Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. , Posamezna številka stane '10 vinarjev. RIBORSKl Neodvisen delavski list za mesto in okolico. ■ Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva trlica št. 5. Telefon 3|V1. Letnik 2. Maribor, sobota 22. februarja 1919. Štev. 44. Danes zvečer ob 6. uri se vrši v Narodnem domu velik shod, ki ga priredi krajevna organizacija jugoslovanske socialno demokratske stranke. Poroča sodrug Anton Kristan o političnem položaju in o drugih važnih zadevah. Delavci, brez razlike starju, moški in ženske, vsi naj pridejo! ISllKllKflSi&SHsIl^EI Političen pregled. Belgrajska vlada najame posojilo. Pressbiro poroča: Ministrski svet je pboblastil finančnega ministra, da vzame začasno posojilo na podlagi zakladnic v skupnetfn znesku 2,000.000 krofi po 4%. Zakladnice se bodo glasile na pol leta in se bodo izdale še letos. Jugoslovanske zahteve in Italija. Čeho-slov. tisk. urad poroča: Zahteve, ki so jih predložili jugoslovanski zastopniki včeraj na pariški konferenci, označuje italijansko časopisje kot nadvse pričakovanje nezmerne in za vsako razpravo nesposobne. Kakor se more brez pretiravanja trditi, vzbujajo po vsej Italiji ogorčenje. Po jugoslovanskih zahtevah bi v bistvu ostala stara italijansko-avstrijska meja tudi nova meja med Italijo , in Jugoslavijo. Ves Kras, Gorica, Trst, Istra in Dalmacija, torej vse ozemlje, ki ga zahteva Italija zase, bi pripadalo Jugoslovanom. „Secolo“ pravi v svoji ogorčenosti: Ta program je v Parizu zastopal isti Trumbrč, ki je lani v Rimu sklenil ita-lijansko-jugoslovansko zvezo. „Corriere della Serra“ se niti ne drzne sporočiti svojim čita-teljem jugoslovanske zahteve v svojih podrobnostih in očita Jugoslovanom požrešnost po zemlji, brezmejno pohotnost in politično nezrelost. Jugoslovanski predlog, da poravna sporna vprašanja med Italijo in Jugoslovani Wilson, je očividen poiskus, da se izognejo londonski pogodbi. Italijansko časopisje hvali Sonnina, da je odklenil jugoslovanski predlog. Srbi zasedejo Budimpešto? Ker mad-jarska vlada ni dovolila, da se izvozi na Češko 30 vagonov masti in 20 vagonov mesa, je poveljnik francoske delegacije zagrozil s protisilo. Če bi ne izdalo, nobeno drugo sredstvo, bi dal tudi zasesti Budimpešto s srbskimi četami. Komunisti v Gradcu. Dun. k. u. poroča: Vojaki narodne brambe so zborovali na »Trgu Svobode« v Gradcu, da manifestirajo javno za celo vrsto svojih zahtev. Poslali so deputacijo k deželnemu glavarju, ki jim je obljubil, da se bo zavzel za njihove zahteve. Ko je bila deputacija pri deželnem glavarju, je vporabil neki vodja komunistov priliko in navduševal občinstvo na trgu za svoje ideje. Žel je odobravanje. Po zborovanju je odšla množica na Glavni trg, kjer so tudi imeli komunistične govore. Mimoidočim'častnikom so odtrgavali zvezde. Vdrli so tudi v kavarne in nadlegovali navzoče častnike. Na Glacin-ski cesti, kjer so psovali iz nekega stanovanja mimoidoče vojake narodne brambe, so vdrli vojaki v stanovanje in povzročili precejšnjo škodo. Oddelek komunističnih vojakov je zasedel za kratko dobo poveljstvo narodne brambe, a je takoj odšel, ko so prišli na pomoč dijaki. Deželna vlada je z ozirom na današnje dogodke prepovedala plesne zabave v Gradcu in okolici. Nemiri v Budimpešti Davi je udrlo okoli 200 komunističnih vojakov in civilistov v Marijino kongregacijo in so porezali telefonske žice in demolirali »Apostolsko tiskarno«. Policija in narodna obrana, ki sta prišle proti poldnevu, sta napravili red. Italijani še vedno imperialisti. 20. t. m. je Clemenceau poslušal Trumbiča o zahtevah jugoslovanske delegacije. Jugoslovanski zahtevni' spis je podpisan od Pašiča, Trumbiča, Vesniča in Žolgerja. Sonnino je v imenu ital.janske delegacije nastopno izrazil: Moja dolžnost je izjaviti, da italijanska vlada ne more sprejeti nobenih novih predlog o rešitvi vprašanj, o katerih se Italija strinja z aliiranci že tri in pol leta vojne. Reyolucija v Belgiji? v Weimar je dospela vest, da je v Belgiji izbruhnila revolucija, vsled katere sta kralj in kraljica morala zapustiti državo. V koliko odgovarja ta vest resnici, se trenutno ne da dognati. X \ ------------ Mariborske novice. Državna posredovalnica za delo. Danes se je .odprla na Grajskem trgu št. 1 (Burgplatz) filijalka državne posredovalnice za delo. Za moške so uradne ure dopoldne, za ženske pa popoldne. Vsak, kdor nima dela ali službe, naj se zglasi! Shod socialno demokratske stranke se vrši v Cirkovcih pri Pragerskem v nedeljo, dne 23. t. m Poroča dr. Lemež iz Ljubljane. Konfinacije v Ljubljani in v Gradcu. Ljubljanski dopisni urad poroča službeno: Potem ko je ljubljanska deželna vlada bila že opetovano, in zlasti o priliki mariborskih pogajanj, izjavila, da so konfinacije ljubljanskih Nemcev samo odgovor na konfinacije v Gradcu bivajočih Slovencev in da je vsak trenotek pripravljena, te konfinacije preklicati, ako se isto zgodi v Gradcu; je danes nemška deželna vlada za Štajersko deželni vladi za Slovenijo naznanila, da je pripravljena odrediti takojšnji izpust vseh v Gradcu konfini-ranih Slovencev, ako isto stori ljubljanska vlada s konfiniranimi Nemci. Na tej podlagi so se danes tako v Gradcu, kakor v Ljubljani ob osmih zvečer preklicale vse konfinacije. Kurz krone je padel v Curihu na 24'5 centimov. Na belgrajski boni je 17. februarja notiralo: 100 dinarjev = 270 K, 100 frankov = 340 K, 100 mark = 180 K, 100 drahem = 310 K Slovenci pred sodišči Nemške Avstrije enakopravni. Naš poverjenik za pravosodje in nemško avstrijski državni tajnik za pravosodje sta se dogovorila, da he bodo sodišča obeh držav dejala nobene razlike med lastnimi in med državljani drug" države. Slovenci bodo torej uživali pred sodišči Nemške Avstrije iste piavice, kakor tumošnji domačini in ravno tako državljani Nemške Avstrije pri nas. Ureditev učiteljskih prejemkov. Uradni list deželne vlade za Slovenijo prinaša v 52. številki z dne 20. februarja 1919 naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev m učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za gluhonemce in za slepce in na otroških vrtcih, na'daHje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in sirot na ozem'ju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Ker je ta naiedba velevažua za vse učiteljsko osobje na ljudskih in meščanskih šolah, tako za prosvetno kakor za duhovniško, je pričakovati velikega zanimanja zanjo. Iz tega razloga je izšla 52. številka-Uradnega lista v večji nakladi nego sicer, tako da jo lahko dobe tudi nenaročniki. Izvod stane pri upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št.' 16, 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev. Nemškutarjenje brez konca. Človek bi rriislil, da že vsaki zadnji hribovec ve, da: „otet je rod, na svoji zemlji svoj gospod". A temu ni tako. Pojdi na mariborsko promenado ih slišal boš še veliko hlapčevskega nemšku-tarenja, osobito pri gospodih v ,,srbs ih“ uniformah in ljudeh s kokardami na čepicah. V vseh javnih lokalih se te demostrativno pozdravlja samo nemški. Tem razmeram so naj-bo j Krivi mlačni, nezavedni, hlapčevstva vajeni slovenski inteligeriti in naša prizanesljivost. — Celo mesto nima niti ene slovenske kavarne. Zato so nemške, polne slovenskega občinstva in kavarnarji nimajo niti toliko takta, da bi nastavili slovenščine zmožne uslužbence. Slovenci pa si pnstijd vse to d"pasti in mirno plačujejo s „zahlen. Einen Schwarzen“..Zares, smo še zelo črni! Čuje se, da ste dve kavarni najrrodaj. Podjetnemu Slovencu bi bila najboljša bodočnost zasigurana. / Obrtniki in trgovci!' „V sirotišnici begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju je šest i4—15 letnih dečkov, ki se žele posvetiti: eden mizarski obrti, eden kjučavničarski obrti, eden krojaški ali brivski obrti, dva trgovini z jestvinami ali z drugimi predmeti, eden bi želel priti v opekarno ali v slično tovarno. Delodajalci, ki bi bili pripravljeni sprejeti označene dečke v svojo obrt, oziroma trgovino, naj to javijo na naslov : ,„Predstojništvo uprave begunskega taborišča Strnišče pri Ptuju“. Kdor prevzame dečke, jim bo moral dajati stanovanje ih hrano ter bo moial jamstvo za njih dobro vzgojo prevzeti". Za prehrano Slovenije. Poverjenik za prehrano v Novem Sadu dr. Kosta Popovič . je od belgrajske vlade dobil nalog, naj centrala v Novem Sadu da deželni vladi v Ljubljani na razpolago 100 vagonov pšenične moke, 300 vagonov posušene koruze in 13 vagonov masti. Če centrala, ki se ustanavlja, tega ne bo mogla izvršiti, dobi ljubljanska vlada pravico, da v Bački in Banatu sama nakupi naštete množine živil. Istotako sme ljubljanska vlada na Hrvaškem in v Slavoniji nakupiti 2000 glav klavne živine. Vrhu tega je za železničarje v Slavoniji določenih iz Banata in Bačke še 20 vagonov pšenične moke ter 20 vagonov koruze: v Dobra kupčija za brezposelne vojne liferante. Vsled žigosanja bankovcev se je odprlo novo polje zaslužka za rame ljudske pijavke Tako se je n. pr. v Mariboru osnovala trgovina z bankovci. Kdor potuje v Nemško Avstrijo, mora zamenjati žigosane bankovce za nežigosane, enako oni, H potujo iz Nemške Avstrije v državo SHS. Treba je za težko delo menjavanja plačati malenkost — 20 odst. provizije. Mislih smo, da bo oderuštvo počasi izginilo, sedaj' pa vidimo, da nastajajo še vedno novi viri, da si posamezniki bašejo svoje nikdar polne malhe s tisočaki, ki jih izprešajo ubogemu ljudstvu Slovenski vojaki V Karčevini in Lajterš-pergu priredijo v nedeljo dne 2. marca 1919 v MarCkovi gostilni na karčevini veselico s šaljivo pošto, tombolo in srečolovom. Pred veselico se bo zjutraj ob 6J uri brala maša za pokojne vojake. 1 Lov na nevarnega sleparja. Znani s.opar in pustolovec Friderik Zore zopet nastopa s svojimi drznimi Junaštvi" popolnoma izprijenega nepridiprav. Zasleduje ga vojaško sodišče, v Ljubljani zaradi pobega, ropa, goljufije, tatvine in drugih sličnih »čednosti". Zore je rodom Novomeščan. 9 krat kaznovan, že večkrat pobegnil iz zaporov, ušel tudi stražam, sicer pa slepari na drobno in debelo. Svojčas se je v Zagrebu izdajal za dr. Borisa Šlajmerja, pozneje za dr. Košiča, dr. Hugo Krausa, ]uli|Q Derevlija, Štefana Ostrona j pri vojaštvu se je v zadnjem času predstavljal za cenzorja, Kontrolnega organa, poveljnika patrulj, enkrat nastopa kot desetnik, potem kot četovodja, baje tudi kot častnik. Zore je velike, sloke postave, ima kratke, kostanjeve lase in take obrvi, sive oči, z brazgotino na nosu. V zadnjem času se je bržkone klatil tudi po Mariboru, pravijo, da so videli v rezervni bolnici podčastnika, ki je zelo podoben Zoretu, kakor ga zadnja slika predstavlja. Koruzni zdrob se bode prodajal v mestni prodajalni <>d pondeljka naprej, po •/* kg za teden in osebo, namesto jedilne moke. — V slučaju, da še danes dospe slanina, bode oglas na vratih in sicer kg po 22 K na družinske liste brez nakaznice. Prvi mariborski bioskop v Tegetthoffovi cesti. Od sobote 22. do torka 25. februarja se uprizori »Ljubezen«, igrokaz v 5 dejanjih, v glavni ulogi slavni umetnik \Valdemar Psylander in »Kaditi prepovedano«, veseloigra v 2 dejanjih. Dopisi. Romar iz Pobrežja. V torek sem dejal, pojdi pogledat, kaj delajo bratje Srbi v šulfe-rajnski šoli. Ko pridem do šole, gledam in gledam če sem prav prišel. Nobenega napisa več, izginili so Roseggerjevi »zlati nauki«, izginilo je vse, kar je na zunaj spominjalo na sramoto, da je na slovenski zemlji stala šola, ki nam je vzgo-jevala najhujše janičarje. Po stenah poslopja se je poznal še sveži sled izbrisanja in odstranjenja te naše sramote. Pridejo njimo vojaki Srbi, pa so mi veselo pripovedovali, kako so šulferajnsko šolo »spreobrnili«. Vraga, sem dejal, če bi malo bolje videl in slišal, pa bi rekel, da to niso Srbi, ampak naši kranjski fantje, bržkone tam okrog »Jelblane«, zakaj »govorejo že b’l t'ku po jelblansk’.« No ja, pa za nas Pobrežjane je to vse eno, Srbi ali Ljubljančani, samo da so fest fantje, pa da imajo naši »hajlovci« rešpekt pred njimi. Povedali so mi, da imata Seidlerjeva in Rojkotova' gospodična, ki ju šulferajn zdaj pošlje v penzijo, tak rešpekt pred razpustom šole, da sta razdelili vse blago med otroke. Kakšno blago je to bilo, to ob priliki poprašam g. nadzornika. ®®®®®®®®®®®®®®®®l®|®®®®®®®®®®®®®®®® Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! ®®®®®®®®ec®®®®#®i®i®®®®®®®®®®e®®®®® t ; |______________________________________ Razne novice. Amerikanske osmrtnice. Tudi v inse-ratih kažejo Američani svojo praktičnost, kar kaže besedilo sledeče osmrtnice, tiskane v nekem ameriškem časopisu: »Dne 1. februarja je umrl klobučar Tor Jenkius v svojem bogato založenem magazinu Broadstreet 4. Bil je spoštovan od vseh, ki so ga poznali in so bili ž njim v trgovskih zvezah. Kot človek je bil priljubljen, kot klobučar častivreden in cen. Njegova spretnost je bila obče znana, njegovi panamski klobuki so veljali samo po 4 dolarje. Zapustil je vdovo, ki žaluje za njim in veliko število klobukov, ki se bodo razprodajali po znatno znižanih cenah. Umrl je' v svojih najlepših letih, ravno ko je nakupil muogo novega materijala, tako da bo lahko razprodajala vdova klobuke za mnogo nižjo ceho kot vsak klobučar v mestu. Njegova neutolažljiva družina trguje nadalje jn upa doseči s svojim dobrim in cenim blagom splošno zadovoljnost kupujočega občinstva.« Jedilna lista. »Arbeiter Zeitung« prinaša: Za oficirje: Predjed, juha, pečen petelin s pri- klado, testenine, sladoled, kava, pivo in vino. Feldpost 468, dne 17. avgusta 1918. — Vojaki pa: »Karlovo četno zelišče«, to je »Uorrgemiise« v juho in »Karl Truppen-Kraut« ... če ga ni še nihče jedel, naj poskusi. — Najlepša pa je gotovo ta, da oni oficirji, ki so bili pogosto ostri in »štram«, danes štulijo človekoljubje in se zgražajo nad tem, kar oni niso samo storili, ker so morali, ampak tudi, ker so hoteli. Kdaj se je treba poročiti? Statistika ne po^na idealizma, ona nas stavi pred gole številke ramma. Če hočeš — tako pišejo — da bode tvoji otroci telesno in duševno zdravi, ne smeš se ženiti tjaveiidan, ampak si izbrati ženo. ki mu gre po starosti in razvoju. Najšibkejše otroke imajo mlade matere, najmočnejše otroke imajo očetje v starosti od 30 do 40 let. Mož ne sme biti mnogo starejši kot žena, a nič ne de, če je žena malo starejša kot mož. Najsrečnejši in najprimernejši zakon je oni, kjer je žena stara od 20 do 30 let, mož pa kakih 10 let starejši. Slabi pa so otroci od mater, ki niso stare nad 20 let — taki otroci ne žive dolgo. Tatovi so pustili vizitko. Nek danski bogatin je prišel v Kopenhagen, sla bi tam veseljačil. Tam se je seznanil z dvema mladima' gospodoma, s katerima je pridno pil. Ko se je pozno ponoči ločil v precej nezavestnem stanju od dragih prijateljev, je šla za njima tudi njegova rejena listnica, ki je vsebovala več tisočakov. Ko je prišel »de-želan« zopet k sebi in je videl, kaj se je zgodilo, je naznanil to policiji, a se radi pijanosti ni spominjal kako vnanjost sta imela zlikovca. Ko se je vrnil v hotel, pa je našel v miznici vizitko s potnim naslovom zlikovcev, ki sta mu jo bila dala, ko nista bila več pri »čistem«. Dognali so, da je eden izmed njih sin nekega znanega bankirja v Kopen-hagenu. Pošteni hišnik ali hišnica S“JS£ Prosto stanovanje in nekaj mesečne plače proti poroju, da zna opravljati vsa gospodinjska dela. Več se izve pri gosp. Francu Podgoršek, Maribor, Grajska ulica 7. Karbidove svetilka in sveče, velika izbirka. Pri prodaji 5 ali več komadov precejšnji popust. C. Th. Meyer 4-t Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. —, go- -qm- """ -oi*- " —or Prva jugoslivaslti minica i Marin Tegetthoffov trg št. 3 priporoča' vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz. > S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. ~sw- 1 . *i' '.".»i! Igrače in galanterija se zaradi opusta teh predmetov, ha drobno kakor na debelo, popolnoma razproda po zelo znižanih cenah v trgovini Vilko Weixl, Glavni trs 22. Na prodaj je tudi pet sokolskih telovadnih hlač. Franc Golob, čevljarski mojster Cvetlična ulica 9 se priporoča canj. občinstvu. Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije Vilko Weixl Maribor, glavni trg 22 priporoča vsakovrstne razglednice, papir, knjige z povesti za mladino in odrasle, knjige z podobanci, albun/e, igrače i. t. d._______________ Izdajatelj in Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.