Loco. E se si è arrivati a questi importanti risultati, gran merito va proprio alla presidente Anna Micelli, impegnata praticamente ogni giorno in un lavoro che, come lei stessa ha ricordato, molte volte non è visibile ed apparente. All’incontro è intervenuto anche Dino Persello, segretario dell'Associazione fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia che ha dato, insieme a Luciano Vale, un grande con- Živine v ko To so skoré dwisti lit, ka tu-w Reziji mamo te roza-janski kolindrin. Pa litus te rozajanski kultiirski Cirkolo Rozajanski Dum jè ga pa-račal anu poslàl wsèn fa-mejan tu-w Reziji, rozaja-nan po svétu, bibliotekan anu itèn, ka majo intarès za Rezijo. Te lituSnji kolindrin an ma titul “Clovèk anu Zivi'na - L’uomo e gli animali -Clovek in Zvina”. Tej se mòre lahku kapet tu-w timu lituSnjimu kolin-drinu se nalaZajo reči wezane z Zi'vino. So krave,, koze, òwce, kuzltči, kokuši', imprestavi, ka se doparajo tu-w hlivé, alibòj iti za si'rit, ti stari litratavi, utručiči ziz živino anu Sče driige lipe reči. To je napìsanu pa, da kaku se kliče Svino: koze, krave, kòkusi, prasca (iti ka je hudel gnat koze an dabré lòpu vi); kaku majo jime krave, koze, owce, wuči‘ce anu druge. Litus biside so napisane po rozajanskin, po laškin anu po slavinskin, za morèt lehku videt, da kaku se ričejo biside tu-w iséh jazi-kah. Anche i pastori nella “casa Tomasetig” Con un semplice momento d’incontro sabato 23 dicembre è stata inaugurata a S. Pietro al Natisone la “casa Tomasetig”, spazio allestito in via Alpe Adria 40 dai soci e dalle socie dell’Auser delle Valli del Natisone / NediSke doline. La casa, addobbata con motivi natalizi, ospita anche il mercatino dell’Auser, con i lavori eseguiti nel corso dell’anno durante i numerosi corsi gestiti dall’associazione di volontariato presieduta da Rita Gueli. L’incontro è stato allietato Aktualno ZELENI LISTI Approvata dalla Giunta, ora il passaggio in consiglio Regione, varata la nuova legge per la montagna Un nuovo disegno di legge d'iniziativa della Giunta regionale, con il quale vengono definite “Norme per lo sviluppo e la valorizzazione del territorio montano”, è stato approvato il 15 dicembre dall'esecutivo su proposta dell'assessore alla Montagna Enzo Marsilio. Il ddl sarà ora trasmesso al Consiglio regionale per l'esame e l'approvazione. Il testo è frutto di un'ampia consultazione con le istituzioni locali, le parti sociali e le organizzazioni economiche delle aree montane. La riforma della politica della montagna parte dal presupposto che quest'area presenta indubbiamente degli svantaggi rispetto alla pianura, ma dispone anche di notevoli risorse ambientali, paesistiche e culturali. Inoltre, la montagna non viene più considerata come un tutto omogeneo, bensì come una “pluralità di sistemi montani”, che hanno bisogno di un modello di sviluppo originale, non importabile dall'esterno e non imitativo di quello delle altre parti del Friuli Venezia Giulia. “La logica di questo ddl - si legge nella relazione di accompagnamento - è quella dell'approccio globale e intersettoriale a ciascun sistema montano, individuando strumenti capaci di esaltarne le potenzialità e di favorire non solo piena sinergia tra la pluralità degli interventi finanziati dall'ente pubblico, ma in grado anche di integrare le risorse pubbliche con quelle private, facendo interagire i territori montani con l'intero sistema regionale”. Il nuovo ddl è suddiviso in due grandi capitoli: “La politica di sviluppo del territorio montano” e “Ridefinizione delle Comunità montane”. Nella prima parte si propone una strategia orientata a uno sviluppo integrato e sostenibile, individuando strumenti e procedure per una 'programmazione negoziata e integrata. La struttura è articolata su due livelli di programmazione, con l'introduzione di un nuovo strumento, il Piano di azione locale, che a sua volta si rac-, corda con il Piano strategico regionale. Proprio per elaborare i Piani di azione locale, coinvolgendo i territori, vengono istituite presso le Comunità montane delle apposite “cabine di regia”. L'obiettivo della seconda parte del ddl, quello che riguarda le Comunità montane, è di coordinare l'assetto di questi enti con quanto previsto dalla recente riforma delle autonomie locali, con la quale è stata introdotta una nuova forma associativa volontaria fra Comuni, gli Aster (Ambiti per lo sviluppo territoriale). Con il nuovo ddl si stabilisce in particolare la regola della “alternatività” dell’appartenenza. In sostanza, un Comune deve scegliere se far parte di una Comunità montana o di un A-ster. Začetek leta v znamenju glasbe v cerkvi v Zabnicah Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini v sodelovanju z župnijo Zabnice prireja v petek 5. januarja koncert moškega pevskega zbora Tabor z Opčin pri Trstu. Pod vodstvom zborovodje Mikele Šimac bo zapel v farni cerkvi v Zabnicah. Koncert se bo začel ob 19.30. u •ff Slovenija v Evrolandiji nova študija Eg Pri krožku za družbena vprašanja Virgil Sček v Trstu je decembra izšel nov, 45. “beli priročnik”, strokovna študija nestorja slovenskih tržaških ekonomistov in časnikarjev dr. Egidija Vršaja “Slovenija v Evrolandiji”. Kot to pove sam naslov, je knjiga na dobrih 180 straneh posvečena uvedbi evra v Republiki Sloveniji bližnjega 1. januarja 2007. To je že enajsta Vršajeva pravno-gospodarska študija v knjižni obliki. Avtor snov zajema široko, saj v štirih poglavjih obravnava dosedanji razvoj in značilnosti Evropske unije, monetarne sisteme modeme dobe do nastopa evra in sprejetja finančne perspektive 2007-2013; gospodarski in finančni razvoj Slovenije od začetka samostojne države do uvedbe evra; vpliv skupne evropske valute na inflacijo, uspešnost podjetij in utrevanje skupne evropske pripadnosti. Spremno besedo je napisal Bojan Brezigar. S. Pietro ricorda w don Ve Domenica 17 dicembre, nella chiesa parrocchiale di San Pietro al Natisone, è stata celebrata una messa in memoria di don Francesco Venuti, nel 10. anniversario della scomparsa. Al rito officiato da mons. Mario Qualizza è seguita la processione in cimitero. Per l'occasione è stato pubblicato un o-puscolo che illustra l’opera del presule nei suoi sessant'anni vissuti a S. Pietro. Il volumetto, oltre all'introduzione di mons. Mario Qualizza, presenta la ricerca d'archivio del dott. Faustino Nazzi sui parroci della parrocchia dal 1445 ad oggi e le note biografiche di Magda Succaglia. Inoltre ci sono gli interventi di Romano Rossi, Bianca Pussini, Carmen Sion lussa, Giuseppe Chiabu-dini, Lucia Corredig, Luigi Venuti, Paolo Caffi, Renato Qualizza e Giovanni Crudi. Per continuare a ricordare don Francesco i promotori hanno deciso che il ricavato della pubblicazione andrà "all'adozione" del parroco di Vacas in Bolivia. Bo nastala ali ne nova stranka? V levi sredini je nedvomno eno izmed osrednjih vprašanj, če bo ali ne nastala politična formacija, lei bo na še ne definiran način vendarle združevala Marjetico in Leve demokrate. Iz praktičnih razlogov bi bila takšna stranka potrebna, saj je v sedanjem političnem življenju največja razdrobljenost prav v vladni koaliciji. To je problem, ki potrebuje neko rešitev. Slednja je v velikem planetu, ki priteguje male. Težko pa postaneš gravitacijska sila in težko si daješ naziv "največja stranka koalicije", ko pa ne dosegaš niti 20 odstotkov volilcev. Mimo vprašanja, če bi bilo združevanje tudi takoimeno-vana "dodatna vrednost", je očitna potreba po političnem subjektu, ki je dovolj močan, da lahko deluje združevalno tudi v odnosu do takoimeno-vane "radikalne" levice in strank, kot so socialisti, radikalci, Di Pietro, skratka, do manjših enot, ki pa znajo postati problematične za celotno večino. Kot zapisano, je takšno razmišljanje pragmatično, kot so in bodo zelo osebna in krvava vprašanja stolčkov, lide-rjev itd. Ob vsem tem zelo "posvetnem" in oportunem ali neoportunem pa si morata bližajoči se formaciji vprašati za globlje, predpolitične ideje, ideale in vrednote, ki lahko združujejo laično - reformistično silo ter katoličane in dediče tega, kar je bila Krščanska demokracija, oziroma njena leva struja, ki se je zlila v levo sredino. Če se namreč laiki, reformisti, levi liberalci in katoličani lahko združijo v pogledih na eko-nomsko-družbenem modelu države, v principu solidarnosti, v potrebi po reguliranem tržišču, pri pravicah šibkejših itd., se zadeve zapletejo pri prav tako pomembnih vprašanjih, kot so družina, smisel življenja, bioetika, evtanazija itd. Pravega soglasja na omenjenih področjih ne more biti. Desnica nima tega problema, saj je vsaj formalno uprežena pri obrambi tradicionalnih vrednot. Nov subjekt, ki bi zrastel na osi s centra proti levi, pa si mora postaviti tudi te probleme, ki so navidezno nezdružljivi. Med laikom in katoličanom obstajajo upravičene razlike v pogledih na družino ali bioetiko. Ker teh problemov ni možno zamolčati ali spraviti na stranski tir, je nujno najti stične točke in ohraniti spoštovanje do razlik. Ta meja pa mora biti očitno takšna, da ko prestopi iz praga vesti v politiko in torej k dejanjem, ne povzroča razkolov pri zakonodaji in v parlamentu. Politični subjekt, ki bi se pri določenih vprašanjih, ki obstajajo, v politični praksi razklal zaradi vprašanja vesti, bi bil že v svojem začetku šibak. Zaradi tega razloga pa bi se morala razprava iz politi-čno-pragmatičnih zadev spustiti v predpolitične globine, najti tu stičnice in komaj nato zaplavati iz globin na površino politike in dejanj. Nekaj podobnega je napravila italijanska ustavodajna skupščina, kjer so si ljudje z nasprotnih bregov: katoliškega, liberalnega in komunističnega, zadali kot cilj, da dajo državi ustavo. Pri tem so uspeli, čeprav je očitno, da je bilo v tistih časih in razmerah pisati ustavo, kot je italijanska, za marsikaterega člana ustavodajne skupščine težavno, saj so bili nekateri členi v nasprotju z njegovo mislijo in ideologijo. Pomislimo le na kolektivističnega komunista, ki je pristajal na individuuma kot na družbeno središče, ali na katoličana, ki je pristajal na laičnost države in na versko enakopravnost. Takrat so uspeli. Dejanje je bilo večje, vendar je združevanje dveh strank, ki prihajata z dveh različnih zgodovinskih in ideoloških bregov v marsičem podobno neverjetnemu intelektualnemu naporu in osnovni poštenosti očetov republike. I vent’anni di Film Video Monitor celebrati al Kulturni dom di Gorizia Dalla prima retrospettiva sul cinema sloveno a “L'uomo di Stregua” Dopo il successo dell'anteprima al Ristori di Cividale, il film "L'uomo di Stregna" è stato presentato giovedì 21 dicembre durante la serata finale del 20. Film Video Monitor, ospitato per l'occasione al Kulturni dom di Gorizia. Un'occasione per festeggiare i 20 anni della manifestazione e i 25 anni di attività del Kulturni dom, oltre che per parlare dei progetti futuri di queste due realtà del panorama culturale goriziano. "Nel dicembre del 1981 in questa sala appena inaugurata - ha esordito il presidente del Kinoatelje Aleš Doktorič - abbiamo presentato la prima retrospettiva sul cinema sloveno. Il traguardo raggiunto oggi, dopo anni di promozione e diffusione della produzione cinematografica e audiovisiva slovena, potrebbe essere visto come il coronamento di un percorso e la chiusura di un periodo. In un'occasione come quella di questa sera, sulla scia di ciò che è stata la nostra attività fino ad ora, avremmo potuto ripresentare un grande classico del cinema sloveno, ma invece abbiamo preferito presentare l’attualità, dando spazio al film “L’uomo di Stregna”, la nostra ultima co-produzione". Il dinamismo in questo campo è dimostrato dalle numerose produzioni e coprodu- zioni, ma anche dal ruolo fondamentale del Kinoatelje nel progetto del Palazzo del Cinema in piazza Vittoria, dove si vuole creare un polo cinematografico specializzato con la realizzazione di una mediateca, e dove già ora trovano spazio oltre al Kinoatelje, il DAMS cinema e il multisala Kinemax. Anche il direttore del Kulturni dom, Igor Komel, nel ripercorrere l’attività del Kulturni dom, ha accennato solo brevemente al passato, proiettando piuttosto il suo pensiero verso l’obiettivo di rendere il Kulturni dom un punto di riferimento culturale "non solo per gli sloveni, ma per la nostra intera città e per Nova Gorica, avviate sempre più a diventare un unico spazio comune". Alla proiezione de "L'uomo di Stregna" è seguita una breve chiacchierata con il regista Paolo Rojatti, per poi lasciare Spazio al film d'animazione “Dvorišče” della Strup production di Ljubljana, presentato per la prima volta fuori dai confini della Slovenia e pluripremiato in vari festival del cinema d’animazione. La festa che ha poi seguito le proiezioni è stata accompagnata dalle musiche eseguite dal vivo da Aleksander Ipavec e il suo Etnoploč. (m.p.) Sabato 23 dicembre si è svolta a Cividale la seconda edizione di Ascolta Cividale, la rassegna musicale che raccoglie la nuova scena sonora della città ducale. Una vera maratona che ha visto sfilare gruppi e solisti di diverse tendenze dal primo pomeriggio a notte. I Tambours de Topolò hanno sbaragliato tutti conquistando il primo premio assoluto, entusiasmando la giuria e il pubblico con una esibizione musicalmente impeccabile, raffinata e potente, arricchita da elementi scenografici che hanno dato ancora più forza al ritmo delle percussioni. Un bel premio in denaro e, soprattutto, una considerevole serie di concerti assicurati per iprossimi mesi. Ricordiamo il loro sito www.tamboursdetopolo.it — Sola---------------------------- Uspešna božičnica v Ukvah Minulo sredo je na sedežu S.k.s-. Planika potekala božičnica, na katero so bili vabljeni starši otrok, ki med letom obiskujejo dejavnosti, ki jih ponujata središče in Glasbena matica. Božičnica je bila zadnja prireditev središča v tem letu in hkrati priložnost izmenjave vošCil in dobrih želja med starši, otroci in pedagogi središča. Čeprav je Kanalska dolina brez snega je srečanje potekalo v prazničnem vzdušju kot sicer že od zaCetka decembra. V zaCetku meseca je otroke središCa obiskal Miklavž v spremstvu krampusa in jih obdaril s skromnimi darili, ki so del tradicije Kanalske doline. Otroci so za to priložnost pripravili krajši glasbeni program ter risbe na temo Miklavža. Dejavnosti so se nadaljevale z božično delavnico, kjer so otroci ob pomoči pedago- gov pripravili jaslice in nato sami okrasili božiCno drevo. BožiCniee so se udeležili v velikem številu in prostori središCa so bili premajhni, da bi sprejeli vse goste. Oblikovali so jo gojenci Glasbene matice. Sledila je družabnost. Novo leto bo središCe Planika zaCelo delovno. Ze 5. januarja bo v farni cerkvi v Zabnicah celoveCemi koncert Moškega pevskega zbora Tabor z OpCin, ki je hkrati skupaj z župnijo Zabnice tudi soorganizator večera. V soboto 27. januarja pa bo Planika skupaj z rezijanskim uradom ZSKD pripravil predstavitev projekta "Pesniki dveh manjšin". Za obe prireditvi so Ze zagotovili pokroviteljstvo Gorska skupnost, občini Na-borjet in Trbiž. R.B. Četrtek, 28. decembra 2006 La festa dei più piccoli Il saluto e gli auguri dei bambini della scuola materna bilingue di S. Pietro Vertikal Navpično 1 - Te narbuj znano beneško svetišče. 2 - Avtoma 3 - Sparovan, fator. 4 - Inkant v Kobaride. 5 - Ime od Bixia, parjatelj Garibaldija. 6 - Numer na kratkim. 7 - Takuo so se klical pristaši od Attile. 8 - Majhana onda. 9 - Ta šesta nota. 10 - Ne dvakrat, ne trikrat. 11 - Laški kozarc. 12 - Za dvie ure bo deseta. 19 - Nova Gorica jih ima puno. 21 - Oblast Ježusa (zač.). 24 - Parvi kos... od ribe. 25 - Rieka od miesta Prahe. 27 - Ruska rieka. 30 - Grunt blizu hiše, kjer rasejo sadje an venjike. 31 - Sanosiek so... kose na Zeliezah. 32 - Ne vič... po francosko. 33 - Strieha pred hišo za darva an liesinca. 35 - Angleška Politeknika Univerze (zač.). 36 - “Oj le... ti muoj puobič” prave piesam. 38 - Komina... na začetku. 39 - ...Razjeda Zeliezo. 40 - Malomanj. 42 - Nie lačan. 43 - V briškoli vaja danajst. 45 - Post Scriptum. Prima delle meritate vacanze (per i bambini ma anche per le insegnanti) le tre classi della scuola materna dell'Istituto per l'istruzione slovena di S. Pietro hanno allietato i genitori con una festicciola “condita" da una simpatica coreografia dedicata al tema della pace e da canzoni in italiano ed in sloveno. Infine gli auguri di buone feste a tutti e l’arrivederci al prossimo anno Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno 1 - Vam sarčno želijo Guidac an Novi Matajur. 13 - Biele vino, ki sadà se kliče Friulano. 14 - Tropsko sadje podobno debeli oblici. 15 - Rieka Sauodnjiske doline. 16 - Angleški konac. 17 - Ime od igralke Novak. 18 - Znani italijanski pevec. 20 - Christian, francoski stilist. 22 - Je on, ki je stvaru bombo atomiko. 23 - Napravt, parpraviti po našim. 26 - “... kola lom”. 28 - Je mož... od one. 29 - Beneški zbori. 32 - Pu... roke. 34 - Buog... te zahvalim. 35 - Vojak s plumo. 37 - LoZeno na akordo. 40 - Lančete, ki kažejo ure an minute. 41 - Debeu an sladak kostanj. 42 - Komitiva. 44 - Takuo rata kotù željezni na dažu. 45 - Ime od puno papežu. 46 - Anica Drejova (zač.). 47 - Podobna... par zadnjim. 48 - V tisti deželi so godli Guidac, Franco an Lizo. 6 novi mata j ur Četrtek, 28. decembra 2006 Šport Risultati Amatori Pol. Valnatisone - Ravosa 1-1 Calcetto Albergo Al Sole - Paradiso dei golosi 3-6 Prossimo turno I campionati di calcio dei dilettanti, delle squadre giovanili e degli Amatori sono sospesi per le feste. I dilettanti di 1. categoria riprenderanno il 6-7 gennaio 2007. Classifiche 1. Categoria Pozzuolo 30; Aurora Buonacquisto 28; Tar-centina 26; Ancona 25; Virtus Corno 21 ; La-varian Mortean 20; Venzone, Pagnacco, Com. Faedis, Tagliamento 18; Valnatisone, Maranese 15; Caporiacco, Riviera, Torrea-nese 14; Chiavris 11. 3. Categoria Cussignacco 31 ; Piedimonte 28; Audax San-rocchese 26; Sagrado, Rangerè, Cormons 23; San Gottardo 16; Poggio 15; Villanova 14; Sa-vorgnanese 13; Audace 8; Assosangiorgina 6; Donatello 5; Libero Atletico Rizzi 3. JUNIORES Serenissima 25; Azzurra Premariacco*, S. Gottardo, Nimìs 23; Riviera’, Reanese 22*; Chiavris* 20; Valnatisone* 17; Nuova San-danielese*16; Com.Faedis 15; Fortissimi 9; Osoppo* 7; Majanese 6; Ragogna 1. Allievi Bearzi 31 ; Serenissima 24; Savorgnanese 23; Centro sedia 22; Valnatisone 21 ; Gaglianese, Moimacco 17; Tavagnacco 16; Union '91 10; Fortissimi 6; Azzurra Premariacco 3; Buttrio 0. Giovanissimi Moimacco/A 30; Esperia '97 26; S. Gottardo, Savorgnanese 21; Valnatisone 19*; Chiavris 16; Pagnacco 13; Serenissima 12; Gaglianese, Buttrio 11 ; Fortissimi 4; Cussignacco* 1. Amatori (Eccellenza) Gunners '95 18; Ba.Col., Mereto di Capitolo* ' Una partita in meno 17; Ziracco**, Filpa*, Dimensione giardino 15; Warriors, Flumignano, Startrep 11; Caffè di Cuori, Turkey pub 9; Extrem Alta Val Torre 7; Bar San Giacomo, Carrozzeria Tarando 4. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 18; Sos Putiferio Savo-gna* 16; Atletico Beivars 15; Carioca 14; Ravosa 12; Polisportiva Valnatisone 11; Lova-ria 9; Orzano Pingalongalong* 7; Over Gunners '05*, Effe 84 Friul Clean* 3. Nel bilancio di fine anno del calcio locale tra le note positive le prestazioni di Sos Putiferio e Osteria al Colovrat Amatori, duello tra Savogna e Drenchia Ci si aspettava qualcosa di più da Valnatisone e Audace, gli Juniores pagano il prezzo delle numerose defezioni Gli Allievi in lotta per il secondo posto - La Filpa di Pulfero si trova di fronte una concorrenza molto agguerrita I campionati di calcio sono fermi per le festività, è il momento di tirare le prime somme in attesa della ripresa dei tornei. In Prima categoria la Valnatisone, partita con l’obiettivo di centrare i play-off per la promozione, si è trovata a dovere fare a meno, per seri infortuni, delle prestazioni di Giuliano, Quercioli, Crast e Nel campionato di Eccellenza di calcio a cinque i ragazzi del Paradiso dei golosi sono tornati al successo e-spugnando il campo deU’Albergo al Sole di Remanzacco. A siglare le reti del successo dei ragazzi di Daniele Mar-seu, le doppiette realizzate da Federico Golop e Denis Gosgnach e le reti realizzate da David Specogna e Michele Guion. CLASSIFICHE CALCIO A CINQUE (aggiornate alla decima giornata) ECCELLENZA Osteria la Cjacara-de* 18; Nuova Udinese Sport 16; Euco Ga-mes*, 14; Dragao 12; La Torate Paluzza, 11; Albergo al Sole Remanzacco 10; Paradiso dei golosi S. Pietro al Natisone, Autoscuola Zof 9; S.t.u.* 6; Skara-busc Music Bar 5; 'Pagnacco*, Cornee Group 3. 1. CATEGORIA -Girone A Amici della palla 16; Merenderos S. Pietro al Natisone*, Ristorante alla Frasca verde 14; V-Power S. Leonardo, Mai@letto* 13; Pv2 Longobardo* 10; Man-zignel 9; Mistercell.it, Zomeais 6; Prontoauto, Ass. Elite 6; Taverna Longobarda 3 . AMATORI-Girone A Ristorante Morena 16; Dlf Cervignano 14; Pizzeria Moby Dick 13; Le Pianelle Nimis 10; Carrozzeria Guion S. Pietro al Natisone 8; Amatori Forever 5; Dlf Abramo impianti 4; Skarabusc C5 2. SMMIfao Le ragazze Under 16 della Polisportiva S. Leonardo Nel campionato di Prima divisione maschile di Pallavolo la Polisportiva San Leonardo è stata superata ad A-quileia per 3-0 dalla M.E.G.I.C. volley. La formazione valligiana del presidente Ettore Crudi a scusante di questa battuta d’arresto ha l’assenza e la non perfetta condizione fisica di alcuni pallavolisti a causa dell’influenza. La formazione di Seconda divisione femminile è stata superata a Merso di Sopra per 3-1 (16-25; 16-25; 25-14; 19-25) dalla Pallavolo Faedis. Infine da registrare la trasferta infruttuosa delle ragazzine dell’Under 16 sul parquet di Cividale, dove nel derby hanno dovuto ammainare bandiera bianca nei confronti della capolista Office Market che si è imposta con il risultato di 3-0 (25-13; 25-8; 25-11). LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile M.E.G.I.C. volley* 20; Caffè Sport 19; Us Friuli* 18; Polisportiva S. Leonardo*, Lignano volley* 14; Nuova ottica Ausa Pav* 12; Pallavolo Buia* 11; Polisportiva Mortegliano 10; Il Pozzo 9; PavNatisonia-Intrepida** 8; Volley Codroipo* 3; Stella Volley 2; Friulcassa-Vb Udine* 1. Seconda Divisione femminile Pav Natisonia, Gs Danieli 15; Pulitecnica Friulana 12; Afa Estintori Rizzi, Pallavolo Faedis 9; Polisportiva San Leonardo 6; Dlf Udine 5; Il Pozzo Pradamano 3; Rappresentativa Provinciale 1; Selena Porzio Spazio Salute 0. Under 16 femminile Office Market Cividale 21; Kennedy (Rosso) 15; Cre-difriuli Povoletto* 6; Polisportiva San Leonardo*, Pallavolo Pagnacco* 3. L’Osteria al Colovrat di Drenchia chiude l’anno con il primato in classifica nato chi la spunterà tra la Sos Putiferio di Savogna e l’Osteria al Colovrat di Drenchia? Per il momento a condurre è la Colovrat di mister Igor Clignon, in attesa del recupero che la formazione di Pierfrancesco Fasano giocherà sabato 20 gennaio alle 14.30 a Moimacco, opposta alla Pingalongalong. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, che milita nello stesso girone, ha recuperato la gara con il Ravosa costringendo gli ospiti al pareggio grazie alla rete messa a segno da Codromaz. La compagine ducale del presidente Pietro Boer sta vivendo una stagione di transizione, mantenendo comunquè le posizioni di centro della classifica. Paolo Caffi La V-Power di S. Leonardo Pozzetto. Sono subentrate le dimissioni dell’allenatore Marco Billia, avvicendato da Giorgio Ceschia. La formazione naviga attualmente in posizioni di classifica mediobasse. L’auspicio e l’augurio degli sportivi e dei dirigenti" sanpietrini è quello di una pronta ripresa per la squadra che sarà impegnata domenica 7 gennaio, alle 14.30, al poli-sportivo comunale "Angelo Specogna” dove andrà in scena la sfida con gli udinesi di Chiavris, ultimi della graduatoria. Ci si aspettava qualcosa di più dall’Audace, impegnata nel campionato di Terza categoria. I ragazzi del presidente Francesco Tornada stanno giocando a fasi alterne, a buone prestazioni si susseguono risultati negativi. Vista la giovane età dei calciatori, c’è la speranza di vedere i biancazzurri guidati da Robi Caucig scalare verso le posizioni medie della loro classifica. Un discorso a parte meritano gli Juniores della Valnatisone che, vista la lunga serie di defezioni nella formazione maggiore, sono costretti a scendere in campo sempre con formazioni diverse. La gara di recupero con l’Osop-po potrebbe migliorare ulteriormente la loro classifica, in attesa dell’ultima esibizione dell’andata prevista per sabato 20 gennaio contro la Comunale Faedis. Hanno chiuso Tanno solare con un successo sul Moimacco gli Allievi della Valnatisone che si trovano a tu per tu con le battistrada. La formazione allenata da Giancarlo Armellini ha la possibilità, lavorando con impegno e costanza negli allenamenti, di arrivare alle spalle della “cor-razzata” Bearzi. Due ragazzi sono stati convocati con la rappresentativa provinciale. Si tratta del difensore Ko-rankye Addae Sekyere Prince e dell’attaccante Andrea Scaunich. Domenica 21 gennaio alle 10.30 i Giovanissimi della Valnatisone hanno in programma ad Udine la gara di recupero contro il "fanalino” Cussignacco. Un’eventuale vittoria consentirebbe ai nostri ragazzi d’installarsi sul terzo gradino della classifica al termine del girone d’andata. Si è chiusa la fase del campionato d’autunno degli E-sordienti della Valnatisone che, nonostante la giovanissima età di alcuni calciatori, hanno giocato alla pari con le proprie avversarie. Buono il lavoro del tecnico Gianni Drecogna che nei prossimi due mesi cercherà di migliorare la tecnica dei ragazzini nei fondamentali. Stessa musica per quanto riguarda i Pulcini dell’Audace di San Leonardo che, con le proprie due formazioni, si sono fatti valere. Nel campionato amatoriale di Eccellenza del Friuli Collinare la Filpa di Pulfero, campione in carica, è in corsa per fare il bis, anche se la concorrenza per i pulferesi è molto agguerrita. Nella Terza categoria ottimo il comportamento delle formazioni valligiane che lottano tra loro per la prima piazza. Alla fine del campio- Horoskop Beneška zvezdica nam je poviedala... OVEN Ljubezan - Ce sta že v paru, lietos bo dobro lieto za vas. Kiek narobe bo maja an novembra, pa postrojeta subit, predvsem če zastiejega do deset priet, ku odpreta usta! Na stuojta gledat ni-mar odzad, kako je bluo, muor-ta gledat an kar ratava v telim momentu an bit veseli tegà. Ce sta sami, poliete bota pod te pravo zvezdo, posebno če puo-deta na kako potovanje: srečata tistega, ki bo te pravi za vas. Pru takuo bo blizu vas puno parjatelju an miez njih se skriva an tisti, ki želi kiek vič od vas. Dielo an sud - Tistim, ki gledajo dielo, jim lieto 2007 ponuja lepe parložnosti. Narbuj srečni miesci za ušafat dielo so mare, obriu, maj an vošt. More bit, de glih kar bota na počitnicah vam kajšan ponudi tiste dielo, ki ga Zelta že vič cajta. Ce že dielata, lietos se bota manj trudil, ku v liete 2006 an bota dobro Zel, naj dielata pod kajšnim, naj dielata sami za se. Za kar se tiče sude, višno de vam uzdignejo plačo, more ra-tat, de kajšan v zlahti vam zapusti velik kupac sudu, al pa de udobta kiek. Zdravje - Bota dobre volje pru zak bota stal dobro. Ahtita pa se na previe utrudit, vsakoan-tarkaj je trieba an počivat! BIK Ljubezan - Ce sta v parn že vič cajta, ahtita se, zak lietos vsaka minena stvar bo te prava za se kregat Ce stvari na gredo dobro med vam, gledita postrojit priet, ku bo prepozno. Ce se bota znal pome-nat, od otubeija napri bota zaries veseli: stvari bojo spet lepuo tekle med vam. Ce sta šele sami, bota muorli potarpiet še nomalo cajta. Kajšan krat se vam bo parielo, de sta srečal to pravo ljubezan, na bo pa takuo. Ce sta paijatelji s kajšnim, ki vam je všeč, na stuojta potiskat previe če nečeta, de u-teče! Dielo an sud: Lietos se bota muorli potrudit vič, ku po navadi za imiet kar po pravici je vaše. Bota muorli bit zlo potarpežljivi na diele an vič ku kajšan krat bota muorli pomučat. Daržajta tarduo, pruot koncu lieta bota srečni an vam pride vse uamjeno. Tuole vaja naj če dielata pod kajšnim, naj če dielata sami za se. Ce nični at a še dieia, bota muorli počakat do jesen za ušafat te pravega. Do tentega na stuojta zamujat cajta an vzamita kar vam ponudijo, an če vam na bo všeč. Za kar se tiče sudu, nie pa te pravo lieto za jih nucat previe, buojš počakat še nomalo zak višno, de jih bota imiel potriebo za kiek posebnega (nov avto, zobozdravnik, kiek ki se vederba v hiši...). Zdravje: Na koncu zime se bota čul buj trudan, ku po navadi. Biešta h zdravniku, de vam da kiek za bit manj šibki an jejta buj zdravo, ku po navadi. DVOJCETA Ljubezan - Ce sta v paru, naj puno al malo cajta, 2007 bo mer-nuo lieto. Vse bo teklo napri, ku po navadi. Vsakoan-tarkaj bota muorli vekuštat kiek novega, za de na bo previč mernuo. Pruot jesen se bota nomalo kregal, a le za malenkosti. Pruot koncu lieta pa vaša ljubezan oživieje tudi... pod koutro. Ce sta šele sami, lietos bota imiel ki vebierat! Srečata puno ljudi, ki vam bojo ušeč. Vsakikrat bota misinli, de sta se zaljubil... Kak dan buj pozno srečata drugega an... po-zabeta na te parvega! Dielo an sud - Tisti, ki so se rodil zadnje dni maja na bojo i-miel težav. Vse puode napri, ku po navadi tudi za kar se tiče dielo. Tisti, ki so se rodil na pu junija se bojo muorli potrudit nomalo vič za imiet, kar žele. Lieto 2007 na bo pamašu novosti, za tuole bo trieba čakat lieto 2008. Ce sta brez diela, na stuojta previč prebierat. Vzamita, kar vam ponudejo. Za kar se tiče sudu, lietos jih na bota i-miel previč. Na stuojta jih “trosit” ku po navadi, čene ostaneta brez fenika v gajufi! Zdravje: Se bota muorli ahtat, kar sedneta za mizo, vam bo h-valežan vaš želodac. RAK Ljubezan • Lietos bo posebno lieto za vas: se bota lepuo zastopi-la an kupe bota dielala puno stvari, ki oživiejejo vašo ljubezan. Ce rata, de se bota kregala, hitro potlè se bota mernuo poguorila an spet bo vse lepuo teklo napri. Tuole, če sta v paru. Ce sta sami, bota srečni an srečata tistega, ki vam bo storio tuč sarce, sevieda, če se bota znal lepuo obnašat, če bota nasmejani. An na stuojta se bat bit an nomalo špotljivi, pru zavojo tega bota imiel ki vebierat! Dielo an sud - Ce v liete 2006 sta se potrudil za zbuojšat vaše stanje na diele, al pa za ponudit kiek buojšega vašim klientom (sevieda, če dielata sami za se), v liete 2007 se bota mogli oddahnit, saj vam pride uamjeno, an še kakuo! Ce pa sta med tistimi, ki čeglih že dielajo, se troštajo imiet kiek buojšega, bodita pozorni (attenti), saj bota imiel vič parložnosti za spoznat nove ljudi, ki vam bojo mogli pomagat ušafat pru tiste dielo, ki ga že vič cajta želta. Ce sta brez diela, na stuojta se bat reč ja an tistemu dielu, ki se vam bo zdielo zlo zahtevno (impegnativo), muorta uagat, an puode vse po pot. Za kar se tiče sudu, če bota dielal an Sparai, jih bota imiel za vse vaše potriebe, če na bota dielal an če na bota znal šparat bota imiel težave. Zdravje - Muorta začet jest nomalo buj zdravo an če kadita, pustita par mieru cigarete! LEV Ljubezan - Ce imata že kajšnega, lietos bojo stvari lepuo tekle napri, če bota znal potarpiet nomalo, an kajšankrat pomučat! Poliete preživta pru lepe an “sladke” dneve. Na koncu jèsen srečata kajšnega, ki vam store tuč sarce... ahtita se, de zavojo tegà se na podere, kar stoji kupe že puno liet. Na varže ratingo! Ce sta šele sami, zvezde so vam lietos naklonjene. Na stuojta pa previč prebierat, po navadi vama se vam pari, de obedan nie vaša gliha... nie takuo! Ce bota le napri takuo misinli... ostaneta sami an lietos! Dielo an sud - Vam nie ušeč, de vas kajšan komandiera, v liete 2007 pa bota muorli vič ku kajšan krat pomučat, de vas na pošjajo čez urata! Ce bota znal pomučat, vas bojo cenil (apprezzare) an bota mogli uagat vprašat kiek vič. Ce dielata sami za se, bodita buj parljud-ni, gentil. Ce sta brez diela, lietos bota srečni. Dobre parlož-nosti vam na parmanjkajo. Vam bojo ponujal, kar želta. Za kar se tiče sude, lietos jih bota imiel vič ku po navadi. Bota pa muorli nomalo paršpa-rat an za napri. Zdravje - Na stuojta jest preo-biuno an kajšan krat biešta hodit, an če se vam ne da! DEVICA Ljubezan - Na bo dobro lieto za vas. Ce na potarpi-ta manjku nomalo, višno, de se vse kupe podere. Pru takuo, če se zagledata tu kajšnega, na stuojta pustit vašega partnerja, saj tisti, ki srečata an vam store tuč sarce na bo dugo z vam! Naš nasvet (consiglio) je, de je buojš potarpiet, se pomenat an počakat do konca lieta, kar zvezde vam bojo buj naklonjene. Tekrat postrojeta vse. Ce sta šele sami, na stuojta imiet sile ušafat kajšnega, an, predvsem, na stuojta se silt! Zmislita se, de v ljubezni udobi, tisti, ki utieka! Dielo an sud - V liete 2006 se niesta previč potrudil. Vam je šlo dobro takuo, ki je bluo. Sta se nomalo oddahnil an tudi “odpočil” takuo sta parpravjeni narest kiek vič v liete 2007. Bota imiel puno diela. Ce dielata sami za se, se bota muorli lieuš organizat, če dielata pod kajšnim buojš, de se zganeta nomalo za de vas na pošjajo damu! Ce sta brez diela, že vesta, de je težkuo za vse ga ušafat, za vas bo še buj, ku za druge. Od polietja napri bota buj srečni an ušafata, kar želta. An sud? Lietos bo buojš, de se bota ahtal, da ne ostaneta brez fenika. Zdravje - Bota imiel težave s kostmi, an tudi z jetram. Se muorta navast jest buj pametno an iti h miedihu, kar se na čuje-ta dobro. TEHTNICA Ljubezan - Ce sta kupe že vič cajta an stvari med vam gredo dobro, višno de lietos vaša družina zrase! Vič ku kajšan od vas bo lietos zibu! Ce na bota imiel o-truok, se bota pa imiel še buj radi, an če se zgodi, de se na bota lepuo zastopil an se bota kregal buj, ku po navadi, postrojeta hitro vse. Ce sta “singfe”, na stuojta se zgubjat v sanjah, na stuojta mislit, de so šele okuole “princi” an “princese”! Ce se bota zgu-bjal zad za njim na bota vidli te pravega, tistega, ki vas bi zaries ljubu! Dielo an sud - Lietos vam puode vse po pot, takuo, ki želta. Bota pridni an srečni an če dielata pod kajšnim, se tuolega zavedo an vam uzdignejo plačo. Ce dielata sami za se, jih bota pote-guval, buj ku po navadi. Ce bota imiel kako mikano težavo, jo hitro riešeta. Ce sta šele brez diela, bota srečni. Na začektu bo nomalo težkuo, potlè pa puode vse po pot. Tudi sreča ti bo stala ob strani, an tuole tudi za kar se tiče sude. Jih bota imiel buj ku po navadi an jih bota mogli špindat za tiste, ki vam je buj všeč. Zdravje - Vse dobro do jeseni. Tekrat se bota muorli ahtat, tar-piel bota zaradi infjamacjonu. Pru takuo, bota živčni, nervozni. Dobro bo, če se odpočieta. ŠKORPIJON Ljubezan - Na začetku lieta bota imiel težave. Kar nie šlo dobro v liete 2006 an sta prenesli, v teku lieta 2007 pride na dan. Ce se na bota znal poguorit an zasto-pit, višno, de se vse podere. Ce pa bota znal obadva potarpiet, če zastopeta, de varže ratingo i-ti kupe napri zak se imata še radi, na koncu lieta se vse postroje. Ce niemata še obednega blizu, lietos bota imiel vič ku kajšnega. Tuole pride reč, de se zaljubeta vič krat, na bo pa za nimar! Pruot koncu lieta pa.... višno, de pride tisti, ki bi želeu preživiet z vam vse življenje. Tuole, sevieda, če puode pru tudi vam. Dielo an sud - Nič novega, vse bo teklo, ku po navadi. Na bota imiel težav, vse bo mernuo. Okuole polietja se bota čul nomalo trudni, tuole zak bota i-miel druge opravila doma al s parjatelji. Nič zatuo, hitro riešeta vaše težave, ki jih vsak ima v vsakadnjem življenju an na diele bo spet vse dobro. Ce sta brez diela, tisti, ki sta se rodil do 12. novemberja, bota imiel puno parložnosti an ušafata tudi dielo. Ce sta se rodil po 12. novembru, bota muorli potarpiet še nomalo. Za kar se tiče sude, jih na bota imiel previč, pa vam na bojo tudi manjkal ne. Zdravje - Na stuojta se previč prefadjat, tudi v športu ne. Bi se mogli udart pru, zak bota previč trudni. Od setemberja napri bota odpočiti an stal dobro. STRELEC Ljubezan - Za kar se tiče ljubezan, lieto 2007 bo za vas super! Se bota lepuo zastopil, se bota ljubila ku parve cajte. Bota ku dva tičjaca an bi se moglo an zgodit, de kajšan bo navošljiv zavojo tegà an de bo gledu poštakat, de se bota kregal. Na stuojta se bat, vaša ljubezan bo takuo velika, de premaga an tuole. Ce sta šele sami, bota imiel ki vebierat. Vsi vas bojo tiel imiet v kompaniji, saj bota zlo simpatični an vljudni. Zaries ’no dobro lieto za vas. Dielo an sud - Ce sta se rodil do 12. dičemberja, bota imiel težave. Ne vse puode po pot, an bota muorli zaries se trudit, buj ku po navadi. Tuole vaja, naj če dielata pod kajšnim, naj če dielata sami za se. Tisti, ki so se rodil od 12. dičemberja, napri, lietos boj žel, kar so v teku lieta 2006 sadil. An nie malo! Bota imiel zaries puno sodisfacjonu. Za kar se tiče sudu, vam na bojo manjkal an kajšan od vas bo srečan tudi če bo igru. Na stuojta pa želiet udobit previč, saj, takuo ki prave pregovor: “Tisti, ki ve-soko skače, nizko pade!” Zdravje - Vse dobro z z-dravjam. An če preživta kak dan, kjer so toplice, terme, vam bo pomagalo tudi duševno. KOZOROG Ljubezan - Lietos bota pru želiel stat v objemu vaše družine, stat nimar kupe an blizu. An bo pru takuo, ki želta vi. Okuole polietja bota v skar-beh za majhane težave, ki jih bota imiel v družini. Na stuojta se bat, vsi kupe deneta vse na mest. Vi an vaš partner se bota nomalo kregal zavojo vaših otruok, če jih imata. Bodita nomalo buj potar-pežljivi, ku po navadi, an vse se postroje. Ce sta sami, ob-našita se s te drugimi, tajšni, ki sta, an za Sigurno bota i-miel uspeh (successo). Muorta pa iti nomalo okuole, ne stat nimar v tistim krogu (giro), kjer videta nimar le tiste judi, muorta uagat iti an kjer na poznata obednega. Dielo an sud - Za kar se tiče dielo, lietos na bota imiel puno sodisfacjonu, vseglih pa se na smieta kumrat, zak za kar se tiče plače al pa dohodku (entrate), na bota imiel pru o-bedne težave. Kajšan od vas bo imeu parložnost iti dielat kam drugam, muorta uagat, an če bota uagal, vajn puode tudi dobro. Ce sta brez diela, na stuojta previč vebierat. Lietos vzamita, kar vam ponudejo, buj napri bota mogli iti na buojš. Za kar se tiče sude, lietos vam konveni šparat. Zdravje - Ahtita na harbat an na “červikal”. Na stuojta hodit, kjer so prepihi. VODNAR - Do polietja na bo teklo, ku po olju. Vič ku kajšan krat bota misinli, de je buojš se pustit. Tuole sevieda, če so že vič cajta težave med vam. Na stuojta pa imiet previč sile se pustit, počakita do polietja, kar lohni postrojeta vse. An čene, buojš, de vsak puode po svoji pot. Ce med vam teče vse dobro, lietos se bota gledal nomalo po čeriez, ma samuo nomalo... potlè se bota ljubila, še buj ku na začektu. Tisti, ki so šele sami, so preživiel ’no lieto, kjer še sami nieso viedel, ka’ željo. Lietos bojo buj memi an tudi oni bojo želiel imiet blizu kajšnega. Bojo srečni, zak bojo imiel vič parložnosti srečat tistega, ki jim store tuč sarce. Dielo an sud - Bota ku gor na pingulauki (altalena): ankrat vam puode vse dobro, ankrat bota vsega naveličani, štuf. Takuo celuo lieto, naj če dielata sami za se, naj če dielata za kajšnega. Od setembeija napri puode takuo, ki vi želta. Ce sta brez diela, ušafata vičkrat dielo, pa le za an par miescu. Drugo lieto bo buojš. Sudi vam na bojo manjkal. Paršparata malo, a bota veseli zak jih špindata za kupit kar želta že vič cajta. Zdravje - Nič hudega, če bota buni, bota le za malenkosti. Muorta pa bit manj nervozni an buj memi. RIBA Ljubezan - An če se imata radi, na bota veseli ku do seda. Je ku de bi tiel “počivat” nomalo, an takuo bo do polietja. Potlè bo spet vse ku na začetku, lohni an zak rata kiek, ki vam store zasto-pit, ki dost sta zaljubljeni v vašega partnerja. Ce sta šele v lejdih stanu, na stuojta želiet, kar na moreta imiet. An če kajšan vam bo všeč, na stuojta ga hitro “parpet” čene uteče še priet, ku začne kiek! Muorta bit buj potarpežljivi, priet al potlè pride blizu an za vas tisti, ki bo te pravi za prehodit kupe an part življenja. Dielo an sud - Dielo bo za vas narbuj važna, important stvar v vašem življenju. Ce kjer dielata vam nie všeč vič, ušafata kiek buojšega. Ce vam je všeč, bota imiel puno uspeha, sučesa. Ce Zelta začet kiek novega kjer bota dielal sami za se, lietos je te pravo lieto za uagat. Ce sta brez diela tisti, ki so se rodil zadnje dni februarja bojo dielal par vič kraju, tisti, ki so se rodil marca ušafajo, kar željo že puno cajta. Lieto 2008 bo buojš za vse, muorta samuo potarpiet nomalo. Za kar se tiče sude, bota muorli ahtat na tiste, ki jih imata. Buojš paršparat ki, zak more bit, de jih bota imiel potriebo za kiek posebnega buj napri (hiša, avto...) Zdravje - Nič hudega, se muorta pa ahtat kar dielata ki, kar dielata kajšan šport, kar vozeta avto muorta bit pazljivi (attenti)! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KR AJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Biagio an Dana željo srečno novo lieto Brat an sestrica živijo v Gorenjim Tarbju SPLOSNA SLIKA ČETRTEK, 28. DECEMBRA Prete2no jasno bo ali zmerno oblačno, v nižinah in v gorskih dolinah bo ponoči temperatura padla pod ledišče. Ob morju se bo proti večeru lahko povečala krajevna oblačnost. Najnl2|a temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina -4/0 6/8 Obala 3/6 8/10 PETEK, 29. DECEMBRA V gorah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, ponoči bo nastal temperaturni obrat. V nižinah in ob morju bo zmerno oblačno ali spremenljivo. Ponoči bo v spodnjem nižinskem pasu lahko nastala megla v pasovih. Najnižja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina -3/+1' 5/8 Obala 3/6 7/10 3°C -2°C OBETI V soboto se bo nadaljevalo stanovitno vreme. V nižinah in ob morju bo zmerno oblačno ali spremenljivo. Ponoči bo v spodnjem nižinskem pasu lahko nastala megla v pasovih. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. DICEMBERJA DO 4. JANUARJA 2007 Cedaci (Minisini) tel. 731175 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 31. DICEMBERJA Klenje - Esso Cedad (na desti pruot Vidmu) - Tamoil v Karanji Soliden anticiklon zagotavlja tudi nad našim kraji vremensko stanovitnost. V petek zjutraj bo oslabljena atlantska fronta oplazila vzhodne Alpe. ittfpaNuaiMt — o y fclMh 4« v, mr tBai "Kajšan liep Božič je biu lietos v moji družini, sa’ kupe z nam je bla tudi moja sestrica. Mama an tata sta mi bla obečala, de pride pred Božičem, an ona je paršla! Rodila se je 7. no-vemberja an je že puno zrasla. Poštudierita, de kar me gleda se smieje! Je vesela imet takega bratraca! An seda vam poviem, duo smo. Ist san Biagio an vošta san dopunu dvie lieta, moja sestrica se kliče Dana, naša mama je Erika Balus iz Gorenjega Tarbja, kjer tudi Zivmo, naš tata je pa Amerigo Dorbolò taz Spietea. Imamo none v Spietre, ki sta Eliseo an Rosina Uekova iz garmiškega kamuna, tle v Tarbiju imamo nono Libano Fej-čjovo an nona Sergja Mačkina. Smo pru srečni, zak imamo tudi dvie bižnone, Angelino an Nadaljo. Potlè so še strici, tetè an puno drugih ljudi, ki nas imajo radi. Smo pru srečni, an vsiem Zelmo, de v bete 2007 bota vsi veseli, ku mi." četrtek, 28. decembra 2006 ——— Kronaka Fotografija je bla nareta “kako” lieto od tegà Zadnji dan lieta na Zverincu... Za Božič v Gorenjim Bamase V Gorenjim Bamase an v bližnjih vaseh se zvestuo kupe zbierajo, naj za jo zapiet, naj za organizat kiek za se vsi kupe veselit. Se jim na huduo zdi "zamudit" kako uro tudi za na-rest kiek liepega za vse va-snjane. Božič je liep praznik, še buj liep je, če na pozabe-mo na njega te pravi pomien, ki nie letat od adne butige do druge... V tisti vasici so diel kupe moči za narest še ankrat lepe jaslica, presepio. Denemo pru zvestuo fotografijo tud’ za zahvalit an pohvalit vse tiste, ki vsake beto se potrudjo an zamude nomalo njih cajta za narest vsiem vasnjanom an parjateljam tel poseban šenk za Božič. Con piacere pubblichiamo la foto del presepe di Vemas-sino dove più persone hanno unito, e lo fanno da anni, le loro forze e "regalato" parte del loro tempo libero per realizzare questo "dono" di Natale a tutti i paesani ed amici. E’ questo un modo anche per ringraziali. E buon Natale e felice anno nuovo a tutti voi! Je pru 'na liepa fotografija, an vič ku kajšnemu pride na pamet tisti zadnji dan beta 1965, kar puobje an čeče (i- Liepa novica CLUB ALPINO ITALIANO - Sottosezione Val Natisone 31 dicembre Fine anno sul Matajur Ritrovo alle 21 a Montemaggiore Hitro je parletiela nona Alma iz Marsina nam pravit, de je še ankrat ratala nona! Rodila se je Nadine, sestrica od Miriam. Na sviet je paršla "že" 18. novembeija, Alma seje troštala nam pamest fotografijo... ma vesta, kuo je, tata an mama muorejo vebierat, kera je te narbeuš, an obedna nie zadost bepa! Intant napišemo lepo novico, fotografija že bo! Tata od Nadine je Tonino Stefenadu iz Marsina, mama je pa Angela iz kraja Ziracco. Žive v Mojmage, pa so zlo pogostu v Marsine, kjer jih čakajo nona Alma an nono Cebo, an vsi v družini. Nadine je pamesla veseje njim, pa tudi nonam iz Ziracca, ki so Marco an Bianca. Cičici an nje sestrici Miriam želmo puno srečnih an veselih dni. miei so okuole petnajst, dvaj-st bet) so se ušafal v adni hiši na Zverincu za praznovat zadnji dan beta. Duo se za-pozna? Mi smo hitro zagledal adne, an vemo duo so... se pru lepuo darže, an če od tekrat je šlo napri vič ku štierdeset bet! Na žalost kajšan je že za-pustu tel sviet, drugi pa, smo Sigurni, bojo pru veseli se tle zagledat. Paš ki spominu jim pride na pamet! Srečno novo beto tudi vam!