Poštnina plačana v gotovi? tntmmnm Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 140 Maribor, sreda 24. junija 1931 »MUTRA" ^hai a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 mesečno preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica ši. 4 Dvojno lice Nemčije Nemški državni kancelar dr. Briining je ?-opet enkrat dokazal, da ima zelo krepke živce. Kljub vsem še tako ogorčenim jurišem združenih političnih nasprotnikov ni klonil v vprašanju sklicanja dr 2avnega zbora ter končno le uveljavil Svojo voljo. Po vroči borbi je nastopil *&ffaj trenutek odmora, ki pa bo le kratkotrajen. Treba bo pristopiti k načetju 'jPrašanja revizije Youngove pogodbe in k Praktični izvršitvi s 1. julijem uveljav' IJenih, toliko grajanih zasilnih odredb. Kdor je le bežno prečital vsebino teh zasilnih odredb, se ni mogel ubraniti vtisa, da je Nemčija resnično v težkem položaju. To domnevo potrjujejo posebno postavke, nanašajoče se na omejitev dr žavnih izdatkov za socijalno skrbstvo. Črtani so tako med drugimi izdatki za rente vojnih žrtev v višini do 27 odstotkov, kakor tudi doklade za otroke nižjih uradnikov. Iz zavarovanja za brezposelne bodo s 1. julijem izločeni vsi mladoletni. Mesta in podjetja lahko po uvidevni znižajo tudi tarifirane mezde in pla-Se, kar bo povzročilo najbrže nedogledne Posledice. To pa so samo najtežji slučaji, ki so globoko zadeli vse nižje plasti nem *kega naroda. Poleg teh pa je še cela vr-manjših prikrajšav socialnoskrbstve-Qih Pridobitev izza časa po svetovni vojni. — ,Pa^ Poglavij za temi presunljivimi odstavki se vrste 5]en}) ki mečejo čudno uc na vse zasilne odredbe ter nemalo omajejo verov izjave o katastrofalnem položaju nemških državnih financ. Do-lm je črtala vlada že itak malenkostne podpore vojnim žrtvam, pa so ostale neokrnjene pokojnine za vse vpokojene Viljemove generale. Teh možakov je še 3snnm'rvr, ^ ter preiemajo letno do -80.000 Din pokojnine, to je dvakrat več, kakor vpokojem zmagoviti francoski ge-uerali. »a dvojna mera je uvedena udi pri takozvanem kriznem davku, ka- lregao^°ra Zl !??*?, delavec- ima •etno 2000 mark dohodkov, dočim ga bo plačeval poljedelec šele tedaj, £e ima 'etno več kot 8000 Din dohodkov. §e bolj čudno luč pa meče na izjave uemških državnikov o finančnih težavah e°Vor, ki ga je imel nedavno pred dijaki k Monakovem bivši šef štaba državne ptambe, general von Seeckt. Po mnenju ‘ega, sedaj tudi politično delujočega ge-Jetala »leži pravi In edini vir vseh nem-jjjdh gospodarskih težav v tem, da Je Pičila danes brez vojske ter razoro-Zaradi tega bi moral biti po mne-J* modrega generala von Seeckta naj-Če j, c’b sleherne nemške vlade, doseči, . že ne splošno razorožitev vseh dr-0lV’ Ysaj to, da se Nemčija zopet lahko ***> in uvede splošno vojaško dolž- aJako si Predstavlja torej bivši Vilje-ske tf-enern re5itev nemške gospodar- *tSm L0tT?ba bi i0 bi,° tore' led« letal in nklr> • fopov> strojnic, tankov, lem danes ’ S katerimi hi lakk« p°-*Hova vpadlireZP°SjClni nemSki generali Zavarovano VRMnriernem trenutku v ^n E ii?e,f ,° !n že ^ikrat pre-ranciJ0- a]i na vsaj na Poznai j- Malinov sestavila vlado DEMISIJA KABINETA LJAPČEV OD KRALJA SPREJETA. — MALI-NOVU POVERJEN MANDAT. — USPEH NJEGOVE MISIJE ODVISEN OD ZEMLJORADN1KOV. SOFIJA, 24. junija. Položaj vlade Ljapčeva je po katastrofalnem porazu vladnega bloka pri nedeljskih volitvah v sobranje postal nevzdržen. Sinoči je Ljapčev predložil kralju de-misijo celokupnega kabineta. Krona je demisijo sprejela in danes dopoldne poverila vodjo demokratov Malinova, šefa opozicijonalnega bloka, s sestavo nove vlade. Malinov bo skušal sestaviti vlado narodnih liberalcev, demokratov, radikalov in zemljoradni-kov, ki imajo v novem sobranju skup no nad 150 poslancev, dočim je de-mokratičeski zgovor (vladni blok) od 174 padel na 79 poslancev. Uspeh Malinova je odvisen pred vsem od tega, kakšno stališče bodo zavzeli zemljoradniki. V tej stranki je še včeraj prevladovalo mnenje, da treba tudi v novem sobranju ostati v opoziciji. Kralj Boris je namreč svoj čas izjavil, da zemljoradniki ne bodo prišli na vlado, dokler bo on na bolgarskem prestolu. Zatrjujejo pa, da je kralj v zadnjih dneh spremenil svoje mišljenje in da nima ničesar proti vstopu zemljoradnikov v vlado. Ta preokret v nazorih označuje tudi dejstvo, da je sestava nave vlade poverjena Malinovu. kojega uspeh je mogoč le, če ga bodo podpirali zem Ijoradniki. Hooverjeva Inicilatlva NE DEBATE IN KONFERENCE, AMPAK HITRA AKCIJA. — TELEFONSKO PARLAMENTARNO GLASOVANJE. - VELIKA VEČINA ZA HOOVERJEV PREDLOG O ENOLET NEM MORATORIJU. WASHINGTON, 24. junija. Vest, da je predsednik Hoover za sklicanje konference prizadetih držav, na kateri bi te zavzele stališče k njegovemu predlogu za enoletni moratorij za plačila reparacij in vojnih dolgov, odločno demantira državni tajnik Stimson, ki povdarja, da je predsednik za naglo akcijo in ne za dolge debate na konferenci. Da bi zadevo pospešil, je dal Hoover izvesti telefonskim potom parlamentarno glasovanje, to se pravi, dal je vse poslance in senatorje vseh držav Unije telefonski vprašati, ali soglašajo z njegovim predlogom. Doslej še niso dospeli vsi odgovori, ker so mnogi parlamentarci na potovanjih. Vendar je iz dozdajnih odgovorov možno sklepati, da bo velika večina parlamenta za Hooverjev predlog. Glede mnenja, da se je Hoover odločil za svoj predlog šele po prejemu pisma nemškega državnega predsednika Hindenburga, je izjavil Stimson, da je Hoover pričel s svojo inicijativo, še pred-no je dospelo to pismo v Washington. Zopet strašna eksplozija LONDON, 24. januarja. V skladišču smodnika v mornariškem arzenalu v Holten Heardu pri Bournemouthu je nastala težka eksplozija, pri kateri je bilo 11 delavcev ubitih, 19 težko iu mnogo lažje ranjenih. Tudi škoda je ogromna. Učinek eksplozije so čutili 35 km naokrog, in ljudje so mislili sprva, da je potres. V istem skladišču se je zgodila tudi že pred dvemi leti eksplozija, vendar manjša in z manjšim številom človeških žrtev. Preiskava proti dunajskim atentatorjem na kralja Zogu. DUNAJ, 24. junija. Te dni bo zaključena preiskava proti atentatorjem albanskega kralja Zogu. Preisko- valni sodnik je ustavil nadaljno posto-vanje proti voditelju dunajskih albanskih emigrantov Angelu Čumi zaradi pomanjkanja dokazov. Razprava proti atentatorjema B j e 1 o š i in Č a-n i j i pa se bo vršila v prvih dneh avgusta. Roparji oplenili 9 avtomobilov. SOLUN, 24. junija. Na cesti Kavarn Urama je ustavilo o polnoči šest do zob oboroženih razbojnikov skupino devetih grških avtomobilov ter pozvalo nad trideset avtomobilistov, aa zapuste svoje vozove. Ko so se ti pokorni njihovi zahtevi, so jih roparji ?.p ^l1. do golega ter odnesli nad 100 nsoč dinarjev gotovine in mnogo zlat nine. Grško orožništvo mrzlično zasleduje drzne bandite. sko m v poljski koridor. Za plačevanje vojne škode, ki so jo povzročile nemške vojske, kamor je stopil škorenj pruskega grenadirja, v Nemčiji ni denarja. Primanjkuje ga tudi celo za vojake, ki so postan žrtev mahinacij in grdih iger pru-sko-habsburske diplomacije. Dovolj pa bi ga^ bilo na razpolago za oborožitev in vzdrževanje nove stalne nemške vojske, ki bi pomenila nov sod smodnika v že itak z eksplozivi vseh vrst prenapolnjeni Evropi. Dovolj in še več kot danes, ko si privošči na robu gospodarskega poloma se nahajajoča Nemčija razkošje graditve najdražjih vojnih ladjj na svetu in ko potroši samo za vzdrževanje dovolje nih ji zalog orožja letno več, kot so vse te zaloge vredne. S tem svojim govorom je potrdil general von Seeckt znova francosko krilatico o »dveh Nemčijah«. To je o povojni demokratski in res miroljubni Nemčiji ter predvojni reakcijonarni, ki živi še vedno v tradicijah nemškega militarističnega imperijalizma. Po vseh znamenjih ima zaenkrat kljub vsem Briiningom in wei-marskim koalicijam v Nemčiji še vedno prvo besedo druga skupina. Ako pa bo to v korist nemškemu narodu in za okrepitev miru tako potrebni Evropi, bo pokazala bodočnost. Mi se le bojimo, da ne! — Pogreb t župana Franca Pišeka. Ob ogromni udeležbi gasilcev, Sokolov, strelcev in drugega občinstva se je vršil 22. t. m. v Slivnici pri Mariboru pogreb Pišeka Franca, veleposestnika in župana v Orehovi vasi. Žalostinke je igrala gasilska godba iz Studencev pri Mariboru. Pri odprtem grobu, polnem vencev in rož se je poslovil od njega domači župnik g. Mihalič, v imenu Sokola in Streljačke družine, katerih agilen član in odbornik je bil pokojnik, pa je govoril prosvetar slivniškega Sokola br. Čiček tako ganljivo, da ni ostalo nobeno oko suho. Strelci so mu nato oddali v zadnji pozdrav salvo. Pokojnik je bil sin bivšega poslanca Pišeka ter zaveden narodnjak in Jugoslovan. Bodi mu zemlja domač? Elitna telovadna prireditev v Mariboru. Kakor smo že poročali, priredi Sa* vezna prednjaška šola v Mariboru v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 19. svoj javni nastop na prostoru I.S.S.K. Maribora z izbranim sporedom. Nastop bo edinstven in naj nikdo ne zamudi, si ogledati naše zagorele in mišičaste tečajnike, preden se poslove iz našega Maribora. Ekskurzija abiturijentk v Srbijo. V četrtek, petek in soboto bode v cvet ličnari Weiler v Gosposki ulici razstavljen trnjev venec, katerega poneso abi-turijentke drž. ženskega učiteljišča, povodom svoje ekskurzije v Srbijo na grob kralja Petra I. Osvoboditelja. Vodja ekskurzije je prof. L. Mlaker, katerega zamisel je tudi venec. — Velike mednarodne strelske tekme se bodo vršile od 23. avgusta do 6. sept. t. 1. v Lvovu na Poljskem pod pokroviteljstvom predsednika poljske republike. Slivnica pri Mariboru. V nedeljo 5. jul. t. 1. se vrši v Slivnici odkritje spomenika padlim vojakom. Ob 10. bo slovesna maša pred spomenikom, nato pa odkritje. Svirala bo sokolska godba. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Pokažite čut pijetete do padlih in u-deležite se odkritja v obilnem številu! Trgovine dne 28. junija zaprte. Vsled mnogostranskega vpraševanja obvešča Gremij trgovcev v Mariboru svoje člane, da imajo biti po sklepu letošnjega občnega zbora trgovine na dan sv. Petra in Pavla ves dan zaprte. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla po dolgi in mučni bolezni v starosti 67 let gospa Marija Lor-berjeva, udova po oficijalu okrajnega glavarstva. Pogreb bo jutri 25. trn. ob pol 17. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V bolnici je u-mrl 30Ietni žel. uradnik Dragotin Čebular. Pogreb bo jutri 25. trn. ob 16. na Pobrežju. Blag jima spomin! Žalostna statistika. Po zapiskih mariborske policije je bilo od 1. januarja pa do danes v Mariboru 16 slučajev nepredvidene smrti. Od tega je bilo nesrečnih smrtnih slučajev 9, samomorov pa je bilo 7 in sicer jih je šest pobegnilo na drugi svet z obešenjem, eden^pa se je ustrelil. Največ slučajev tragične prenagle smrti je bilo v juniju in s-.'er 4 samomori ter dva slučaja nesrečne smrti. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 194 svinj, prodanih 170. Cene so bile. za mlade prašiče, stare od 5 tednov do 1 leta, po 50 do 850 Din. I kg žive teže se je prodajal po 7 do 8 Din, 1 kg mrtve teže po 9 do 10 Din, Kresna not na K6banskem VRAŽE IN SKRIVNOSTI OBMEJNIH PLANIN. Ko dolinsko polje ob rdečici ma-Kovih lic bujno valovi že v najlepšem Klasju ter oznanja »čas okoli kresa«, takrat se skromnim kobariškim njivicam ne obeta še nič prida. Ce ne bi ob takih večerih kresnice čarobno ob letavale daljnih planinskih naselbin, bi komaj slutili, da se bliža skrivnostna — kresna noč . . . Težke življenjske skrbi tlačijo zapuščenega hribovca, da bolj kot marsikje veruje v tajnosti kresne noči, ko »ptički pojo in — cekini cvet6 . . .« Pa še marsikaj več pričakujejo nekateri od »Janževega kresa«, kot ga ime nujejo. Gospodinja že dan pred praznikom sv. Janeza Krstnika (24. junija) pripravi moko za peko. Drugo jutro vsta ne pred solnčnim vzhodom in hiti v gozd k izvirku, do katerega se ne sliši cerkveni zvon, ki poje kresno ju-tranjico. Tam si zajame vode iri jo ponese domov, da zamesi testo. Na-kipnilo bo brez kvasa. To testo nadomešča kvas in ga vse leto ne bo zmanjkalo. Ko dekla na kresni dan zjutraj nese prvič drva k ognjišču in si jih naloži, kolikor se da nesti, jih spotoma prešteva, če je drva zadela ravno na pare, se bo prav gotovo še letos omo žila, če pa ne, pa naj ob drugem kresu vnovič poizkusi srečo. Trem rastočim česnom obrezava-jo na kresni večer biijke. Ko obrezuje fant prvega, si misli veselje, pri drugem žalost, pri tretjem modrost. Ponoči bode česnovo zelenje zopet pognalo. Iz katerega česna zraste najvišje, tista želja se bo fantu v bodočem letu sigurno izpolnila. Kdor hoče odkriti življenjske skriv nosti za bodočnost, mora zasaditi v kresni noči koprivo. V katero smer se v kresni noči obrne njen vrh, tja ga bo vodila življenja pot. Ce se povesi, mu je usojena Še tisto leto — hladna zemlja. Ce se obrne drugam, ga sreča čaka le v tujini. Na kresni večer, ko že odhaja družina k počitku, položi dekle na mizo hleb kruha in nož, zraven pa križ in blagoslovljeno vodo. Nato pometa hišo, a paziti mora. da prične pri vratih in vleče smeti k mizi. Takrat ne sme dvigniti pogleda od tal, dokler ne zadene z metlo ob rob mize. Ako takoj pogleda pod mizo in vidi, da čepi tam moški, se bo še to leto mo-Žila. Tudi fant lahko zve, ali je pod mizo že pripravljena zanj žena, to pa seveda le, če se je preje naučil spretno sukati metlo. Kdor se boji kač, ki se plazijo med borovničevjem in robidovjem, mora na kresni večer z Blaževo svečo trikrat potegniti okoli svojih nog, trupa in glave ter pri tem izgovarjati prav razločno, zbrano in pobožno: »Bog daj, da me ne bi pikale kače!« Ako je pravilno ravnal, je vse leto varen pred kačami. Ako na kresni večer grmi, lezi na tla, kjerkoli si, in se na vso moč valjaj po tleh. Vse leto te ne bo grizle in Ščipalo v trebuhu. Dekle, ki je željno ženitve, mora na kresno noč trikrat bežati okoli kozolca. Potem se ji prikaže bodoči ženin. A čujte, kaj se je nekoč zgodilo — in premislite, predno greste na poizvedovanja okoli kozolca! Dekle, radovedno, kakšen mož ji je namenjen, je šlo na kresni večer h kozolcu na ogledi. Ko tretjič priteče naokoli, se ji prikaže brhek fant v zelenih nogavicah, čez leto dni jo pride res snubit. Vzela sta se in imela tri otroke. Mož je bil čudaški in je imel navado, da svoje čepice ni odložil niti ponoči. Nekoč pa poprosi ženo. nai mu poišče uši na glavi. Iskala je in v laseh zadela na nekaj trdega. Bi! je — rog. Ženo je prevzela groza. Pograbila ie otroke, da I bi z njimi zbežala od moža-vraga, A mož ji iztrga prvega otroka, drugega pa pretrga na dvoje in vrže ženi polovico, tretjega prepusti ženi. Z divjo silo popade nato svoj delež — poldrugega otroka in izgine. Nič več se ni vrnil. Skrivnosti kresne noči ... Mariborski in dnevni drobiž mariborsko gledališče Sreda, 24. junija ob 20. uri >XYZ«, ab. B+C. Povišane dramske cene. Gostovanje članov Nar. kazališta v Zagrebu. Četrtek, 25. junija ob 20. uri »XYZ«, ab. A+C. Povišane dramske cene. Gostovanje članov Nar. kazališta v Zagrebu. Zadnja predstava v sezoni. Zaključna predstava letošnje sezone bo v četrtek, 25. t. m. Uprizorila se bo zelo zabavna in duhovita Klabundova komedija »XYZ«, s katero bodo gostovali odlični umetniki »Narodnega kazališta« v Zagrebu. Sodelujejo gg. Božena Kraljeva, Dubravko Dujšin, Mato Grkovič in Josip Pukšec. Na to gostovanje članov brezdvomno najboljše drame v Jugoslaviji prav posebno opozarjamo in naj nihče ne zamudi zelo redke prilike resničnega umetniškega užitka. Ker vlada za gostovanje veliko zanimanje, priporočamo čim prejšnje rezerviranje vstopnic v predprodaji. Po nedeljskih srednješolskih plavalnih tekmah Ce pogledamo na razvoj mariborskega plavalnega športa od otvoritve kopališča na otoku pa do danes, moremo ugotoviti dejstvo, da se tudi v tem športu najbolj in z največjo resnostjo udejstvuje di-jaštvo. Zato so bile tudi nedeljske dijaške Dlavalne tekme važen dogodek. Loebicke je nekoč zapisal: Smučanje, plavanje, telovadba so tri združena pota (Jo popolnosti. To je eksaktna teorija, ki se vsak dan znova potrjuje. Na Poljskem |e obvezno, da se vsak državljan parkrat na leto okoplje. In pri nas, Bože mili, vidiš ljudi, ki cela desetletja niso imeli razen rok in nosa ničesar v vodi. Z novim kopališčem se je pri nas odpomoglo le imovitejšim slojem. Ljudskega kopališča, kafeor. je bilo projektirano, ni, ker se je z visokimi taksami zagradila pot prole-tarijatu in srednjim slojem. O tem je vsaka nadaljna debata neumestna. Vendar pa bi se sedaj, ko ima mladina čas, da si po raznih izpitih in maturah nabere življenjskega soka, moralo dati prilike onim, ki ne morejo na Rivijero ali v letovišča, da si vsaj tu na solncu in v vodi opomorejo. Ko se je otvarjalo lani kopališče, je bil na slavoloku napis: Ljudstvu v korist, občini v čast. To v premislek merodajnim činiteljem. Naši fantje so v nedeljo pokazali, kaj znajo. Seveda je res, da doseženi časi niso še tako blizu mednarodnim, toda videli smo, da imamo kader mladine, iz katerega se bodo v najkrajšem času rekrutirali plavači, ki nam bodo le v čast. Kdor je gledal tekmo, se je moral otresti vseh predsodkov zoper mladinski šport. Lepa, zagorela telesa, napetost v pričakovanju starta, iztegnjen skok in nato peklenski tempo do kraja, vse v nesebičnem tovariškem tekmovanju, to je moralo vsakogar navdušiti. Kako so se jim iskrile oči, s kakim navdušenjem so delali vse! Pokazali so, kaj znajo, in dokazali, kako je neopravičeno nerganje mnogih črnogledov, ki samo posedajo po zatohlih sobah in vzdihujejo o pokvarjenosti povojne generacije. Majhen otok v velikem oceanu. Ime mu je Palmira, ne igra velike uloge v velikih svetovnih dogodkih in ne upllva na gospodarsko strukturo. Vendar pa veže civilizirani za-pad z divjim vzhodom. Takšen otok je v gospodinjstvu toaletno milo. Ne upliva na naš gospodarski položaj, vendar pa je važen činitelj našega zdravja. Kakor je velika razlika med raznimi oceanskimi otoki, je tudi velika razlika med toaletnimi mili. Ni morda samo slučaj, da se toaletno milo najboljših lastnosti imeuuje — PALMIRA, - Poljski peuci u (Tlariboru Z včerajšnjim popoldanskim ljubljanskim brzovlakom so dospeli v Maribor pevci krakovskega pevskega zbora »Echo«, katerim so priredili naši matičarji na Glavnem kolo.dvoru lep in prisrčen sprejem. Došle goste je pozdravil v imenu mariborske Glasbene Matice predsednik pevskega zbora g. Arnuš, v imenu pripravljalnega odbora Poljsko-jugoslovenske lige pa njegov predsednik profesor dr. Crnek. Obema govornikoma se je zahvalil v blagoglasni mehki poljščini predsednik g. Borowizski, ki je naglasil potrebo ožjega spoznavanja med Poljaki in Jugoslovani ter skupnega dela pri ustvarjanju vseslovanskih kulturnih dobrin. Po sprejemu so se odpeljali poljski gostje z mestnim avtobusom na Mariborski otok, kjer so se odpočili in pripravili za koncert, ki so ga priredili zvečer v Narodnem gledališču. Kljub neugodnemu letnemu času je bilo gledališče dokaj dobro zasedeno. Publika je pozorno sledila ubranemu petju Poljakov ter jim ponovno navdušeno izražala svoje zadovoljstvo pri posameznih točkah. Po koncertu je priredila mariborska Glasbena Matica poljskim gostom prijateljski banket v dvorani hotela »Orel«. Banketa so se udeležili poleg predstavnikov oblasti in matičarjev tudi številni Mariborčani, ki so napolnili prostrane prostore. Na banketu so pozdravili došle goste poveljnik mesta general Pavlovič, magistratni svetnik Rodošek, predsednik mariborske Glasbene Matice, ravnatelj dr. Tominšek, predsednik pevskega zbora matičarjev g. Arnuš in predsednik pripravljalnega odbora Poljsko-jugoslo-venske lige. profesor dr. Crnek. V imenu Poljakov sta se zahvalila za prisrčen sprejem predsednik društva Bo-rowiejski in dirigent Boleslav Walek-Wn!e\vski. Med banketom in vse do odhoda dragih gostov sta izmenoma prepevala mešani zbor mariborske Glasbene Matice in poljski pevci. Ob zaključku lepega večera sta nato še skupno zapela oba zbora pod vodstvom dirigenta profesorja Mirka Zajčevo bojevito koračnico »U boj'!«, nakar so poljski gosti le prenaglo morali odpotovati z dunajskim brzovlakom proti domovini, prežeti naj-lepših vtisov iz naše velike domovine. Sokolstvo na župni zlet u meribor! Na sokolskem letnem telovadišču v Mariboru je živahno vrvenje. Delavci dvigajo stebre za pomožno električno razsvetljavo in postavljajo šotore, Sokoli in Sokolice pripravljajo gradivo za okra-šenje povečanega telovadišča in napravljajo razne napise. Odbori društev prirejajo seje, določajo odseke, reditelje ttd., da bode vse gladko poslovalo. Po šolah se pripravljajo postelje za brezplačna prenočišča, ločena po spolu za člane, članice in naraščaj. Po vsem mestu so tialepl;eni lepaki, ki naznanjajo, da ae bode 10. župni zlet obhajal kaj slovesno. V nedeljo dne 28. junija bode ob 15. uri velik nastop vojaštva, ob pol 21. pa Sokolska akademija ob zvokih voiaške godbe na telovadišču. V pondeljek dne 29. jun. ob pol 11. povorka iz telovadišča, ob pol 12. stik na Trgu svobode, razvitje župnega prapora po banu g. dr. Marušiču, od 15. javna telovadba, potem velika narodna veselica. V nedeljo dne 28. jun. bodo od 17. naprej pri vsakem vlaku do 23. pričakovali Sokolstvo pred glavnim kolodvorom či-nitelji stanovanjskega odseka. Vse že v nedeljo predpoldne v Maribor došlo Sokolstvo se naj zbere ob 18. pred glavnim kolodvorom^ da jih bodo vodili na prenočišča. Vožnja z vlaki znižana za polovico. Prijave za prenočišča na naslov: »Sokolska zupa, Maribor. N.,rodni dom« do vštetega 26. jun. Zdravo! V ČETRTEK 25, JONIJA OB 18-30 NASTOP SAVINE PREDNJAŠKE ŠOLE NA PROSTORU I.S.S.K. MARIBOR Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru se je vršil ustni učiteljski diplomski izpu (matura) od 15. do 23. junija pod predsedstvom direktorja Jovana D. Jovanoviča iz Beograda. Na izpitu je bilo šestdeset kandidatinj, od katerih so napravile izpit štiri odlično, druge pa prav dobro in dobro; štiri kandidatinje imajo ponavljalni izpit v septembru. Za celo leto ni pala nobena. Odličen uspeh imajo gospodične: Heric Teja, Horvat Antonija, Krammer Ema in Stegu Jožica. Razen teh so napravile izpit še sledeče gospodične: Adamič Marija, Auer-nik Leonida, Bajec Ivanka, Bibič Marija, Bobič Verena, Berglez Marjanca, Cejan Nada, Celcer Marija, Čede Amalija, Čepe Marija, Čremožnik Marija, Eichkitz Greta, Faninger Jelisava, Germek Zofija Grobin Karolina, Grundner Franja, Gustinčič Marija, Hvalec Jožica, Inkret Erika, Janežič Zora, Jenčič Valerija, Jenčif Vida, Jug Marija, Kobal Pavla, Lah Antonija, Lah Danica, Matoh Terezija, Ma-žera Friderika, Merkuš Aliče, Nest Ljudmila, Novak Tatjana, Obleščak Zora. Obran Anica, Ornik Franja, Pavlin Pavla, Pinterič Danica, Pipan Mira, Potisk Jožica, Purkeljc Emilija, Rep Alojzija. Rudež Bronislava, Schwarz Avgusta Skasa Sighiida, Strelih Franja, Štancei Jožica, Šušteršič Justina, Terčak Veronika, Zajec Marija, Zidarič Danica, ZorčiS Marija, Žitnik Ela, Žoher Avgusta. Na vsak način prav lep uspeh. Gospodičnah abiturijentinjam čestitamo in jim želimf lepih uspehov v njihovem bodočem delo1 vanju med narodom! Višji tečajni izpiti (matura) na klasični gimnaziji v Mariboru je končala 22. tm. Predsedoval je inspek-tor ministrstva prosvete, g. Ilija L a 1e; v i č. Kandidatov je bilo 50, to je vsi dijaki obeh letošnjih osmih razredov (49) in eden privatist. Za eno leto sta bila za' vrnjena dva kandidata, za 3 mesece 2 ponovitvijo enega predmeta trije. Ostali so bili spoznani zrelim in sicer: Bezjak Anton, Fajdiga Alojz, Gulin Pavel, Hoh< njec Milivoj, JazHišek Josip, Jurca Ciril, Kolenc Ivan, "ušar Štefan, Nežii Karla, Osterc Sta .ko, Pipuš Milena, Potokar Ferdo, Poznik Marijan, Priveršel1 Anton, Razlag Bronislava, Savost Hilda Schvvaiger Hilda, Sedej Anton, Sekolec Karl, Štucin Joža, Sušnik Kornelij, Verstovšek Ciril, Zoichter Ivan, Duh Franc Gomboc Franc, Jeler Karl, KlemenČi? Anton, Kocuvan Vasilko, Kos Franc, Ko-scliak Edgar, Kramer Dragan, Mactff Vladimir, Matkovič Josip, Mussnig V$' tor, Ornik Friderik, Petančlč Martin Predikaka Maks, Sinko Jožef, Sunčič Viktor, Tominšek Franc, Urbič Rudo# Vogrinc Stanko, Vrhovec Alojz, 2ol Alojz, Voglar Bogumil. Brezobziren kolesar. Na znanem klancu pred Kamnico til* mestne meje, nazvanem »Monte bello« se je včeraj popoldne zaletel neki še ne-izsledeni kolesar v 77-letnega vpokoje-nega strojevodjo Ludvika Wegesserja. stanujočega v Wildenrainerjevi ulici 11 ter ga vrgel ob tla. Imenovani je pri padcu zadobil več težjih poškodb na glavi V ambulanci reševalne postaje so mu nudil; prvo pomoč, nakar so ga na lastno željo odpremili v domačo oskrbo. Brez-obzi ai kolesar jo je prav nešportno od-kari! s kraja nezgode. »Pobuna« v javni bolnici. Sinoči okrog 21, ure je v oddelku n venerično bolne ženske v tukajšnji splošni bolnici izbruhnila »revolta«. Pacijent-ke so se skregale in steple med seboj iti ko so prihitele usmiljenke, bolniški stre-žaji in zdravniki, so jih obkladale z naj-bolj prostaškimi psovkami, katere je ču* ti samo v beznicah ter navalile na nje' poskušajoč si pripraviti pot za pobeg' kar. se ie že parkrat zgodilo. — Ker besneče pacientke le niso hotele odnehati, so bili nadzorni organi bolnice prisiljeni' zaprositi za Intervencijo policije. Službujoči nadstražnik Srečko Pušnar je takoj prispel na pozorišče in ko ie ugotovil dejanski položaj, ie bil prisiljen, da je tri pacijentke oddelka aretiral in odvedel v policijske zapore. — Ker so aretirane ženske Še bolne, bodo sicer po zaslIS”” nii. zonet hrrvVne v bolnico, vendar sc bo nočna »revolta« obravnavala tudi prod sodiščem, t V Mar ftforu, fjt it $Šf UGftBSfŠH V E ČER N f 1^'Julr* 'StraTTJ Živi pokopani . . . STRAHOTE, KI JIH DOŽIVLJAJO DOZDEVNO MRTVI. Nedavno je pisal »Kriminalni Glasnik« o strašnem slučaju —- živo pokopanega pastirja v Španiji. Dobil je epileptičen napad in nato zaspal. Iz-gledalo je, da je mrtev. Zdravnik je konstatiral smrt — ter so ga pokopali, še predno je potekla doba ležanja na odru. Drugi dan so neki delavci slišali glasove iz groba — preplašeni so zbe žali v vas — ter povedali, kaj se je zgodilo. Vrnivši se z večjo množico 'iudi, so odkopali grob, kjer se jim te nudil strašen prizor. Nesrečni pa-* stir, ki je bil le navidezno mrtev, je v zemlji oživel. Nastala je strašna bor ba s smrtjo. Usta je imel široko od-Prta, vsled obupnega krika in klicanja na pomoč. Roke so bile krvave in ranjene, radi silnega napora, hoteč dvigniti pokrov na krsti. Prsi si je strahovito razmesaril z nohti, videč Pred sabo neizbežno, grozno smrt, Taki slučaji niso redki. Znano je, da se najdejo, ob prilikah prekopavanja grobov, mnogokrat okostja zvita ali skrčena, v položajih, v kakršnih se mrliči gotovo ne spuščajo v zemljo. To je najboljši dokaz, da so se nesrečneži v grobu prebudili in umirali najstrašnejše smrti, radi pomanjkanja zraka. Pred davnim časom se je pripetil nenavaden slučaj, ki je z grozo pretresel vso Ameriko. Nek sodni svetnik v Baltimoru, ki % je bila žena umrla pred tremi leti* je pokopaval enega izmed svojih sorodnikov. V trenutku, ko je odprl vrata rodbinske grobnice in stopil vanjo, se je zrušil nanj skelet njegove Sene, ki je že razpadal in ki je bil naslonjen na težka železna vrata. Preiskava je dognala, da je bila živa pokopana, a čim se je prebudila, in izprevidela strašno situacijo, v kateri je bila, se je obupno borila in upo- Šport Mednarodne rokoborbe rabila vse sile, da se reši. Vsled sile se je krsta dvignila in zopet padla ter se razbila. Ko je nesrečnica bila rešena krste in se je znašla med številnimi mrliči v temni grobnici, je v smrtnem strahu pohitela proti težkim vratom, ki pa so bila zaklenjena. S pokrovom svoje krste je tolkla na vrata, ter obupno klicala na pomoč. Toda nihče je ni slišal. Bog ve, koliko dni je živela v tej strašni temnici. Pila je olje iz luči, ki je visela na zidu in ki so jo prižgali, ko so pokopali enega izmed članov rodbine. Gotovo je umrla od gladu in iz strahu. Umrla je stoječa ob vratih, čakaje pomoči, ki nikoli ni prišla. Okrog leta 1831. je umrl v Londonu nek trgovec na legarju. Ker se je bolezen nenavadno čudno razvijala, so ga zdravniki želeli obducirati. Rod bina se je temu odločno uprla. Zdravniki so se odločili, da ga bodo tajno obducirali. Podkupili so grobarja ki jim je pomagal. Toda že pri prvem dotiku mrliča so bili zdravniki izne-nadenl, kmalu so prišli do spoznanja, da je bilo telo le v stanju letargije, a ne mrtvo. Zdravniki so dozdevnemu mrliču nudili takoj pomoč — ter mu vrnili življenje. Pozneje je pripovedoval, da se je zavedal vsega, kar se jc godilo okrog njega, prav tako je slišal, kako je zdravnik, ko ga je pregledal na bolniški postelji, izjavil, da je mrtev. _ Največ takih slučajev se zgodi pri onih, ki jih ubije električni tok. Nedavno se je zgodil sličen slučaj z delavcem Stockerjem, v Munchenu. Navidezno ubit od električnega toka, je bil odpeljan v mrtvašnico. Medtem se je prebudil. Pripovedoval je, da se je zavedal vsega, kar se je godilo okrog njega, da pa mu ni bilo mogoče dati le najmanjšega znaka, da živi. I vsakega nepotrebnega čakanja, kar je j treba pohvalno omeniti. Okoli telovadišča je bil zbran domala ves trg in še mnogo okoličanov. Komaj je bila telovadba končana, je začelo grmeti in ljud-so včeraj končale s sledečim rezulta- je so se hitro razhajali. Kako lep in pri- torn: prva sta nastopila na novo prijav- | meren je naš park za veselice, toda kaj, ljeni M a n o j 1 o v i 6 (Beograd): B o g-nar (Madžarska). Srečenje je po 25 mi- ko pa nas je vreme strašilo vse do 7. ure, dokler se ni vlila silna ploha in na-nutah končalo neodločeno, Jugosloven se ] pravila konec naši zabavi. Ves zlet je je predstavil kot močan in tehnično do- potekel v najlepšem redu in disciplini, bro podkovan borec; bil je stalno v oien Zlet je bil prva preizkušnja naših sokol-živi. Drugi par sta tvorila Belič (Bol-1 skfh čet, ki so pokazale, da pravilno pojmujejo sokolsko delo. Na zletu so bili na-jši kmečki fant te in možje, ki so člani ški oskrbi) je po 45-minutnem neodloč- sokolskih čet, znova potrjeni v svoji veri garija):F r a n k (Saksonska), radi dogovora med obema (Belič je še v zdravni- nem boju nadaljevanje do odločitve preloženo na kasnejši termin. Večer je zaključila izredno napeta odločilna borba med Sayerom (Juž. Afrika) in Čon-t a s e m (Sedmograška). Žilavi zamorec je »leva iz Sedmograške« imel večkrat že v kočljivih situacijah, vendar je zmagal šele iz premeta preko glave v 46. minuti. — Program za danes je sledeč: 1. . M a n o j 1 o v i č (Beograd) : O r-z s o w s k y (Poljska), 2. Belič (Bolgarija :Č o n t a s (Sedmograška), odločilna borba, 3. S a y e r (Juž. Afrika) :B o g- v vzvišeno Sokolsko misel. — Zdravo' Balkana Kankorčc Pred par dnevi je izšla dvojna številka (5 in 6) skupnega (mesečnega) glasila balkanskih esperantistov »Balkana Kon-kordo«. Kakor vse dosedanje številke se odlikuje tudi ta po svoji pestri in zanimivi vsebini, po svojih krasnih ilustracijah in po lični obliki. V prvi vrsti je namen-,,, ,, , , r ,, ... . jena številka turizmu v balkanskih dr- n ar (Madžarska), revanzna odločilna J žavah. T. Branekov opisuje bulgarska kopališča in zdravilišča. Malokateri Slo-| venec ve, da je v Bulgariji 136 toplih in | mineralnih vrelcev. Največ jih je v So- fji in njeni neposredni okolici (Gornja ba- w _________ j nja. Knjaževo, Banki, Pančarevo, Ovca m.fscTje radi tehniških~žaprek~odpove- | kupel in svetovnoznana Čam-Koria). dala. borba. Nogometna tekma ISSK Maribor :SK Železničar ki bi se morala vršiti v četrtek dne 25. t Mariborska kolesarja na avstrijski dirki. Štefan Rozman (Perun) in Ivan Lah Veliko vrelcev je tudi v vshodnem delu Rodopole planine (bazen Čepina). Ostali so razstreseni po vsej deželi. Nekatera kopališča so še primitivna, druga pa se (Edehveiss) se udeležita distančne kole- p0 svojem komfortu lahko merijo s prvi-sarske dirke Dunaj - Gradec (200 km), ki jo priredi v nedeljo dne 28. t. m. Nieder-8stereichischer Radfahrerverband. mi evropejskimi letovišči in zdravilišči. Isti pisatelj opisuje številne izredno zanimive podzemeljske špilje v Bulgariji, s Tekmovanje za plavalno prvenstvo LPP | katerimi se bavi bujna ljudska fantazija. 1 Poseben članek je posvečen kraljici Cr- Kaktusi in njih nega Kaktusi sicer ne diše, pa vendar lih imamo nad vse radi, ter se veselimo vsake nove bUjke, ki nam izraste, in nad vsakim novim komadom, ki Pride v našo zbirko. Kaktusi niso katar naše pisano sveže cvetje, to so tedke stvari, vsak komad za sebe je Posebnost. Cim več različnih komadov imamo v svoji zbirki, tem bolj nam je mila in draga. Te nenavadne rastline z drobnimi, ježastimi bodljikami imajo svoj poseben čar, svojo posebno lepoto, a pravo veselje nam napravljajo šele tedaj, če lepega dne razcvete eden ali drugi v krasen tropski cvet, ki se ponosno dviga jznad svoje zelene podloge. Kaktusi so poleg tega tudi jako hvaležne rastline, ker uspevajo v vsakem domu, tudi £e se jjm ne p0Sve£a mnogo skrbi. Negovanje kaktusa je res najenostavnejše. Od časa do časa ga je treba zaliti, včasih mu privoščiti svežega zraka, pa bo gotovo dobro uspeval in -krasil vaš dom. Nikdar pa se nfc sme pozabiti, da je v njegovi domovini vroče solnce, ali pa zelo vlažna klima. Solnce zelo koristi kaktusu, a ne škodi mu. če ga preko zime Dostavite v nekoliko temnejši kot sobe, da se odpočije. Videli > boste, kako rastejo, dobivajo moči in poganjajo nove biljke* zopet jih boste imeli Se rajši in tako vam bodoti mali bod-Ijikasti stvori v vaše najveeje veselje. Vaša zbirka bo rastla od enega komada do drugega, vaš sobni kaktusov vrtič bo vaša tiha radost In po-^os. — Žična železnica na najuišji urh Tatre V kratkem bodo v romantični Visoki Tatri pričeli graditi žično železnico na najvišji vrh Lomnicki štlt (2600 m) Tatre so krasne, a težko dostopne in zahteva vzpon nanje znatne fizične o-kretnosti. Žična železnica bo omogočila vsakomur dostop na najvišii vrh. Ako se to izkazala na železnica v Draksi kot primerna, bodo zgradili enake žične železnice tudi še na ostale vrhove Tatre. Načrti so že izdelani. Žična železnica na Lomnicki štit bo šla iz kopališča Tatran-ska Lomnica v višini 200 m in bo dolga 10 kilometrov. Imela bo dva voza, vsakega za 40 oseb. Brzina bo znašala 3 metre na sekundo, tako da bo vozila do vrha dobro uro. Potrebni kapital 14 milijonov Kč bodo dala ministrstva za železnice, za trgovino in za narodno obrambo ter osrednja uprava državnih kopališč. je za soboto in nedeljo, 25. in 26. julija, j jejge jn največje bulgarsko morsko ko-tekmovama za prvenstvo LPP v plava-1 paii§ge sem prihajajo na letovanje tudi nju skokih m water-polu jumorjev in se- šteyiIni Cehj Poljakij Rumuni L dr> Za morjev za leto 1931, ki se bodo vršila v botanike in zoologe zanimiv koš5ek zem-kopališcu občine mariborske na Maribor- ,je je maU >>Ka5ji otok<< (ob izlivu Dona. skem otoku. Pravico udeležbe imajo vsi ye y Crno imorje)> ki ga opisuje poseb©*, klubi, redni elani JPS na teritoriju LPP, članek_ 0 organizaciji turizma in o zdra-k; so poravnali vse svoje obveznosti na- vili§ah v Q r g i j i poroča v treh člankih Uažna načelna razsodba haaškega razsodišča Te dni se je vršila pred mednarodnim sodiščem v Haagu važna razprava. Za časa komunistične diktature na Madžarskem so madžarski rdeči vojaki vdrli na češkoslovaško ozemlje v Gač in zažgali tamošnjo tekstilno tovarno ter jo oro pall. Češkoslovaška je raditega tožila Madžarsko pred mednarodnim sodiščem v Haagu, ki je sedaj obsodilo Madžarsko, da mora plačati odškodnino, ker jt odgovorna napram tretjim osebam (tud pravnim) za vsa dela, ki so jih izvršili komunisti. Čim je bila sodba proglašena, so se predstavniki Madžarske pogodili s predstavniki CSR na plačilo 15 milijonov Kč odškodnine, Ta razsodba je načelne važnosti — morda tudi za nas. Al ni n. pr. Avstrija pravtako odgovorna za pustošenja na naši zemlji 1. 1919 ob pri liki vpada iz Koroške? 1 Pomorsko oboroževanje Turčije. Turčija se mora boriti že leta z zelo težkimi finančnimi težavami. Kliub temu pa ima še vedno dovolj denarja za na bavljanje novih vojnih ladij. Tako sta bi' la nedavno izdelana v italijanskih ladje' delnicah dva nov torpedna rušilca, ki bo sta prepeljana koncem meseca v Cari grad. Oba rušilca sta najmodernejšega tipa in opremljena * vsemi pridobitvam' tehnike. V gradnji pa je poleg tega \ raznih italijanskih ladjedelnicah še sedem drugih vojnih edinic, med njimi tudi dv« podmornici. Ljubljanski plavalni podsavez razpisu- nega morja — Varni, ki je najznameni- pram JPS in LPP, s svojimi verificiranimi člani, odnosno onimi, za katere bodo najkasneje do 15. julija t. i. predložili pod savezu pravilne verifikacijske prijavnice obenem s predpisano takso. Spored tekmovanja in splošna določila sta priobče^ na v današnjem »Jutru«. Novi državni plavalni rekordi. J. Spatharis. Slovence bo zanimal najbolj kratki, pa nazorno pisani članek »Slovenio«, ki slavi naravne krasote naše »jugoslovanske Švice«, posebno Rogaške Slatine, Bleda in Ljubljane. Omenja pa tudi ostale važnejše kraje predvsem kopališča Radenci, Dobrno, Laško, Rimske toplice i. dr. Medicinske vsebine Plavalni savez je verificiral dva jugo- je članek »O solnčnih in zračnih kope-slovanska rekorda, dosežena v kopališču lih«, ki ga je priobčil zdravnik dr. Per-"lirije v Ljubljani dne 6. t. m. ob priliki per iz Leova v Besarabiji. Narodopisce dvomatcha FTC:llirije in sicer: 200 m bosta zanimala članka »Sejem v Dobri-prosto 2:59.4 Nada Lampret (Ilirija) in ču« in »Dresirani’medvedi v Bulgariji«, štafeta 5krat 50 m prosto 2:35 SK Ilirija v zgodovinarje pa opis preteklosti in se-postavi Turnšek, Uršič, Fritsch, Lavren-1 danjosti mesta Siara Zagora, ki je_ bilo čič, Žirovnik. Lep uspeh mariborskih tenis igralcev v Gradcu. Pri mednarodnem prvenstvu avstr. Štajerske v Gradcu je mariborska dvojica Hitzl-Leyrer (Rapid) dosegla presenetljivo zmago proti graškemu paru ustanovljeno že 1. 342 pr. K. Ostali članki v prozi poročajo o pomenu esperanta za tujski promet, o esperantskem gibanju, o esperantski književnosti, o letošnjem sve tovnem esp. kongresu v Krakovu itd. — Razven tega prinaša ta številka par pesnitev v krasnih prevodih. Naš odlični iicujivu ziria&u ijiuu graškemu paiu , — , • „1, ____ Riekch - dr. Bohm s 6:3, 2:6, 6:3. Uspeh esperaxntist prof- odnnjalk (N >vo- Mariborčanov še poveča okolnost, da je I mest°) ie prevedel Aškerc » - xTuai*uuiv;antfv sc imuiuuai, ua jc ... vi graški par pred tem zmagal nad izvrst- izvirniku. Obenem je nima Zagrebčanoma Kukuljevic-Ha- ^ v1 ‘r genauer s 6:3, 6:1. ISSK Maribor, tennis odsek gostuje v nedeljo, dne 28. t. m. v Celju proti tamošnjemu SK Celju v medklubskem turnirju. dodal kratek življenjepis našega največjega pesnika balad. Od bulgarskih sedanjih pesnikov je zastopan nadarjeni Vladimir Rusaliev, čigar »Dalije« je prevedel Ivan Dobreo. Z lepoto sodobne turške lirike pa nas seznanja Ahmed Asker, ki je prevedel vsebinsko in formalno dovršeni sonet Halide Nusreta »Moje srce« — Naslovno stran krasi slika Akropole v Atenah. Med besedilom pa so lepi posnetki kopališč in letovišč Varne, Ban-kija, Vršca, Iiisarske banje, Gornje Banje, Sofije (termami vrelec), Kjustendila Rogaške Slatine, Bleda. Bohinja, Kranj-tu v Sl. gor. Ob eni popoldne so bile j gore Kraljeviče in Raba; nadalje na- zbrane vse naše čete ozir. društva pri ^h mest Ljubljane, Zagreba in Dubrov- Sokolstvo Prvi okrožni zlet slovenjegoriškega okrožja se je vršil preteklo nedeljo v Sv. Lenar- bile Sokolskem domu. Tam so se vršile naj prej skušnje, nato pa se je ob pol 4. uri nika in portret pesnika Rusalieva. Balkana Konkordo je prvo in doslej edi formirala povorka, v kateri je bilo 210 no skupno glasilo balkanskih narodov in oseb v krojih in še 70 članov in članic v morda predhodnik zveze balkanskih dr-clvllu z znaki. Povorka se je pomikala žav. Ta list omogočuje vsakemu, da se skozi ves trg do telovadišča pri trškem seznani z malim trudom (ki je potreben parku. Tam je zbrano Sokolstvo nago- za priučenje lepega esperantskega jezika) voril v vznešenih besedah župni starosta in z neznatnimi izdatki (40 Din letno) z br. dr. Gorišek. Takoj nato je pričela te-^našimi sosedi na balkanskem polotoku, lovadba. N.astoni sn se vrstili hitro, brez \ ki *e naša skuona domovina. Dr. V. 1. IL Zevacco* V senci fezuita Zgatkferiufki roiuaa, »V tem slučaju ste mrtvi, predno minete dve minuti! Življenje za življenje, gospod!« Lojola je sklonil glavo in se zamislil. »Jako mladi ste še,« je dejal. »Opozoriti vas moram, da ste se zaleteli v močnejšega od sebe.« »Lantne je moj pobratim. Da rešim njega, sem pripravljen storiti vse!« »Celo strašen zločin nad menoj, ki predstavljam ugled svete Cerkve?« »Da, gospod . . .,« je rekel Manfred prepokoj-no. »Pišite . . je dodal vzpenjaje se pokoncu, »pišite, če ne, kri božja! Vas zakoljem, kakor škodljivo zver.« Lojola je prijel za pero. »Narekujte!« je rekel kratko z ironijo, ki jo Manfred ni prezrl. »Narekujte, toda to velja: življenje za življenje — ali ne?« »Prisežem vam še enkrat!« je dejal Manfred. »Dobro. Pripravljen sem.« »Ukaz Leduju, zapriseženemu krvniku pariš-da naj opusti obešanje Lantneja, ki je pomi-1'oščen. Izroči naj ga zdravega in živega rus »vv lih sovražnikov . . .« Lojola je podpisal. »To še ni vse je rekel Manfred zdaj. »Pišite gospod ... ne, ne na tisti pergament ... na tegale . . .« Menihovo lice se je zresnilo. »Čakam,« je rekel grizoč se v ustnice. Manfred je narekoval: »Ukaz desetniku, poveljniku profosovih stražnikov, ki jim je poverjeno spremstvo obsojenega Lantneja, da naj ga izpusti nemudoma na svobodo . . .« »Saj vendar nimam pooblastila, da bi smel napisati takšen ukaz!« je viknil Lojola. »Pišite vseeno ... in gorje vam,' če se mislite jbotavljati, gospod!« Lojola je ošinil Manfreda z očesom. Videl je, Kako nervozno stiska ročnik svojega bodala. Vztrepetal je od gneva, napisal ukaz in ga podpisal. Manfred je prebral skrbno obadva pergamenta m ju vteknil v svoj jopič. »Svoboden sem. kajneda?« je vprašal menih. »Takoj, gospod! Izvolite mi izročiti papir, ki ga imate pri sebi!« »Kakšen papir?« je vprašal Lojola in prebledel kakor zid. »Nič komedije, gospod! V mislih imam papir, ki ste ga pokazali krvniku in pred katerim se je naklonil s tolikšnim spoštovanjem.« »Tisti papir je za vas brez pomena,« je zajecljal menih. »No vjdite, potem mi ga izročite brez vseh skrbi. Odločite se naglo! . . . Razen, če vam je ljubše, da si ga poiščem sam pri vašem mrtvem truplu.« Menih je videl, da je vsako ustavljanje zaman. In ker ni bila njegova navada tratiti čas s praznimi očitki, je izvlekel pei^ament in ga pomolil Manfredu, rekoč: »Tu imate, sin moj. kar hočete imeti. Spominjajte se, da sem vam ugodil radevoljno ... in da nemara nisem takšen sovražnik Lantnejev kakor si me predstavljate.« Toda Manfred ga ni več poslušal. Razvil je-bil pergament in vzkliknil veselja. Bilo je podpisano in zapečateno povelje velikega profosa vsem stražnikom profosije, orožnikom in vojaškim poveljnikom, ubogati prečastitega, ki jim pokaže ta pergament! ■ XXIII. Lojolovo popotovanje. Manfred je šepnil Kokarderju par besed na uho in planil ven. Na cesti je stekel prot? Trahoarske-mu križu kakor kakšen norec. V tem brezumnem teku se je zaletel v nekoga, ki mu je sledila truma paglavcev za petami. Mož se je zvalil na tla in kričal: »Delajte z mano. kar hočete! Zdaj ga najdem prav gotovo!« Pobral je ugaslo svetiljko, ki mu je padla iz rok, ter začel ogledovat bližnje hiše, delaje se, kakor da bi si svetil. Ko je zaslišal Manfred njegov glas, se je mahoma ustavil. Ozrl se je in spoznal velikega profosa. Kaj je delal tu s svojo svetiljko? Zakaj so mu sledili paglavci s’ tako radovednostjo? Osupel Manfred si je zastavil v tem trenutku ta vprašanja, nato pa je odložil razrešitev tega skrivnostnega dogodka na poznejši čas in stekel dalje proti Trahoarskemu križu. Dospel je ves upehan,- brez sape od brezglavega dirjanja, zavihtel svoj papir in kriknil: »Pomiloščen je! Obsojenec je pomiloščen!« »Živio!« je kričala množica, ki je pozdravila to novico s svojo običajno izpremenljivostjo razpoloženja. kakor je bila v obratnem trenutku obešenja. Krvnik je segel po papirju, ki mu ga je ponudil Manfred. »Pomiloščen je, pravilno in veljavno!« :'e dejal na glas. I a njegov vzklik je bil zadoščal, da razprši dvome stražnega poveljnika, ako bi bil desetnik vobče kaj dvomil. Z obrazom poznavalca je pogledal oba pergamenta. ki ju je podkrepljevalo še povelje velike® profosa. Manfred je čakal z veliko tesnobo v srcu. »Dobro!« je dejal desetnik nazadnje. »RazvS' žite obsojenca. Svoboden je!« »Živio! Živio!« je rjula množica. »Razložite mi vendar,« je rekel Lantne, »Pojdi z mano!« je zamrmral Manfred. »Takoj zveš vse .. .« In potegnil je prijatelja seboj, dočim so se vrnili stražniki proti profosiji, mojster Ledu pa v. Mačjo ulico. Gledaje za odhajajočim Manfredom, se je Lojola jedva premagal, da ni izbruhnil kletve, ki mu ie silila na ustnice. Razumel je, da je ukanjen, on, ki je hotel ukaniti svojega nasprotnika. Toda molčal je. ker ni hotel tožiti v pričo Ko-karderja in Fanfar ja, ki sta bila v njegovih očeh navadna roparja. Roke prekrižane pod širokim plaščem, s stisnjenimi pestmi in namršenimi obrvmi, je gradil Lojola že zdaj načrt strašnega maščevanja. Toda minule so tri dolge ure. Niti Kokarder ni Fanfar se nista genila iz kleti in tudi oči nista obrnila od meniha. Nekaj časa je premišljal Lojola, ali bi zmoge' ta dva moža. Njegova stara navada je bila, da je oblekel vselej, kadar je šel od doma, verižno srajco in si opasal pod haljo ostro bodalo. A tudi njegova stražnika sta držala vsak v svoji desnici krepko nož in njiju obraza sta pričala, d* sta pripravljena na vse. Vrhu tega je rekel Kokarder: »Opozarjam vas, prečastiti, da mi je ukazano, ubiti vas točno ob prvi sumljivi kretnji, ki si jo dovolite. Ostanite torej mirni, ako se želite ohraniti v čast božjo in v izveličanje ljudi.« Kokarder je pospremil svoje besede s tako strašnim zamahom svojega bodala, da Lojola ni tao-gel več dvomiti o izidu boja s čuvarjema. Sklenil je torej ostati miren in molčati, nade-jaje se, da se Manfred skoro vrne. Tako, kakor smo rekli, je trajalo čakanje skoro tri ure. Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se ■ izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scberbaumov paviljon. _______________________________________1798 Slavnostne znake za društva izdeluje ceneno Plankl, Tattenbachova ulica 16. 1814 AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi? Trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak. Cankarjeva ulica 2. 1748 /■S? r;: ^ It. soklič] Maribor ^ i^ndro^ zastopniki se sprejmete Singer šivalni stroj poceni prodani. Studenci, Kralja Petra ■cesta 90.____________1821 V Vetrinjski ul. 24, restavracija Vetrinjski dvor *e toči od danes naprej prvovrstno štajersko vino iz lastnih goric po 8 Din liter Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«, X Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova J. 14. 1566 Avto in motorno kolo s prikolico v prav dobrem stanju ceneno na pro-. daj. Naslov v upravi »Večernika«. 1823 Tapetniškega vajenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2. 1747 Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato samoSedo .. . . 30. junija reklamna prodaja perila po senzacijonalno znižanih cenab Morate si ogledati zalogo in primerjati cene! Tovarniška zaloga perila Jos. KarnUnlk, Glavni trg 11 P®*or- POfertnlkl avtomo-? ,°y in motornih koles! Poniklanje z podbakrenjem v italbollii izdelavi v najkrajšem ioku in najceneje FR. TOMASCHITZL, noiar Maribor, Slovanska ulica 5 Javljamo pretužno vest, da je včeraj preminula po dolgi in mučni. bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v svojem 67. letu starosti, naša dobra mati, stara mati, teta in sestra, gospa Mariia Lorber vdova po ofičijalu okrajnega glavarstva. Pogreb blage pokojnice se bo vršil jutri, dne 25. t. m. popdldne ob’ ^17. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadusmca se bo darovala v petek ob pol deveti uri v frančiškanski farni cerkvi. 1822 Maribor, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, dne 24. junija 1931. Marija Hvalenc, roj. Lorber, hčer; Josip Hvalenc, tajnik Posojilnice, zet; Vida, Vera, Boris, Milena, vnuki. — In vsi ostali sorodniki. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA a Mariboru.