NO. 229
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 2, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Kdor ima važno delo, ne bo poklican v vojno
ne samo za armado, je zapisano v točkah glede naborne postave.
Zato se bo vzelo v vojaško službo samo take, ki se jih lahko pogreša, ne da bi pri tem trpela ekonomska in družabna struktura dežele. S prvim pozivom bi bilo vpoklicanih 11,000,-000 mož v starosti od 21 do 30 let. Od teh bi jih izbrali 4,100,-000, ki bi bili v razredu 1, vsi drugi bi bili pa v 2. razredu, namreč taki, ki so potrebni pri raznih delih, ki morajo skrbeti za svojce itd. Naborna postava pa nadalje pravi, da pri tem izbiranju ne sme igrati politika nobene vloge.
Ameriški komunisti ne bi podpirali Zed. držav v vojni
temu je Foster odgovoril, da smatra to za imperialistično vojno, in da ne bi podpiral Zed. držav.
Poslušalci so živahno aplavdi-rali, ko je Dies naznanil, da je konec zaslišanja in da bi se morala komunistična stranka v Zed. državah razpustiti.
.Foster je tudi odobraval pogodbo med Rusijo in Nemčijo, nakar mu je Diesov odvetnik bral izčrpek izjave komunistične in-ternacionale iz septembra 1936, ki pravi: "Vsaka dežela, ki napravi pogodbo s Hitlerjem, bi morala pomniti, da se postopa z nemškim prebivalstvom enako, kot se je z nemškimi socialdemokrati, centralno stranko in nemškimi socialisti."
Ko ga je nato Dies vprašal, če bo taka usoda zadela tudi Rusijo, ki je napravila pogodbo z Nemčijo, je bil Foster v zadregi in je končno rekel, da niso vse pogodbe enake.
Komunisti imajo veliko tooč v CIO organizaciji
Washington, D. C. — Pred ^iesovim odborom je pričal Jo-8ePh Zack, ki je ustanovni član atneriške komunistične stranke.
je trdil, da komunisti pre-^dujejo v 11 CIO unijah in da L. Lewis nima moči, da bi Se. Jih odkrižal. Komunisti so ^iŠli do moči v teh unijah, ker v^dno gledali, da so bili njih clar»i izvoljeni v urade, kjerkoli i,6 bilo to mogoče. Nadalje je pck tudi izpovedal, da je strada komunistov v Zed. drža-Vah, da kolikor mogoče delajo za-Jreke v slučaju, če bi šle Zed. dr-*ave v vojno in da želi Rusija ^.Prečiti, da bi Zed. države požgala Angliji in Franciji.
* A. F. of L. priporoča, naj "i Zed. države posredovale'za mir v Evropi.
Suhači so prepričani, da pride prohibicija nazaj
Rochester, N. Y. — Tukaj zboruje 1,700 delegatinj znane National Women's Christian Temperance unije, ki bo ob tej priliki tudi počastila 100 letnico rojstva Frances E. Willard, ki je ustanovila to unijo. Glavna govornica pri otvoritvi konvencije je bila Mrs. Ida Smith iz Evan-ston, 111., predsednica unije, ki je izjavila, da. ni nobenega dvoma, da bo prišla prohibicija nazaj v Zed. države, samo ne ve se še kdaj.
Mrs. Smith je pozivala delega-tinje, naj vztrajajo pri svojem delu in naj predvsem gledajo, kakšne javne uradnike se bo volilo drugo leto. Volitve mestnih, državnih in federalnih uradnikov drugo leto bodo pokazale, če , imajo zagovornfki prohibicije še kaj moči in če napredujejo.
KDO, NEKI BO IZVOLJEN?
Kdo bo jutri izvoljen oziroma nominiran? To je danes vprašanje na ustih vsakega, ki se zanima za volitve. Uganko imajo v 'rokah volivci, to se razume. Vendar pa se že naprej ugiblje in prerokuje izid volitev po raznih znamenjih, ki jih razumejo samo politi-karji, ki včasih tudi uganejo. Takole misli urednik Cleveland Pressa v soboto, da bo izpadla nominacija:
Sedanji župan Burton bo gotovo nominiran. Za njim bo pa dobil največ glasov demokrat Dixon, ali pa republikanec O'Donnell. Med tema dvema bo šla tekma. Toliko pa pravijo, da če bi bil samo en demokratski kandidat, bi bil Dixon gotovo nominiran. Adam Damm bo dobil četrto mesto in kumunistka Land bo pa na zadnjem mestu.
Vseh volivcev ne. pričakujejo nad 175,000, kar" je jako malo. Pred štirimi leti se jih je udeležilo 250,000.
Kar se tiče councilmanskih kandidatov piše Cleveland Press v soboto, da bodo nomi-nirani sledeči: (omenjamo samo slovenske varde)
2. varda: George Travnikar, ali Howard Ernst, ali Jack North.
10. varda: Edward Pucel, ki nima protikandidata.
15. varda: Vincent Heffer-nan in William Rogers, ali pa Carl Probek.
23. varda: John M. Novak in Edward Kovačič, ali Ralph Butala.
28. varda: Michael Lucak in Hugh McFarland.
31.	varda: Emil Crown in George McDonough.
32.	varda: Anton Vehovec in Ann Dorrington, ali Carmen Arezone.
33.	varda: Thomas Gunning in James'Donnelly.
-o-
Vlagateljski odbor
V torek večer 2. oktobra se vrši seja vlagateljskega odbora North American Mortgage Co. Seja je v starem poslopju SND ob 7:30.
Važna seja
Danes zvečer se vrši redna seja društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Asesment se bo pobiralo že ob šestih zvečer, seja se pa prične ob osmih.
Mr. Korošec se priporoča
Mr. Anton Korošec naznanja, da stiska grozde in prodaja fin mošt na 6629 St. Clair Ave. Ima tudi dobre sode.
Človekoljubna naloga gostilničarjev
Na državni konferenci za splošno varnost, ki se vrši v hotelu Hollenden v Clevelan-du, je govoril Lewis Mac-Brayne iz Bostona, generalni m an age r varnostnega koncila. Ta je rekel, da bi morali dati gostolničarji varno spremstvo iz gostilne pa do doma vsakemu, ki se ga pri njih naleze. S tem bi preprečili mnogo nesreč, ker se lavno pijanim osebam pripeti toliko neprilik na cesti. "To bi bilo tudi v korist gostilničarjev s a m i h," je rekel MacBrayne, "ker gotovo hočejo, da pri&e dober , odjemalec zopet nazaj." --o—-
Poljska vlada se je odpovedala
Bucharest, Romunska, 30. sept. — Ignac Moscicki, predsednik poljske vlade, se je danes odpovedal ter izročil svojo oblast Vladislavu Raczkiewicsu. Senator Avgust Zaleski bo pa prevzel mesto ministra za zunanje zadeve, Joseph Becka.
S tem, da se je odpovedal predsednik Moscicki, se bo lahko v tu-jezemstvu ustvarila nova poljska vlada, ki bo lahko v neprestani zvezi z Anglijo in Francijo. Dosedanja poljska vlada namreč ne sme zapustiti Romunske, ker je tako ukazala Nemčija.
-o—i-
Tedenski vozni listki Družba ulične železnice je naznanila, da bo ukinila tedenske vozne listke in na vseh progah vpeljala zopet navadno voznino. Pred dvema letoma je ulična železnica predlagala mestni zbornici $1.35 za vozne listke in 9 centov za voznino. Mestna zbornica je bila pa proti temu, nakar je družba zopet Vpeljala $1.25 za vozne listke.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Steve Jakša, 1171 Norwood Rd., so se ustavile vile rojenice in pustile za spomin krepkega sinčka. Mati in dete se prav dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Naše čestitke!
-o-.—
Iskrena zahvala
Edward J. Kovačič, kandidat za councilmana 23. varde, se želi tem potom iskreno zahvaliti vsakemu, ki se je udeležil družabnega večera pod cerkvijo sv. Vida zadnji petek, zlasti pa-onim, ki so tako neutrudlji-vo delali, da je bila prireditev tako izredno uspešna in da\ je bila udeležba tako sijajna.
Slovaški polk ni hotel iti na Poljake
Zilina, Slovaška. — Vojak nekega slovaškega polka pripoveduje, kako je za las manjkalo, da ni bil ves polk pokošen od nemških krogel, ker se je uprl in ni hotel iti v boj proti Poljakom. V polku so bili sami Slovaki in ko je prišlo povelje, dt1 morajo na Poljsko, se je zbral ves polk, kakih 3,000 mož na vežbališču in začel prepevati slovaške in češke pesmi, častniki so jim nato ukazali iti nazaj v barake, kamor je prišlo od nemškega poveljnika v Kremnici povelje, da gredo v vojsko ali pa bo vsak mož ustreljen. Pork se pa ni udal in zjutraj bi bili pričeli Nemci z eksekucijo, da ni polka rešil slovaški vojni minister Csatlos, ki c je posredoval pri nemški vladi. Polk je nato ostal v garniziji do zadnjih dni.
-o-
Hitler bo sklical državni zbor
Berlin, 30. sept. — Hitler je imel danes važna posvetovanja s člani svojega kabineta in člani generalnega štaba. To je predpriprava za Hitlerjev govor v državnem zboru, katerega je sklical za ta teden. Tedaj bo Hitler povedal svoje cilje za slučaj, če Anglija in Francija ne bosta hoteli pristati na premirje vzpri-čo najnovejše pogodbe med Rusijo in Nemčijo.
Vendar, kakor se trdi v Nemčiji, Hitler ne bo poslai ponudba za mir v Anglijo in Francijo me-nfeč, če hočejo zavezniki kakega pojasnili, naj se obrnejo za informacije v Moskvo. Toda če se bodo pričela kaka pogajanja, ne bo prišlo na vrsto vprašanje Poljske, ker je to vprašanje z Nemčijo in Rusijo že zaključeno.
•-o-
Vol med občinstvom
Pri včerajšnji popoldanski cirkuški predstavi v mestnem stadionu je prišlo do razburljivih prizorov, ko je podivjan vol ušel , cowboyem, pfreskočll 4 čevljev visoko ograjo in se zapodil med preplašeno občinstvo. Ljudje so se razpršili na vse strani, ko so videli, da jih namerava počastiti podivjano govedo s svojim obiskom. Pri tem je bilo več oseb ranjenih, toda nihče nevarno. Cowboyi so končno vola prijeli in zvezali.
Važna seja
Podružnica št. 18 SŽZ opozarja vse članice, da se udeleže jutri večer seje v navadnih prostorih. Seja se prične ob sedmih, potem bo pa prijeten ' card party.
Nemčija bo torpedirala vse, kar ji bo prišlo pred oči
Hitler je nenadno poklical Ciana v Berlin PAPEŽ JOČE NADUSODO POLJSKE
LONDON, Anglija. — Angleška admiraliteta je naznanila, da se je slišalo iz Nemčije radio poročilo, da bo odslej Nemčija smatrala vsako angleško ladjo za bojno ladjo. Nemški radio je govoril sledeče:
"Več angleških trgovskih ladij je napadlo nemške podmornice. Dozdaj so nemške podmornice spoštovale mednarodne postave in vselej posvarile trgovske ladje pred napadom. Odslej bo pa smatrala Nemčija vsako angleško ladjo za bojno ladjo in jo napadla brez svarila."
Iz zapadne fronte se ne poroča o drugi aktivnosti kot od precej hudem topniškem ognju od nemške in francoskd strani.
Težki oblaki nad Balkanom so se nekoliko razpršili, ko ie dospel romunski zunanji minister v Moskvo, medtem ko je hitel laški zunanji minister Ciano v Berlin. Obisk Ciana v Berlinu je zavit v temo in nihče ne ve pravega vzi'oka. Diplomati sodijo, da se bo Hitler razgovarjal z laškim zunanjim ministi*om o nemški in ruski mirovni ponudbi na zaveznike in da bo Italija igrala pri tem vlogo posredovalca.
Nekateri so tudi mnenja, da Hitler ne vidi nikakega uspeha za svoje mirovne ponudbe in da bo skušal pregovoriti Mussolini-ja, da prekine svojo nevtralnost in stopi z vojsko odločno na stran Nemčije in Rusije.
CASTEL GANDOLGO, Italija. — Papež Pij je v soboto sprejel v avdijenci kakih 50 Poljakov, ki so vsi tužni in obupni pripovedovali sv. Očetu o žalostni usodi svoje domovine, ki leži danes strta na tleh. Papež je bil globoko ginjen in ko je v iskrenih bese-ah tolažil Poljake, je moral večkrat prenehati, da je vzel očala z obraza in si obrisal solze,-ki so mu zalivale oči, ko je govoril, kako silno mu teži srce dejstvo, da si je na vse mogoče načine prizadeval preprečiti vojno, pa mu ni uspelo.
Sv. Oče je pohvalil hrabrost poljske armade in je obljubil, da bo prosil ves katoliški svet, naj pomaga razbiti Poljski. Nadalje je papež poživljal poljske duhovnike, naj še naprej stoje pri narodu in mu pomagajo v teh tužnih dneh.
Storite jutri svojo državljansko dolžnost
EVROPA ČAKA NA BOJ V KONGRESU
Washington, D. C. — Danes, v Pondeljek, opoldne se prične v ^enatu boj za spremembo nev-alne Postave. Boj bo veliko bolj Vro8 kot je bil za priznanje Lige prodov, katero je priporočal Woodrow Wilson in ki je bil v 0JU P^ažen. Iz Evrope se po-
roča, da bodo vlade v Parizu, Londonu, Berlinu, Rimu in Moskvi pazno sledile debatam v Washingtonu. Toda razen naroda v Zed. državah je dvomljivo, da bi v kaki drugi deželi vlade dovolile ljudem zvedeti podrobnosti debate v Washingtou, ker je povsod stroga cenzura.
Volivna kampanja za primarne volitve je končana. Ni bila posebno huda in ozračje ni napojeno z vonjem po gnojnici. Državljani so imeli priliko slišati večinoma vse kandidate ali vsaj brati njih obljube in namere, če bodo izvoljeni.
Naš list se je vzdržal dozdaj vsakega direktnega priporočila v posebno korist bega ali onega kandidata, tako pri županskih kot councilmanskih kandidatih.
Kar se tiče županskih kandidatov lahko državljani izbirajo. Imajo dva demokratska, dva republikanska in enega
komunističnega kandidata oziroma kandidatinjo. Torej je dovolj izbire.
Ker so primarne volitve nestrankarske, lahko vsak voli kogar hoče, tako lahko vodi demokrat republikanca in obratno. V volivni koči se vas ne bo vprašalo po vašem političnem prepričanju, kot je to pri državnih in federalnih volitvah.
Eno je, kar poudarjamo, da greste volit! Saj ne zamudite dosti z glasovanjem, samo par minut. Pa boste vendar imeli zavest, da ste storili sr, j-jo državljansko .dolžaost in zadostili pravici, ki vam jo je
dala svobodna Amerika.
Volite za osebo, ki se vam zdi najbolj zmožna za urad, v katerega kandidira. Tako boste izbrali izmed vseh številnih kandidatov samo dva kandidata za župana in v vsaki var-di po dva kandidata za councilmana. Pri glavnih volitvah 7. novembra boste pa izbirali med tema dvema.
Polagali vam bi na srce, da ne prezrete slovenskih kandidatov, kjer imate priliko voliti zanje. Niso prav nič manj sposobni kot so drugi. Le potem bo naš narod politično močan, če bomo spravili svoje ljudi v javne urade.
Za pokojnino bomo glasovali pri glavnih volitvah
Columbus, O. — Takozvani Bi-gelow predlog ima dovolj podpisov, da bo dan 7. novembra na volitev ohijskim državljanom. če bo dobil dovolj glasov, bo dobil vsak moški, ki ne dela in je star 60 let, od države pokojnino v vsoti $50
na mesec, oženjen par pa $80. Predlog je dobil več kot 300,000 podpisov, potrebuje jih pa 241,-188, da gre lahko na glasovanje. Edino sodnija lahko zdaj še prepreči, da predlog ne bi šel na glasovanje. To pa le, če: uvidi, da ni postaven ali kaj podobnega.
Suhaški agent oropan
Kussell P. Stewart iz Lima, O. je stopil včeraj ob 4 zjutraj v neko gostilno na 32. cesti, blizu Carnegie Ave. Hotel se je prepričati, če bo lahko kupil žganje po prepovedanem času. Več njegovih pomočnikov je čakalo zunaj, da bodo napovedali aretacijo, če bi se žganje serviralo. Ko je bartender že serviral žganje, so vstopili agentje in bartender je nekaj zasumil. Povabil je Stewarta, naj gre ž njim ven, kjer mu bo dal žganje rekoč, da so vstopli možje od policije. Ko sta prišla na dvorišče, so ju napadli neznanci. Bartender je ušel, agent je pa dobil nekaj krepkih udarcev, vzeli so mu uro, $60 v gotovini, ček za $76 in njegov uradni znak.
Seja v Euciidu
J u g o s 1 ovanski progresivni klub v Euciidu sklicuje za danes zvečer ob osmih sejo v Društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani so prošeni, da
se udeleže, ker je seja zelo *
važna.
Smrtna kosa
V nedeljo zjutraj je umrla v starosti 5"? let Mrs. Angela Preattle (Prijatelj) in sicer na domu svoje hčere Mrs. Mary Hays, 12105 Marne Ave. Mrs. Prijatelj je bivala sicer na svoji farmi v Rittman, O., zadnje tedne se je pa hodila zdravit v Cleveland kliniko ter je ta čas stanovala pri svoji hčeri. Rojena je bila v Vel. Laščah, njeno dekliško ime je bilo Zakrajšek. Zapušča žalujočega soproga Johna in otroke: Mrs. Ella Prišel, Joseph, Mrs. Mary Hays, Agnes, Mrs. Anna Kathrien, Leonard, Josephine in Amelia. V Cleve-landu zapušča dva brata, Matthew in Joseph ter sestro Mrs. Mary Šega v Wadsworth, O. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se vrši pogreb v sredo zjutraj ob devetih v cerkev Annunciation na W. 130th St. Naj bo ohranjen blagi ženi lep spomin med nami, preostalim pa izrekamo haše iskreno sožalje.
KRVAVA BITKA MED LETALI
London 1. okt. — Nad nemško obrambeno črto, takozvano Siegfried črto, se je včeraj vnela med angleškimi in nemškimi letalci huda bitka, ki je trajala več kot pol ure. V spopadu so bila zbita
na tla tri angleška letala in dva nemška. Petnajst nemških letal se je udeležilo spopada. Ko so Nemci izgubili dva letala, so se ostala letala pognala v beg proti domu.
AMERIŠKfl^DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	V^HUD	SLOVENIAN MORNING
" IN LANCUACE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
Washington, D. C. — če bodo Zed. države kdaj zapletene v voj-tto in bo kongres sprejel postavo za splošen nabor po deželi, bodo taki, ki opravljajo kako važno delo, izvzeti in oproščeni vojaške službe. Armadno in mornariška Poveljstvo smatra, da je izdelovanje orožja in municije prav tako važno kot so vojaki sami in Pridobivanje živeža prav tako važno kot vojskovanje. Zato je treba gledati, da dežela nima samo vojaštva, ampak tudi ljudi, ki skrbe za živež in orožje za arkado. Za časa vojne se mora skrbeti tudi za zdravje in preživljanje civilnega prebivalstva,
Washington, D. C. — Pred 1 Diesovim odborom je pričal Wil- ■ liam Z. Foster, načelnik ameriške komunistične stranke, ki je izjavil, da ne bi podpiral Zed. držav, če bi šle v kako "impe- ; rialistično" vojno, to je na strani Anglije in Francije. Ko ga je kongresnik Dies vprašal, na kateri strani bi bil Foster, če bi izbruhnila vojna med Rusijo in Zed. državami, se je Foster izvil rekoč, da je on za obrambo Zed. držav in za ohranitev njih narodne neodvisnosti in demokratskega sistema vlade, dokler se končno ne uvede socializem.
Potem ga je Dies vprašal, če bi v sedanji vojni podpiral Zedi-njene države. Nato je Foster odgovoril, da jih ne bi podpiral, če bi šle Zed. države v vojno na imperialistični bazi.
Zatem ga je Dies direktno vprašal, če bi podpiral to vlado, Če bi šle Zed. države v vojno na strani Anglije in Francije. K
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1939
BESEDA IZ NARODA
Za vzgojo odraslih oseb
Za vzgojo odraslih oseb so Zedinjene države tekom zadnjih treh let več žrtvovale kot pa se je potrošilo v Ameriki tekom prvih sto let obstanka naše republike. To vzgojo odraslih oseb so ponesli med narod zlasti tečaji Works Progress administracije ali učitelji, ki učijo pod vodstvom WPA. To je le ena izmed dobrot, ki jih je ustvarila vladna WPA naprava. Za letošnjo zimo je WPA administracija pripravila nadaljne tečaje za pouk in izobrazbo odraslih, tako da bo najmanj pol milijona lahko več ljudi pohajalo k raznim poukom kot prej, ko je bilo že skoro dva milijona odraslih oseb vpisanih v ta ali oni tečaj.
Ako ljudje sami ne bi želeli vzgoje in boljše izobrazbe, tedaj se WPA šole ne bi vzdrževale. Toda ko se je oglasilo skoro tri milijone odraslih oseb za vzgojni pouk je bila vlada primorana nekaj narediti. Videti je torej, da je Amerikanec še vedno željan, da se nekaj nauči, kar mu zna koristiti v življenju in kar mu zna prinesti svoječasno boljši kos kruha.
"V tem oziru so učni tečaji WPA organizacije popolen uspeh v Ameriki," se je izjavil bivši administrator WPA, Mr. Hopkins. "Pomislimo, da se je tekom treh let v Zedinje-nih državah naučijo nad en milijon in pol ljudi čitati in pisati, ki kaj enakega prej v življenju še niso nikdar znali. In da ni bilo WPA učnih tečajev, še danes tega ne bi znali in najbrž nikdar ne v svojem življenju.
Poleg vzgojnih zavodov, ki jih vzdržuje WPA administracija imamo seveda tudi otroška zavetišča, ki štejejo danes že nekako 1500 raznih tečajev. V teh zavetiščih se daje dnevno nad deset tisočim mlajšim nadaljen pouk, obenem pa dobijo otroci v teh zavetiščih vso zdravstveno oskrbo, ker so ti otroci večinoma od revnih staršev, nadalje dobivajo re-dilno hrano in dobro nadzorstvo, dočim učitelji pomagajo njih staršem izboljšati življenske razmere na njih domu.
WPA na ta način dejansko in v obilni ter plemeniti svrhi prispeva h kulturnemu bogastvu ameriškega naroda, nekaj, česar vse bodoče prosperitete ali depresije ne morejo izbrisati. Želeti je le, da bi se enake ustanove kot so učni tečaji WPA obdržali še dolgo ali pa< bi za stalno bile organizirane med narodom. Amerika ima še vedno več milijonov ljudi, ki bi se radi naučili vsega potrebnega, da si izboljšajo svoje življenske razmere.
Da se to zgodi je seveda treba najprvo dobre volje od strani kongresa, da privoli v izdajo potrebnih svot. Stroški za vzdrževanje enakih učnih tečajev so sicer malenkostni v primeri s stroški, ki jih imajo posamezne države s poukom otrok, toda korist narodu je enako velika, ako ne večja.
Pismena vzgoja je ena izmed točk programa, ki se bo gotovo razširila tekom leta, kot se je izjavil dr. Alderman, ki načeljuje vzgojnemu oddelku WPA. Povrh tega, da se bo nadaljevalo z delom z onimi, ki so se že naučili čitati in pisati v WPA tečajih, se bo vpisalo tekom te zime nadaljnih 250,000 ljudi za prvi pouk. Drugo polje, kjer nameravajo letos razširiti pouk, je vzgoja za delavce. Hitri razvoj družabne postavodaje tekom zadnjih let — postava za družabno varnost, postava o minimalnih plačah, zvezna postava o delavskih odnošajih, vse to ima za posledico, da so unije in druge skupine delavcev zahtevale, da se povečajo WPA učni tečaji za boljšo vzgojo delavcev.
Tudi tečaji za strokovni pouk bodo povečali svoje delovanje. Druge točke programa, ki jih upravitelji nameravajo razširiti, vključujejo zabavišča za otroke, tečaji za gospodinjstvo in vzgojo staršev, pouk o zdravstvu in prvi pomoči v nesrečah. Zlasti namerava vlada zanaprej posvetiti mnogo pozornosti vzgoji črncev v južnih državah, kjer je vzgojna potreba največja.
Dosedaj so razne WPA šole in poučni tečaji vpeljani v 46 raznih državah in vladi je na razpolago 38,000 izbornih učiteljskih moči, ki so izvežbane v tej ali oni stroki. Seveda je treba poudarjati, da je ta pouk v vsakem slučaju popolnoma brezplačen, kar omogočuje slehernemu, da se udeleži, ako mu le čas dopušča. Sedanja vladna administracija je gotovo z vso pravico lahko deležna iskrene zahvale od strani naroda, za katerega duševni dvig se je toliko potrudila.
Ali ste že opazili, da so v času volivne kampanje prireditve jsko dobro obiskane po kandidatih. Torej tisti, ki kaj prirejate, napravite to v tistih časih pred volitvami in imeli boste uspeh. Po volitvah boste namreč izvoljene malo videli.
Jutri — bo jok in škripanje z zobmi, ker veliko jih je bilo poklicanih (ne da bi jih kdo silil), toda jako malo izvoljenih.
Vljudno se vas vabi
V torek se vrši redna seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Seja bo važna, ker bomo razmotrivale o programu za dvanajstletnico, ki se vrši 12. novembra tega leta v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pri lepi udeležbi se lahko ukrene marsikaj koristnega in obenem zanimivega, ker je toliko več dobrih sugestij. Urednica Zarje, Albina Novak, nam je obljubila, da poseti to sejo in bo tudi ona podala kaj novih nasvetov, da bo naš program nekaj prav posebnega.
Članstvu Slovenske ženske zveze je že znano, toda občinstvo mogoče še ne ve, da se sedaj sprejemajo deklice od 10 do 14 let starosti, ki plačujejo samo 15 centov na mesec in deležne so istega izplačila k' pogrebnim stroškom kakor starejše članice. Pristopnina je prosta, drugega ni potreba kakor, da> se prosilko vpiše pri tajnici ali na seji. Da to podajam javnosti tem potom, mi je dala povod misel, da bi pri naši podružnici ustanovile prvi mladinski krožek pri organizaciji, ki bi nastopal v javnosti kakor bolj odrasla dekleta.
Za prvi nastop pa bi bila ena najlepših prilik na tej slavnosti. če bi se članice le nekoliko zavzele in vpisale svoje hčerke in starejše sestre svoje sestrice ali pri-jatljice, potem bi lahko skupaj zbrale vsaj 12 deklice in jih, podružnici predstavile za dvanajst letnico obstoja. To bi bila zelo pomenljiva točka na programu ob tej jubilejni proslavi. Torej vabim vas na prihodnjo sejo v torek večer. V Slov. društvenem domu na Recher Ave. Na svidenje, Tajnica podružnice št.. 14 SŽZ. -o-
Kdo bo naš councilman?
Danes že ne vidimo drugega V naših časopisih, kakor vojna v Evropi in pa naša domača politika. Nas zanimajo največ naši councilmani. Ko primem v roke časopis pa ni drugega, kakor same obljube kaj bodo storili, 6e jih izvolimo in eden več obljubi kakor drugi.
Skoro nič pa ni slišati od našega councilmana, Antona Ve-hovca, nič ni čudnega, če ne govori, kaj bi pa govoril, saj vendar njegovo delo govori, kar je on storil za korist slovenske naselbine ali 32. varde. Še noben councilman ni toliko naredil in tudi težko ga bomo dobili, da bi. Kdor se le malo zanima za politiko mora priznati, da je to resnica in bo gotovo zopet volil za Anton Vehovca.
Nikakor ne morem verjeti, da bi kdo drugi mogel storiti toliko, kot je on. Neka stara irska ženica mi je povedala: "Vehovec je že veliko storil za Nottingham, prej nismo imeli vode, ne elektrike in ne tlakanih cest, a cn je šel na delo in dobili smo vse. Tako dolgo je hodil po mestni hiši, da je dobil in če so ga pri enih vratih vrgli vem je pa zopet pri drugih nazaj prišel. Tedaj, Mr. Vehovec, še ni vedel ali bo on councilman ali ne."
Tako povejo ljudje druge narodnosti. Prav hvaležna sem ji bila, ker je priznala delovanjje Slovenca. Torej slovenski volivci, nikar ne cepimo glasov, da ne zgubimo slovenskega councilmana, kajti prišel bo drugi, ki ga niti poznali ne bomo in ne vedeli kdo in kaj je. Nikakor bi ne bilo prav, da bi nas kdo drugi zastopal, ker nas je preveč Slovencev v 32. vardi.
če želimo naši vardi napredka, bomo gotovo oddali svoj glas našemu sedanjemu councilcanu, Anton Vehovcu in ga ponovno izvolili, kar bo le v splošno korist naše naselbine.
.Frances Medved.
Zadnji apel
V torek 3. oktobra se vrše primarne volitve v Clevelandu 'v Clevelandu. Apeliram na vse volivke in volivce v 32. vardi, da se gotovo udeležite teh volitev, da izvolimo svojega demokratskega kandidata za councilmana in tudi demokratskega kandidata za župana WM. C. DIXON-a.
Zapomnite si, da v teh primarnih volitvah, vam ne bo treba povedati kakšno listo hočete imeti, ker bodo vsi kandidati, republikanski in demokratski, kakor tudi drugi kandidati, na isti listi.
Volivne koče bodo odprte od pol sedme zjutraj do pol sedme zvečer. Priporočljivo je, da vsi, ki imate čas, volite čez dan, da tako naredite prostor utrujenim delavcem, ki pridejo iz tovarn. S spoštovanjem,
John Rozance, vardni vodja.
Volivcem v premislek
Cenjeni državljani in držav-* Ijanke, 23. vardi aimamo sedem kandidatov za mestno zborničo, kateri se postavijo kot demokrati, a v mestni zbornici pa bodo glasovali kot republikanci. Tako je glas Mr. John Novaka odločil, da moramo sedaj plačevati 40 centov več za vodo.
Predragi državljani v 23. vardi, pošljimo v mestno zbornico svojega zastopnika, ki je izobražen, da se ne bodo tam norca delali iz njega. Sedaj imamo priliko, da izvolimo za councilmana poštenega in izobraženega Slovenca RALPH R. BUTALA.
Kdo ne pozna pionirske družine Mr. Frank Butala, ki je imel trgovino 35 let v naši naselbini in sedaj sin Mr. RALPH R. BUTALA, kandidira v mestno zbornico. On ima na programu odpravo 40 centov na vodo.
Mr. Ralph R. Butala je učen in ima višješolsko izobrazbo in ;e po poklicu advokat in zmožen, la nas zastopa v mestni zbornici ter tako zasluži naše glasove.
G. Kasunič.
ti domov se ustavi pri nas, saj lahko rečeš doma Johanci, da si imel "flet."
Prepričane smo, da boš odnesel najboljši vtis in ne samo ti, ampak vsak posetnik, kajti naše članice so se izvrstno pripravile z vsem, kar spada h kart partiji.
Torej še enkrat vabim cenjeno občinstvo in še posebej pa prosim vse naše članice, da se gotovo odzovete. Seja se prične ob sedmih in nikar ne prihajajte na sejo ob osmih, ker nam je nemogoče skončati sejo v desetih minutah.
Prosim vas, da to upoštevate in pridete 3. oktbora točno ob sedmih zvečer k seji, pa bo vse v redu. Skoraj bi vam bila pozabila povedat, da bo tudi domača zabava s plesom. Na svidenje,
J. Welikanje, predsednica.
Prijazno ste vabljeni
Na zadnji seji sem dobila nalogo, da naj kaj napišem, kam naj pišem in kaj naj pišem, pa niso nič rekle. Torej sem si izbrala meni najbolj priljubljen list, Ameriško Domovino, katerega naročnica sem že 25 let. Oh, ko bi imela vsaj samo en del zmožnosti za pisanje, kakor jo ima naš urednik Jaka, ki je opi-saval v svoji koloni, svoje doživljaje iz bolnišnice.
škoda, da je kolone že zman-kalo, kolikrat se je marsikatera prav iz srca nasmejala. Sama zase vem, da sem imela polno srčnega užitka, še danes mi stopijo tisti prizori pred oči, kakor, da bi jih bila sama doživela.
Tako sem se včasih nasmejala in sem kar sama s seboj govorila in si mislila, kje neki naš Jaka vse to nabere, da tako lepo skupaj paše.
Saj on tudi nič ne vpraša, če pride kaj narobe tistim, d či-tajo kolono.
Torej naj se vrnem k predmetu za katerega je bil ta dopis namenjen. Podružnica št, 18 SŽZ, priredi "Card Party" in sicer 3, oktobra v Kunčičevi dvorani na Waterloo Road. Na ta party so povabljeni vsi naši prijatelji stari in mladi. Posebej mi je bilo naročeno, da naj povabim našega Jakata, oziroma urednika Ameriške Domovine (ga najbrž .ne bo, ker je preveč zaposljen; op. ured.).
Ker ga precej naših članic še ne pozna,.bi,bilo prav priporočljivo, da se nam odzoveš in nam napraviš to uslugo, Jaka! Saj vem, da rad marjašaš, kar na po-
Volivcem 28. varde
Z bliskovito naglico se nam približujejo primarne volitve v katerih bomo določili kandidate za mestno zbornico in ki bodo takorekoč zapečatile usodo varde za prihodnji dve leti. Koliko je dosedanji naš councilman za nas in našo vardo storil nam je vsem dobro znano, toraj ni potrebno o tem še kaj več govoriti. Njegove obljube ob času volitev so bile res prav medene za nas vse, toda prati koncu njegovega termina se je za nas spremenilo vse v grenko razočaranje.
Za bodoči termin imamo v 28. vardi zopet lepo številce kandidatov za ta pomembni urad, vendar je po mojih mislih edino le eden med njimi, na katerega se lahko zanezemo in ta je naš tu rojeni, zelo nadarjen mladenič Mr. Max F. Traven. Tako agil-nega, pridnega in zaslužnega delavca je težko dobiti. Poleg tega je zaveden Slovenec, demokrat z dušo in telesom, po širnem Clevelandu in J)p celi državi Ohio dobro poznan, prijazen, po-strežljiv in vsakomur na razpolago.. On je točasno tudi glavni pomožni tajnik S. D. Z. in glavni odbor iste mi bo gotovo pritrdil, da je v svojem uradu mož — na svojem mestu.
Koliko se on trudi za povzdigo naše naselbine na Jutrovem, je znano vsem onim, ki imajo kaj smisla v tem. Da bi ga bolj natančno opisoval je nepotrebno, ker ga itak vsi poznamo. Mr. Max Traven je v 28. vardi tudi naš prvi slovenski kandidat za councilmana in dolžnost nas vseh in ne samo Slovencev, ampak tudi drugih narodnosti je, da ga postavimo kot kandidata pri novemberskih volitvah.
Prihodnji torej vsi na volišče in oddajmo naše glasove za Maksa ! Huray!	A. M.
Sonce je sijalo
Nekaj izvanrednega je bilo v Newburghu v nedeljo 24. sepr-tembra. Tam so namreč postavili vogelni kamen, za novo cerkev sv. Lovrenca. Sonce je prav toplo sijalo na Slavnostno parado, ki se je vršila v ta namen.
Parade so bile do sedaj nekak oznanjevalec dežja, če bi bil v nedeljo dež, bi bilo dobro, če bi svetovali tistemu vremenskemu preroku besedo parada namesto besede dež, ker je oboje pomenilo, da bo od zgoraj škropilo na nas. Toda za to slavnost je Bog dal kolikor mogoče lepo vreme in s tem je nekako pokazal, da so katoličani malo bolj v prijateljskem sodelovanju z njim.
To nedeljo je bilo, pri far i sv. Lovrenca, duhovne gospode za eno veliko procesijo. Med njimi ste videli našega preč. msgr. Ponikvarja, msgr. Hribarja, najbolj pa se je postavil preč. g. Father Jager, kajti on se je pripeljal s samim milostljivim škofom.
Prav imenitno so se postavile tri mlade deklice, srednja je z milo donečim glasom nagovorila škofa, to je bila hčerka Mrs.
Agnes Žagar.
Častiti g. Father Sla je je v) resnici fin in iskren govornik, ki je imel tudi času primeren govor. Preč. g. kanonik Oman, je imel zaključni govor v katerem je izrazil svoje veselje nad tako lepim dnem in vsem občinstvom.
V paradi ste videli tudi naše godbenike iz St. Clairja od sv. Vida, to se postavijo v svojih krasnih uniformah. Tudi kade-tinje od sv. Vida št. 25 SŽZ so bile tam, ravno tako tudi kadeti-nje od št. 50 in od sv. Kristine. Te imajo pa že tako lepo prikrojene obleke, da bi jih najraje vsak dan gledala. Od sv. Kristine mi pa še najbolj dopadejo, čeprav so sedaj šele drugič nastopile, pa se mi menda zato tako dopadejo, ker sta tudi dve hčerki moje sestre zraven, te so Mimi in Dorothy Smole.
Sploh pa moram reči, da so vsi vežbalni krožki lepi in smo lahko veseli in ponosni, da jih imamo in pri katerih sodelujejo naše hčere. Njih matere se pa prav lepo postavijo v narodnih nošah. Obojega je treba za parado.
Naše Sentclairčanke v narodnih nošah so bile prav prijetno iznenadene nad gostoljubnostjo, katero so jim izkazale Newbur-čanke in se vam tudi prav lepo zahvaljujemo za to. To so Mrs. Agnes Grdence, Mrs. Helena Mally, Mrs. Jennie Velikonja, Mrs. J. Strnad, Mrs. Rose Ver-bič, Mfs. Frances Brancelj, Miss Margi Ohubard, ta je polovico naše krvi in polovico pa irske, pa tudi rada obleče narodno nošo katero ji je podarila njena te-, ta Mrs. Tramte. Miss Somrak, , naša mala Cristinca in jaz, to ! smo vse, ki smo bile v paradi. ; Meni je prav žal, da se naše narodne noše iz St. Clairja niso udeležile v večjem številu kot to naredijo Newburčanke. Ob taki redki slavnosti bi se morale ma-L lo bolj zanimati in zavedati svo-i je narodne dolžnosti. Kdor misli, da bo drugim škodoval bo lahko sprevidel, da sam sebi največ škoduje. Vsaka, ki se je ude-j ležila, je s tem delala najprej j čast sama sebi, potem pa svoje-j mu narodu in svoji fari.
Newburcanke so se tudi posta-) vile z največjimi in najlepšimi , žopki cvetlic, pa saj se tudi lah-j ko, saj je fara sv. Lovrenca kot en sam kulturni vrt. Njih cvetlice so bolj lepo pisane kot so bile enkrat moje, ko sta mi jih, naša tarnale fantička, pobarva-i la z barvo, ki je za nohte in to 3 seveda brez moje vednosti.
Ko sem nekega jutra ogledovala po vrtu, če je mogoče zrast-[ la kakšna rožic po pomoti mesto plevela, sicer jaz vsako leto vse-j jem rožno semenje, pa navadno zraste samo plevel. Prihodnje '.eto bom posejala plevel in mogoče bodo zrastle rožice. Pri meni je tako in tako gre vse narobe. Mogoče bi imela kaj večji uspeh, če bi tudi jaz vse narobe delala. Pa pojdimo pogledat naše pobarvane rože.	•
Ko nekega jutra ogledujem po vrtu zagledam, da se je ena izmed rož, kar čez noč vsa izpre-menila. Tako lepo se je blestela v lepi temnordeči barvi. Kar vesela sem bila, da imam tako dragoceno rožo na vrtu. Od tega dne, sem jo vsak dan lepo zalivala, da se je vsak dan bolj ko-( šato razrastla, da jo je bilo kar veselje pogledati. Tako lepo se je blestela kot pobarvano steklo, a mojega veselja je bilo kmalu konec in ravno tako tudi rože.
Neki dan sem razkazovala naši Christinci to posebnost, a ona pa se prav nič ne zanima za čudo, ki je zrastlo na našem vrtu. Končno pa mi pove, da sta to rožo naš Renny in Stanley, pobarvala z barvo, ki je za nohte, katero je naša Victorija vrgla stran. Ona dva sta jo pobrala in si najprej namazala prste, obleko in gumbe in vse kar je bilo pripravnega.
Nekaj tega barvila jima je bilo še ostalo in takoj se eden domisli, da bi bilo dobro naše rože malo pobarvat, katere se jima niso zdele prave barve. Njiju uspeh je bil velik in moje razočaranje pa še večje, a največ pa je morala prestati roža, ker je od tedaj niti pogledala nisem več.
če vam barve vaših rož na vrtu ne ugajajo, sedaj veste kaj morate narediti. Uspeh je lep. Moje pisanje je tako kot je "Dogwood" v sendviču. Ravno tako kot "Blondie" (v komičnih slikah v angleškem listu) vse skupaj pobere iz ledenice, da si lahko napravi velik sendvič, ravno tako tudi jaz vse skupaj poberem, da tudi moj dopis izgleda kot en velik sendvič, samo toliko je, da ga ne morete ugrizniti in se ga najesti, ampak ko preberete ta moj sendvič — ste še bolj lačni.
Ker ste me prosile, da naj kaj napišem, sem pa napisala in sedaj imate menda dovolj.
Prav lepa hvala Mr. Anton Grdi na;! za brezplačen prevoz narodnih noš tja in nazaj. To uslugo nam dela vsako leto, kolikor avtomobilov me potrebujemo, toliko nam jih da na razpolago. V imenu vseh tistih, katere ste prevažali se vam jaz zahvalim, ravnotako tudi Mrs. Velikonja in njenemu soprogu in tudi hčerki Mrs. Grdence.
Mrs. Rosalie Streiner.
cn^^^aFpane
"Zakaj pa kupuješ tako tesne •evlje?"
"Veš, samo v krizi nosim tace čevlje, če me namreč tiščijo •evlji, pa pozabim na vse druge
:ežave, ki me tarejo."
*
Tone sreča svojega prijatelja Tineta, ki se je bil včeraj oženil. Pa mu Tone reče:
"Torej včeraj si pripeljal kra-jico svojega srca na svoj dom!"
"Da in danes je že imela svoj prvi prestolni govor."
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION ETC REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912-AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," published daily except Sundays and holidays in Cleveland, O., for October 1st, 1939. State of Ohio, Cuyahoga Co. SS.	^ ,
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforesato personally appeared James Debevec, who, having duly sworn according to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERIŠKA DOMOVINA., and that the following is to the best of his knowledge and bene a true statement of the ownership, management etc, of the af°Jesa'j publication for the date shown i'n the above caption, required by the A" August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied in Sectioi 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to »
1	That the names and addresses of the publisher, editor, managing ediw and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St. Clair Ave.. Olovt land, O.; Publisher: Victcr Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; aging Editor: None.	ve.
2	That the owners are: Louis J. Pirc Estate, 6117 St. Clair Ave., Cic* land, Ohio. Barnes, Dsbevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Victor Kna- •
6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.	voider*
3.	That the known bondholders, mortgages, and other security ,g-owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortg»s or securities are (If there are none, so state): None.	'	„u,ner6,
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the own stockholders and security holders if any, contain 'not only the list or si« holders and security holders as they appear upon the books of the coi»f but also, in cases where the stockholders or security holder appears upon ^ books of the company as trustee or in any other fiduciary relation,paiso of the person or corporation for whom such trustee is acting is given, ^jj that the said two paragraphs contain statements embracing affiani^^^,, knowledge and belief as to the circumstances and conditions	, ,tie stockholders and security holders who do not appear upon the booKs " th!t( company as trustees, hold stock and securities in a capacity other tn* o[hef 6f a bona fide owner, and this affiant has no reason to believe that any^ (he person, association, or corporation has any interest direct or indirect
said ctnf-k. hinds, nr other securities than as so stated by htm. .	s0|d
5.	That the average number of copies of each issue of tins publicatiw {he or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers au> • " twelve months preceding the date shewn	de3evH>C.
Subscribed and sworn to before me this 29th day of SePtembDr l9-9'
(SEAL)	Steve P. Pirnat, N^ry Pubi
My commission expires Aug. 27tn,
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Zai Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _______Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c._
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878._
«^^»»83__No. 229, Mon., Oct. 2, 1939
Ka| pravile!
"AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1935
S. N. Doma.
9.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v av-, ditoriju S. N. Doma.
10.—Predstava	Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—škrjančki,	božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euciidu.
17. — Slovenska mladinska' šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma,
31.—Silvestrovv večer prire-1 di Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
JANUAR
14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom.
FEBRUAR
3,—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo	Kranj, ples v Twilight Ballroom.
4.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
10.—A mi go s Club ples v Twilight Ballroom.
MAREC
30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave.
11.—Cvet hrvatskih 3estara, ples v Twilight. Ballroom.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Blaue	Donau, jesenski koncert v avditoriju S. N. D.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti-
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.—Young Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
18.—Klub	Slovenskih vdov, plesno veselico v Knausovi dvorani.
19.—Koncert	mlad. pevskega zbora Kraljički v SND, Maple Heights.
19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom.
22.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Baseball	team društva št. 9 SDZ ples v Twilight Ballroom.
23,—"SDZ Dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S.. D. Dom na Waterloo Rd.
25.—Marie	Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom.
26.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance."
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v. Twilight .Ballroom.
3.—Predstava	Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo Pioneers HBZ; ples in obletnica v avditoriju
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288 The Maccabees, Hallowe'en Masquerade Dance v avditoriju S. N. Doma.
28—Accacia Club, ples v Twilight Ballroom.
28.—Zadružna	plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—Društvo	Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Outdoors Man's Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
3.—23d	Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
4.—Buckeye	Stars, ples v Twilight Ballroom.
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—Dramsko	društvo Naša zvezda priredi igro "Divji lovec" v SDD na Recher Ave.
5.—Samostojna Zarja, opera, in po operi ples v avditoriju S. N. Doma.
5.—Podružnica št. 41 SŽZ prireditev v SDD na Waterloo Road.
5.—K o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Cavalier	Club, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
11.—Društvo	sv. Križ št. 214
OKTOBER
6.—Sunny	Ray and His Orchestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
7.—St.	Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom.
7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica.
7.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
8.—Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
13.—Sunny	Ray and His Orchestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
14.	— Društvo Žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom.
14.—Društvo	Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem* domu na Holmes Ave.
15.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
15-—Žegnanje v Ljubljani, v Društvenem domu na Recher Ave.
19—23d Ward Civic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v J ugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo Clairwoods št.
VOLIVCEM 2. VARDE!
Volite v primarnih volitvah za poštenega, zmožnega in agilnega mestnega odbornika
X George Travnikar
On je vedno skrbel za svojo vardo, za njene potrebe in za blagor vsega mesta Clevelanda.
Njegov trgovski prostor je vedno odprt državljanom, kamor se vsak čas lahko obrnejo državi jami s svojimi zahtevami in pritožbami.
Vsak ve, da je Mr. Travnikar vsak čas na razpolago, kadar gre za blagor varde itn mesta.
Zato stopa sedaj zopet pred vas in vas prosi, da glasujete zanj in imeli boste zopet dobrega zastopnika v mestni zbornici. Oddajte svoj glas jutri za ponovno izvolitev
X George Travnikar
-o-
Poljski poslanik se ne bo umaknil iz urada
Washington, D. C.—Poljski poslanik za Zedinjene države, grof Potočki, je izjavil, da se ne bo ponovil slučaj Avstrije, ko je avstrijski poslanik izročil urad Nemčiji, ko je slednja okupirala Avstrijo. "Ako prideta nemški ali ruski poslanik v naše poslaništvo in bosta zahtevala izročitev našega urada, jima bomo pokazali vrata," je rekel poljski poslanik. "Naša vlada še vedno obstoji, čeprav se nahaja na Romunskem. Mi smo prav v takem položaju, kot je bila Belgija leta 1914, ko je imela svojo vlado v Parizu. Mi se še vedno zanašamo na zaveznike in našo moč, da se nam bo vrnilo vse, kar se nam je vzelo. Zgodovina bo govorila, da smo bili mi prvi narod, ki si je upal reči Hitlerju "ne" in pravica mora zmagati nad silo," je zaključil poslanik.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPUAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Še vedno 56 oseb pogrešajo po viharju
Los Angeles, Cal. — Po zadnjem morskem viharju, ki je razsajal ob kalifornijski obali, še vedno pogrešajo 56 oseb. Te so poleg 16, za katere se ve, da so utonile. 23 pogrešanih čolnov in jaht je dospelo v razna pristanišča, šest jih pa še pogrešajo. Enajst ladij obrežne straže pa-truljira ob obrežju in bližnjih otokih in išče pogrešane čolne in ladje, ki so se zatekle morda v kak zaliv.
MALI OGLASI
Prizor v Londonu, kjer sirene naznanjajo, da se bližajo sovražna letala. Vse hiti v zavetje..
Soba se išče
med 55. in 65. cesto, med St. Clair Ave. in Superior, pri mirni družini. Naslov naj se pusti v uradu tega lista.
Delo dobi
dekle za hišna opravila. Mora biti iz Euclida, ker bo hodila domov zvečer. Pokličite KEnmore 4899-W.	(229)
Naprodaj hiša
na 15803 Parkgrove Ave., za dve družini, 5 sob zgorej, 5 spodaj, nanovo prebarvana, znotraj in zunaj. $550 takoj, ostalo 41/2% obresti. Se lahko takoj notri selite.
LA SALLE REALTY F. J. Turk 830 E. 185th St.
KEnmore 5153-W. (229)
Grozdje in mošt
dobite od danes naprej, mošt $15.00 sod. Oglasite se pri M. A. Cohodas 1065 E. 61st St.
(232)
Ameriška legija zahteva popolno nevtralnost
Chicago, 111. Na konvenciji Ameriška legije je bil izvoljen za novega načelnika Raymond J. Kelly, detroitski odvetnik. Ko je imel Kelly sprejemni govor pred delegacijo, je rekel, da ameriški vojni veterani, ki jih šteje ta organizacija več kot en milijon, zahtevajo, d.a ostanejo Zed. države popolnoma nevtralne in da se pod nobenim pogojem ne sme pokazati kaka pristranost za kulisami.
Radio slika iz Berlina, ki kaže nemške če te med hišami v varš&vskem
*
WINNET0U
Po nemikem Isviralk« K. M»J»
"Nič se ne bojte, master! Zdi s.e mi, da ne držite s premaganimi gospodarji sužnjev. In povem vam, taka je tudi moja politična barva. Da ne spadam k tisti vrsti ljudi, to pač lahko že tudi iz tega sklepate, da govorim nemški."
"Dobrodošli! Toda nikar se Preveč ne sklicujte na nemščino! Ljudem, ki tudi nemški govorijo, tod pri nas nič preveč ne zaupajo. Kajti tudi v nasprotnem taboru je mnogo takih, ki znajo dobro nemški. Toda svoje znanje izrabljajo, da bi si pridobili naše zaupanje in nas prevarili.
Pa govoril sem o Arkansasu in o Old Deathu. Naj vam povem, kako se je moj Will z njim seznanil !"
Dobila sva pivo in tudi večerjo ter se izdatno pokrepčala. Vmes Pa je mož gostobesedno pripovedoval.
"Tistikrat sem živel v Missouri!, v Poplar Bluffu, na meji Arkansasa. Arkansas je bil ob ^bruhu državljanske vojske proti secesijonistom in na strani sejnih držav. Vsaj pošteni ljudje, ki niso marali za suženjstvo. Pa ni šlo gladko. Ljudje, ki so vlekli iz sužnjev ogromne dobile, so ustrahovali javno mnenje in Arkansas se je pridružil Secesijonistom.
Prišla je vojska. Moj Will je šel v vojake. Poslali so ga nekoč z izvidniško četo črez mejo. Pa četa je naletela na številnejša nasprotnika in podlegli so."
"Toda ubili ga niso, vašega Willa, kakor je videti —."
"Ne. Pa ujeli so njega in tovariše."
"Ujeli —? Torej se jim je hu-godilo. Južne države so tisti-krat grdo postopale z vojnimi letniki. Izmed sto jih je osemdeset pomrlo. Pa za ži.vljenje se mu ni bilo treba bati, kaj ?"
"O, motite se, zelo se motite, sir! Will in njegovi ljudje so se ljuto branili, vso municijo so po-' strelili in nazadnje zagrabili za nož in udarili s puškinim kopitom. Secesijonisti so zgubili mnogo ljudi in da bi se maščevali, so sklenili vse ujetnike pobeliti. Will je moj edinec, ma-to je manjkalo, pa bi bil še njega izgubil." "Pa se je rešil?" "Da. Toda ne sam. Prav tisti Old Death ga je rešil, ki sem ga Prej omenil."
"On —-? Kako pa je to naredil?"
"Sam je šel po ujetnike. Dr-2en človek je, pravi westman, in tista osvoboditev je eden njego-vih najdrznejših udarov." • "Sam —? Vraga! Res drzen človek!"
. "Kajne! Naj vam pripovedu-•l61n! Secesijonisti so taborili v farmi, cel bataljon jih je v1*- častniki so zasedli hišo, mo-. Vv° pa se je utaborilo, kakor je ^ itiogio. Ujetnike, nad dvaj-k Jih je bilo, so zaprli v sladko stiskalnico. Strogo so jih 2astražili, štiri straže so stale ^red ječo, ena na vsaketn oglu. Old Death se je priplazil v ta-0r Po trebuhu, prav kakor se Zalezuje Indijance. Deževalo je isto noč, lilo je kakor iz čebra in je bila. To mu je delo zelo OIajšalo. Dež je namreč pogasil ^nje in tudi slišali ga niso v šu-nevihte. Da so nekatere stra-e okusile ostrino njegovega no-a, to se razume samo po sebi. *zvohal je, kje ležijo ujetniki, pa 6 spravil nad stiskalnico. Siromaki ujetniki so vedeli, Mih čaka smrt. Drugo jutro so
ni Ini.slili ustreliti- Bedeli so. O Polnoči, malo pred zameno straž,
T)Q V , ,	-1
v cu.]ejo nad seboj nenavaden um. Ni bil šum dežja in ne-te. Poslušali so. Culi so rahlo pokanje. Nekdo J® trgal s strehe skodle, dež se je « skozi odprtino. In potem je 110 dobrih deset minut vse tiho. dec 50 so napeto čakali, kaj bo.
In drevo se je pomolilo skozi odprtino v strehi, okleščeno sicer, pa tako, da je imelo še štrvlje. Nekaka lestva torej je bila, močna dovlj, da je lahko posamezen človek lezel po njej.
Koj so razumeli. Zlezli so po tisti lestvi na streho in s strehe na tla. Straže so ležale ob zidu, pa menda niso samo spale —. Koj so jim pobrali orožje.
Neznani rešitelj jih je spravil iz tabora, zvito in prekanjeno, kakor zna le on, ter na pot, ki pelje črez mejo v Missouri. In tam šele so zvedeli za njegovo ime. Old Death je bil, znani scout. Življenje je tvegal, da jih je osvobodil."
"Ali je šel z njimi?" "Ne. Dejal je, da ima še važne opravke, pa je odhitel v temno noč. Še zahvaliti se mu niso imeli časa, niti videli ga niso dobro, noč je bila temna in viharna. Will je stopal trdo za njim, ko so šli črez mejo, pa ni druga videl, ko da je mož neznansko suh in dolg. Govorila sta in še danes se Will vsake besede spominja, ki jo je pogumni mož povedal. Če se ke-daj v življenju snidemo z Old Deathom, — zvedel bi, kako znamo biti hvaležni!"
"O, to ve dobro, pa če mu tudi ne poveste! Kalkuliram, da vaš sin ni prvi in edini Nemec, ki mu je Old Death prihitel na pomoč.
Toda, sir, nekaj druga bi vas rad vprašal. Ali poznate tod v La Grangi nekega master Lange-ja? Iz Mossiourija se je preselil."
Mož je dvignil glavo. "Lange —? Čemu poprašujete po njem?"
"Pozno sva prispela in v vsem mestu menda ne bova dobila prenočišča. Najbrž tudi tukaj pri "Jastrebu" ne bo več prostora. Poizvedovala sva pri uradniku parobrodne družbe zunaj v pristanišču, kje bi se dalo prenočiti. Dejal je, da naju sicer sam ne more sprejeti, da pa pozna nekega master Lange j a, in nama je -svetoval, naj greva k njemu in naj poveva, da naju on pošilja. In še to je povedal, da ga bova najbrž v gostilni našla."
Pozorno naju je mož gledal pa počasi dejal:
"In ni se zmotil, ko je dejal, da bodeta Langeja našla v gostilni. Jaz sem namreč Lange in tale je moj sin. In ker vaju uradnik pošilja in ker se mi zdi, da sta poštena človeka, sta mi dobrodošla. Upam, da se nisem zmotil v vaju.
Kdo pa je vaš tovariš, ki dose-daj še besedice ni zinil?"
"Vaš rojak je, Nemec, študiran človek. Prišel je črez veliko vodo, da tod poskusi svojo srečo."
"O jej! Ti dobri ljudje tam onstran res mislijo, da tod pečeni golob je ljudem kar sami letijo v usta! Povem vam, tu pri nas je treba z vsemi silami prijeti za delo, če hočete kaj doseči, pa še bodete doživeli razočaranja in mnogo več razočaranj ko tam doma!
Pa nič ne zamerite! Mnogo uspehvo vam želim! Dobrodošli ste mi!"
Stisnil nama je roke. Old Dsath je dejal:
"Zdi se vam, ste dejali, da sva poštena človeka, če še dvomite, ali zasluživa vaše zaupanje, vam bo tale vaš sin izpričal, da smete vsaj meni zaupati. Mojemu tovarišu pa tudi, ker v slabi družbi menda ne bom potoval."
"Moj sin —?" se je čudil Lange. "Tale moj Will?"
"Da, on pa nihče drug! Poslušajte!
Pripovedovali ste, kako je Old Death rešil tiste ujetnike in jih peljal črez mejo. Pravili ste tudi, da je stopal Will trdo za njim in da sta govorila in da se še danes vsake besede spominja, ki jo je scout povedal."
(Dalje prihodnjič)
1939	OKT. 1939	
SnMo	Tu We	m Frit^
m	374	DEFffi
	m	||14|
15] 16	171,18	mm
22|;23	Ž4125	(M[27][28!
liiop,		r E n
Pojdite v torek 3. oktobra v volivne koče , in glasujte za
Zmožen - priden - zanesljiv 32. varda potrebuje takega moža
COUNCILMANA
VOLITE
V
MESTNO ZBORNICO
Max F. Traven
ki je
To je mož, ki je neutrudljivo delal za vaš blagor
V času brezposelnosti in brezdelja je bil on vaš najboljši prijatelj ter je delal za one, ki so potrebovali pomoči v sili.
Obdržite ga v uradu, da lahko še naprej dela za vas.
IZVOLITE PONOVNO
X| John M. Novak
COUNCILMANOM 23. VARDE
Issued by the Committee to Re-Elect John M. Novak Councilman of 23d Ward
zmožen, agilen, energičen in ki bo posvetil ves svoj čas v korist varde
VOLITE ZA
za
MESTNO ZBORNICO
IZ 32. VARDE
Za boljše interese 32. varde
"Bomo videli! Ako ste vi znoreli imam jaz, hvala Bogu, še pamet. Jaz ne bom dovolil —."
"Oprostite," odvrne prvi govornik z mirnim glasom. "Vi boste že dovolili. Saj je vse to posledica vaše lastne lahkovernosti. Ko vas je Chanloui-neau prosil, da mu dovolite, da ga obišče gospica Lachene-ur, bi morali tedaj reči: "Jaz tega ne dovolim!" Ali veste kaj je mož nameraval? Enostavno izročiti gospici Lache-neur moje pismo, ki je take vsebine, da če pride v prave roke, bova midva z očetom prisiljena bežati v London. Potem pa zbogom zveza med našimi družinami!"
Novodošlec globoko vzdihne, toda prvi moški, ne da bi mu pustil prilike, da odgovori, nadaljuje:
"Brez dvoma bi tudi vi, gospod markiz, prišli v zamero. Ali niste bili dvornik, ko je bil Napoleon cesar? Oh, markiz, kako more mož vaših skušenj, tako premišljen in razumen mož, biti zapeljan po priprosten kmetu?"
Sedaj je Escroval razumel položaj. Sedaj je vedel, da ne sanja več. Bila sta markiz de Coutrornieu in markiz Martial Sairmeuse, ki sta govorila onstran zida.
Ubogi markiz Courtornieu je bil tako uničen po razodetju Martiala, da nikakor ni imel poguma nasprotovati.
"In ono strašno pismo?" vzdihuje markiz.
"Marie-Anne ga je izročila župniku Midonu, ki je prišel k meni in mi rekel: "Ali baron pobegne ali pa odpotuje to pismo do vojvode Richelieu. Glasoval sem torej za beg barona. Župnik mi je preskrbel vse, kar je bilo potrebno; on sam je ovil vrv okoli mojega telesa in zdaj sem tu."
"Torej mislite, da Če baron pobegne, da vam bodo vrnili vaše pismo?" "Prav gotovo." "Zapeljanec! Kakor hitro je baron na varnem, bodo zahtevali življenje drugega jetnika z istimi grožnjami." "Nikakor ne." "Boste videli." "Ničesar ne bom videl in to iz gotovega vzroka. Pismo imam jaz v mojem žepu. Izročil mi ga je župnik, ko sem mu dal častno besedo."
Vzklik markiza Courtornie-ua je svedočil, da je mislil markiz, da je župnik Midon navaden norec.
"Kaj?" vzklikne. "Vi imate v rokah dokaz in — toda to je blaznost! Sežgite prokleto pismo po tej leščerbi in pustite barona tam; kjer je." Martial molči za trenutek. "Kaj," reče končno, "vi bi kaj takega naredili?"
"Gotovo — ne da bi se kaj pomišljal pri tem."
"Hm, hm! Nikakor vam ne morem čestitati."
To je bilo tako izzivanje, da je hotel markiz že ves užaljen odgovoriti. Toda markiz ni bil mož, ki se poda prvemu nagonu — ta veliki komornik pod cesarjem je sedaj postal veliki maršal pod kraljem.
Markiz premišljuje. Ali naj začne prepir z Martialom — ki je edini ženin, katerega se je njegova hči oprijela? Ali naj prekine občevanje z njim in tako ostane brez zeta? Kdaj mu nebesa pošljejo novega ženina? In kako bo Blanche divjala!
Sklenil je torej pogoltniti
grenko kroglico; v njegovem glasu je bilo skoro nekaj očetovskega ko reče Martialu :
"Vi ste še mladi, moj dragi Martial."
Baron je še vedno klečal pri špranji in uho mu je bilo skoro prilepljeno ob zid. Zadrževal je sapo, da se ne bi izdal.
"šele dvajset let imate, moj dragi "Martial," nadaljuje stari markiz. "Lastnik ste goreče navdušenosti in plemenitosti. Končajte svoje delo, jaz vam ne bom nasprotoval, toda pomnite, da pride lahko vse na dan — in potem —"
"Nič se ne bojte, gospod," ga prekine mladi markiz. "Odredil sem vse potrebno. Ali ste videli enega samega vojaka na hodnikih? Ne. Vzrok je, ker je poklical moj oče na moj nasvet vse častnike in vojake na posvetovanje. Pravkar jim govori- v svoji sobi. Prišel sem torej sem, ne da bi me kdo opazil. In nihče me ne bo videl, ko bo modhajal. Kdo se bo drznil trditi, da sem jaz pomagal baronu k begu?"
"Ako baron pobegne, tedaj bo pravica hotela dognati, kdo mu je pomagal pri begu." Martial se nasmehne. "Ako bo pravica v resnici iskala, tedaj bo dobila v roke človeka, katerega bom jaz pripravil. :Pojdite! Povedal sem vam vse. Bal sem se ene same osebe, in ta ste bili vi? Neki moj zaupnik vam je naročil, da se snidite v teh prostorih z menoj. Prišli ste. Znano vam je vse in obljubili ste, da ostanete nevtralni. Baron bo na varnem preko meje, predno sonce izide."
Martial pobere leščerno in veselo pristavi:
"Pojdiva — moj oče ne more cele ure govoriti z vojaki."
"Toda," sili markiz Courtornieu, "ali mi niste rekli —"
"Povedal vam bom vse, toda ne tu. Pojdite, hitro!"
In oba sta odšla ter zaklenila vrata za seboj. Tedaj šele je ba-ron vstal.	/
V njegovi glavi so se pojavile j vsakovrstne misli, dvomi in sklepanja.
Kaj je bilo pisano v onem pismu? Zakaj se Chanlouineau ni ppslužil pisma, da bi rešil samega sebe? Kdo bi si mislil, da bo Martial tako zvesto držal besedo, katero je dal pod pritiskom \ grožnje?	<
Toda baron ni imel časa za pre-mišljevanje, pač pa za delo. železno omrežje je bilo debelo in I težko, in prežagati je bilo treba ( dve vrsti.
Baron se poda na delo. Dobro je vedel, da bo imel te- i žavno delo. In kmalu je odkril, da je še tisočkrat težje kot je pa ' mislil.	j
Bilo je prvič v življenju, da se je posluževal pile, katere pravzaprav še rabiti ni znal. Napredoval je obupno počasi.
In to še ni bilo vse. Dasi je delal kolikor mogoče previdno, pa 1 je pri vsakem potegljaju pile preko želez j a povzročeval ropot, ki ga je močno vznemirjal, tako da mu je iz strahu skoro zastala kri. Kaj če bi kdo slišal ta ropot? In nekaj se bo gotovo zgodilo, kajti na h6dniku je zopet zaslišal dobro umerjene korake straž, ki so se vrnile na delo.
Tako počasi je napredovalo njegovo delo, da je po preteku dvajsetih minut začel že obupovati.
Ako bo šlo tako naprej' napoči prej dan, predno bo prepilil prvo železno palico. Zakaj bi se torej brezuspešno trudil? Baron se je že pričel, obotavljati, ko se približajo koraki njegovi celici.
! laron se hitro vsede za mizo.
Vrata se odpro in v sobo stopi vojak, kateremu reče neki častnik, ki pa ni prestopil praga:
"Vi imate svoja navodila, korporal. Bodite pazljivi. Ako bi jetnik kaj potreboval, tedaj me pokličite."
Srce se je vznemirilo baronu; malo je manjkalo, da mu ni počilo. Kaj nameravajo sedaj?
Ali je morda markiz Courtornieu končno le zmagal ali pa je Martial poslal koga, da mu pomaga?
"Mi se ne smemo obotavljati sedaj," zamrmra korporal, kakor hitro so se za njim zaprla vrata.
Baron Escorval poskoči s stola. Ta vojak je bil njegov prijatelj. Bil mu je v pomoč in svo-
bodo.
"Jaz sem Bavois," nadaljuje korporal. "Nekdo mi je pravkar povedal: "Neki prijatelj Napoleona je v nevarnosti. Ali bi mu radi pomagali? In odgovoril sem: "Takoj in tu me vidite!"
Korporal je bil v resnici junaški mož. Baron mu seže v desnico in reče s kpmaj zadušenim ihtenjem:
"Iskrena hvala! Hvala vam, ki me niti ne poznate, pa se izpostavljate nevarnosti radi mene."
Bavois pa samo zmigne z rameni.
"Meni se zdi, da moja stara
. koža ni tako dragocena kot je vaša. Ako se nama ne posreči, te-
•	daj bodo obema odsekali glavo z
•	isto sekiro. Toda nič se ne bojte.
•	Uspeh je naš. Pa nehajva govo-
riti in pojdiva na delo."
Po teh besedah potegne izpod svoje suknje močan železen di*og in malo steklenico žganja, kar vse polži na postelj.
Potem pa vzame svečo in zamahne z njo petkrat ali šestkrat pred oknom.
"Kaj pa vendar delate?" ga vpraša baron.
"To je znamenje vašim prijateljem, ki morajo zvedeti, da dobro napredujemo. Nahajajo se spodaj in čakajo na naju. Glejte, nam že odgovarjajo."
"In sedaj," reče vojak, "je vse dobro. Dajte, da vidim, kako daleč ste že prišli z delom pri omrežju?" ; "Saj sem komaj začel," šepeta , Escorval.
Korporal si ogleda delo.
"Nu, dosti niste naredili," reče, "toda jaz sem bil kovač svoje dni in znam vrteti pilo."
Z žganjem namoči pilo, ki sedaj trikrat hitrejše deluje, nakar vzame železni drog, s katerim se upre v zidovje, baronu pa naroči, da postavi leščerbo na mizo, vzame v roke časopis in bere glasno toliko časa, dokler ne bo gotov z delom.
Na ta način sta lahko preslepila stražnike zunaj, ki niso mogli slišati udarcev pile. Leščerba je bila postavljena tako, da je njej sijaj zakrival okno, ki je bilo popolnoma v senci. Enkrat je prišel eden izmed vojakov v sobo
in baron ga je slišal, kako je po: odhodu pripovedoval svojim to- j varišem zunaj:
"Pravkar sem pogledal jetnika. Je zelo bled in oči se mu mrzlično svetijo. Da si preganja dolgčas čita glasno iz časopisa. Korporal Bavois pa pri oknu gleda ven."
In dočim je Bavois pilil in delal je baron čital in čital.
že je prečital baron ves časopis in je nameraval začeti od kraja, ko mu namigne stari vojak pri oknu, da preneha.
"Pol naloge je dovršene," reče šepetaje. "Spodnji del mreže je prepiljen."
VOLITE ZA. . .
X Adam J. Damm
ki je kot javni uradnik vedno vršil svojo službo pošteno in vestno.
X Adam J. Damm
ZA ŽUPANA V CLEVELANDU
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste fumez« in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenville 0218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo -zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden
AMERIKA DOMflVhK OCTOBER 2, 1^9
■■II I	' II	....................................' I II	I. ' . * 1 ........ ■ '!,' -n - r. I r r ' i I ...............
Za čast in poštenje
(ROMAN)
x| John M. Novak
WPA DELAVCI
stanujoči v 23. vardi!
IZVOLITE
X Joe Poznik
COUNCILMANOM 32. VARDE
VOLIVCI 28. VARDE!
X MAX F. TRAVEN
XI Anne Dorrington