Prekinjena gradnja vzpenjače na goriški grad JHf psi Si ■ Primorski dnevnik NEDELJA, 3. JULIJA 2011_ št. 157(20.172) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Bo kulturi uspelo to, kar ni politiki? POLJANKA DOLHAR Tržaško staro pristanišče sem doslej doživljala z dvojnimi občutki: občudovanja in odtujenosti. Občudovanja zaradi skoraj mitične vloge, ki jo je imelo v razvoju tega mesta (in posledično v njegovih zgodovinskih knjigah). Odtujenosti, ker je bilo, kljub temu, da se nahaja v strogem mestnem središču, večini prebivalstva nedostopno. Kot bi bilo na drugem planetu. Vprašanje (ne)uporabnosti starega pristanišča se je redno pojavljalo v medijih, volilnih kampanjah, na takih in drugačnih posvetih: posvečenih mu je bilo veliko besed, za oblast nad njim so se ciklično obnavljali »spopadi«, situacija pa se ni bistveno spremenila. Staro pristanišče je ostajalo za svojim obzidjem ... s svojimi 60 hektarji in prostocarinsko cono vred. Mnogi so bili do konca skeptični in kritični, a današnje odprtje tržaškega bienala res odpira vrata pristanišča. V nekaj tednih so v hangarju 26, čudovitem primeru industrijske arhitekture, ki je bil že več mesecev obnovljen (in prazen), postavili veliko umetniško razstavo. Razstavo umetnikov iz Furla-nije-Julijske krajine in Srednje Evrope. V pičlih petih dneh so tudi fizično porušili del tistega obzidja na Miramarskem drevoredu in skozenj speljali novo cesto. Ko hoče, je očitno tudi Trst ažuren. Organizatorji bienala so prepričani, da se z razstavo v »odprtem« pristanišču začenja preporod Trsta. O preporodu in Trstu, ki bo »ponovno velik«, je med volilno kampanjo vztrajno sanjal tudi sedanji župan Roberto Cosolini. Sanjamo tudi mi? Ali pa bo kulturi končno le uspelo to, kar ni politiki? ITALIJA - Zamrznitev ovrednotenja t.i. srednjih pokojnin Vlada namerava tudi udariti po upokojencih Kritike levosredinske opozicije in tudi sindikata CISL TRŽAŠKI ZALIV - Vračajo se ladje za križarjenje Velikanka Costa Favolosa očarala Tržačane na nabrežju TRST - V Trst so se po nekajletnem premoru vrnile ladje za križarjenje družbe Costa Crociere. V Tržaški zaliv je včeraj v zgodnjih jutranjih urah priplula največja in najnovejša v Costa floti, in sicer Costa Favolosa. V naše mesto je pripeljala že prve goste, ki so si privoščili najprej ogled mesta, v večernih urah pa so se udeležili slovesnosti na Velikem trgu, ki se je zaključila s sanjskim ognjemetom. Favolosa bo prihodnje leto od maja do novembra v Trst priplula kar 28 krat, kar pomeni, da se bo na nabrežju izkrcalo skupno kakih 65 tisoč turistov. Na 3. strani MARINI GH mm RAZPRODAJA odprto danes od 17.00 do 22.00 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču ^RSDEN 4.7 > 9.7.2011 >ŠKCL0NJER Mednarodna likovna delavnica Umetniki: G. Gyenes, C.Hojnik, E. Nieves, K. Pruzkova, N.Todorova, F.Vecchiet torek, 5. t.m.,ob 20.00 nastop plesne skupine Just for Grins American Country Dance Trieste četrtek, 7.t.m., ob 19.30 družabnost in glasba s skupino Alter Ego sobota, 9.t.m., ob 19.30 odprtje razstave, predstavitev Jasna Merki nastop skupine Nomos Wind RIM - Finančni in davčni manever, ki ga je italijanska vlada poslala v parlament, kjer bo zanj zahtevala zaupnico, je vse bolj predmet polemik in sporov. Veliko razburjenje je v zadnjih urah sprožil ukrep (razkrila sta ga časnika Corriere della Sera in Sole 24 Ore), s katerim namerava vlada zamrzniti oziroma razpoloviti redno letno ovrednotenje ne samo t.i. zlatih pokojnin, temveč tudi tistih nad bruto zneskom 1400 evrov. Ukrepu nasprotuje ne samo levosredinska opozicija, temveč tudi sindikalna zveza CISL, ki je navadno še kar prizanesljiva do vlade Silvia Berlusconija. Ti časi so očitno mimo. Na 21. strani V Ljubljani zanimanje za Slovence v Italiji Na 2. strani Trst: začele so se poletne razprodaje Na 5. strani Na slovenskih šolah dodatnih pet stotic Na 5. strani Goriški folklorni festival kamen spotike Na 8. strani Trije župani o varnosti na cesti skozi Dol Na 10. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN 4f rti" Ji^r Mavhinje — Danes, 3. julija 2011 — 21.00 ZAKLJUČNI I SLAVNOSTNI VEČER I I Nagrajevanje I | in zabavni program | I___I 2 Nedelja, 3. julija 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Spodbuden uspeh prireditve Dobrodošli doma Veliko zanimanje za kulturno ustvarjalnost Slovencev v Italiji Na prireditvi Slovenci iz goriške in videmske pokrajine, ne pa iz Trsta - V Italiji 85 tisoč Slovencev? LJUBLJANA - Kljub muhastemu vremenu, ki je nekoliko skvarilo zadnji del pobude, je petkova prireditev Dobrodošli doma po ljubljanskih ulicah in trgih še kar dobro uspela. Kulturni utrip, kulinarične dobrote in še marsikaj so Ljubljančanom in številnim turistom predstavili Slovenci v sosednjih državah in tisti, ki živijo po svetu. Na prireditvi, ki je bila posvečena 20-letnici samostojne Slovenije, je sodelovalo okoli 500 ljudi, kar ni ravno majhna številka. Slovensko narodno skupnost v Italiji so zastopale kulturne skupine iz goriške in videmske pokrajine, odsoten pa je bil Trst. Kinoatelje je predstavil svoje dokumentarce in filme, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra ter Beneško gledališče svoji dejavnosti, svojo stojnico sta imeli tudi goriški društvi Rupa-Peč in Sabotin, ki ga je v Ljubljani zastopal še pevski zbor. Na Pogačarjevem trgu je v zvečer nastopila beneška glasbena skupina BK evolution pod vodstvom Davida Clo-diga. V sklop praznovanj 20-letnice samostojne Slovenije gre omeniti tudi nastop vokalne skupine Bodeča neža z Vrha na Goriškem na četrtkovem vseslovenskem srečanju v slovenskem parlamentu. Minister Boštjan Žekš je na tem srečanju dejal, da v štirih sosednjih državah in po svetu živi okoli pol milijona ljudi slovenskega rodu, v to statistiko pa niso všteti Slovenci v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Časnik Delo je objavil, da po oceni vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Italiji živi približno 85 tisoč Slovencev. Pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji naj bi bilo po uradnem popisu prebivalstva 12.600, slovenski vladni urad pa ocenjuje, da je Slovencev na Koroškem in Štajerskem okoli 25 tisoč. V Porabju (Madžarska) se je na popisu za Slovence opredelilo 3.040 državljanov in državljank, vladni urad pa ocenjuje, da v tej državi živi okoli pet tisoč Slovencev. Na osnovi ljudskega štetja na Hrvaškem se je pred desetimi leti za slovensko narodnost opredelilo 13.173 hrvaških državljanov, vladni urad, ki ga vodi minister Žekš, pa ocenjuje, da je Slovencev v tej sosednji državi okoli 20 tisoč. Na zgornji sliki beneška glasbena skupina BK evolution med petkovim nastopom v Ljubljani, spodaj pa predsednik slovenske vlade Borut Pahor ob stojnici Beneškega gledališča in Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra nm ZGONIK - Jutri SDGZ predstavlja novo web ponudbo ZGONIK - Jutri bo na sedežu SDGZ-Servis v Obrtni coni Zgonik ob 19. uri srečanje sekcije trgovine na drobno o informativni ponudbi »Working People«, to je novi spletni strani www.wpeople.it, ki ponuja informacije o trgovskih, obrtnih, gostinskih in drugih storitvenih obratih v tržaški pokrajini. S podporo Pokrajine, občin in drugih partnerjev so na voljo na tej multimedijski web strani številne podatkovne baze o kulturnih ustanovah, javnih uradih, gostinskih in hotelskih obratih, trgovinah, obrtnih conah, turističnih pobudah kot Okusi Krasa. Zanimivost ponudbe je, da posamezni uradi in obrati lahko postavijo posebne terminale ali »toteme«, ki so na razpolago strankam, da se povežejo z omenjeno podatkovno bazo in drugimi internetnimi naslovi. Predstavnik projekta dr. Dario Pagnanelli bo na srečanju praktično prikazal podrobnosti v zvezi s to ponudbo. Predvidena je nastavitev terminala npr. v sprejemnem centru v Boljuncu oz. v obrtni coni Dolina v sodelovanju s krajevno občinsko upravo in operaterji. Predsednik trgovcev SDGZ Ervin Mezgec vabi kolege trgovce in vse podjetnike na srečanje, ki bo priložnost za soočanje z novim marketin-škim sredstvom in z drugimi novostmi, ki zadevajo trgovski sektor in storitve. Kot denimo aktualna problematika prilagajanja deželne zakonodaje po dokončni recepciji v Italiji Bol-kensteinove direktive, ki uvaja liberalizacijo pri urejanju storitev v državah članicah EU. GRADEŽ - V torek zvečer na nabrežju Predstavilo se bo 60 mojstrov okusa Pult Lokande Devetak na eni prejšnjih izvedb gradeške prireditve aw GRADEŽ - Gradež bo tudi letos prizorišče že tradicionalnega poletnega srečanja ljubiteljev vrhunske enogastronomije naše dežele. Konzorcij Furlanija pot okusov pripreja v torek od 20. ure dalje (vhod bo možen do 21.) predstavitev šestdesetih veljakov okusa. Na nabrežju tik za občinsko stavbo v Gradežu bodo prisotni lahko po sistemu švedskega stola obiskali postojanke dvajsetih restavracij, enaidvajsetih vinarjev in drugih devetnajst proizvajalcev kakovostnih jestvin in pijač. Večer, za katerega je potrebna predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Androna) ali na spletni strani www.friuliviadeisapori.it bo zanimiv in edinstven značin spoznavanja ponudbe in različnih načinov kuhanja. Gostinci bodo večino hodov namreč pripravili kar pred očmi prisotnih, vinarji pa bodo razkrili marsikatero skrivnost. Konzorcij Furlanija pot okusov je najbolj reprezentativna druščina solidne ga-stronomske ponudbe naše dežele in večkrat solidno predstavlja naš teritorij tudi v obmejnih deželah in državah. Med prisotnimi bodo tudi Subida Joška Sirka, Lokanda Devetak z Vrha, Sale e Pepe iz Srednjega in restavracija Ai Fiori iz Trsta. Hrana brez pijače je kot plaža brez sonca: mojstri kuhinje zato izberejo tudi vina, ki najbolj ustrezajo predstavljenim jedem. Tako bomo poleg dvajset kuharskih mojstrov srečali tudi dvajset mojstrov kleti, med katerimi bodo tudi Edi Keber, Sošolovo posestvo Il Car-pino, Primosic, Jermann, Schioppetto in Felluga. Uvodno penino bodo spremljali prigrizki raznih deželnih obrtnikov okusa, ki bodo poskrbeli tudi za zaključek večera s sladoledom, kavo in žganimi pijačami. (aw) LJUBLJANA - Konferenca o zamejskih in izseljenskih skupnostih Odnosi med generacijami Med predavatelji tudi štirje slovenski raziskovalci iz Italije LJUBLJANA - Odnos med starostnimi generacijami znotraj slovenskih skupnosti, ki živijo zunaj meja Slovenije, je bila osrednja tema dvodnevne mednarodne znanstvene konference, ki je potekala 27. in 28. junija 2011 v Ljubljani pod naslovom »Generacijske razlike kot izziv za izseljenske in zamejske skupnosti v primerjalni perspektivi«. Konference, katere pobudniki so bili Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Inštitut za narodnostna vprašanja in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, so se udeležili tudi nekatere raziskovalke in raziskovalci, ki izhajajo iz slovenskega zamejstva v Italiji. Prvi dan konference je bil posvečen izzivom, s katerimi se srečujejo izseljenske skupnosti ter vlogi mladih pri njihovem ohranjanju in razvoju. Udeležence je z uvodnim nagovorom pozdravil Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predavatelji so se osredotočili na prikaz osrednjih problematik slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Argentini in Evropi, ki se na različne načine soočajo s problemom prenašanja slovenskega jezika in spodbujanja njegovega učenja in rabe med mlajšimi generacijami ter vključevanja slednjih v obstoječa slovenska izseljenska društva. Drugi dan konference je bil posvečen izzivom medgeneracijskih razmerij in vlogi mladih v zamejskih skupnostih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Udeležence je uvodoma pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš. Norina Bogatec med podajanjem svojega referata na posvetu Predavanja so se osredotočila na različne vidike večplastnih narodnih in jezikovnih identitet med mladimi v omenjenih manjšinskih skupnostih, na narodnostno in jezikovno sestavo šolskih ustanov, ki v teh državah nudijo izobraževanje v slovenskem jeziku, na participacijo mladih v društvih ter na medgeneracijske odnose znotraj njih. Sodelovali so raziskovalci vseh osrednjih raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjajo s slovenskimi narodnimi manjšinami v Sloveniji in zunaj nje. Iz slovenskega zamejstva v Italiji so na simpoziju sodelovali štiri raziskovalci. Suzana Pertot iz ZCZ / ATS JezikLingua iz Grmeka je v svojem predavanju osvetlila različne odnose do slovenske narodne in jeziko- vne identitete med starejšimi in mlajšimi generacijami staršev ter identi-tetno vzgojo otrok med Slovenci v Italiji. Slori-jeva raziskovalka Norina Bogatec je predstavila najnovejšo analizo narodnostne in jezikovne strukture družin, iz katerih izhaja šolska populacija vseh stopenj, od otroškega vrtca do višjih srednjih šol, s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici. Devan Jagodic in Zaira Vida-li, ravno tako raziskovalca pri Slori-ju, pa sta se v svoji skupni predstavitvi osredotočila na prikaz izsledkov raziskav o družbeni participaciji mladih na slovensko-italijanskem obmejnem območju, hkrati pa osvetlila dejavnike, ki pogojujejo kakovost med-generacijskih odnosov znotraj slovenskih društev v Italiji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 3. julija 2011 APrimorski ~ dnevnik TRST / TRŽAŠKI ZALIV - Največja italijanska potniška ladja Costa Favolosa sodobni grad na morju Prava atrakcija na nabrežju - Sinoči slovesnost na Velikem trgu več fotografij na www.primorski.eu Oči Tržačanov so bile včeraj uper-jene v velikanko, ki je v zgodnjih jutranjih urah priplula v Tržaški zaliv. Najnovejši morski biser družbe Costa Cro-ciere - pravi sodobni grad na morju Costa Favolosa je bila ves dan, predvsem zvečer najznamenitejša atrakcija nabrežja. Iz gradbišča ladjedelniškega kon-cerna Fincantieri v Margheri pri Benetkah je v Trst pripeljala že prve goste, ki so si privoščili najprej ogled mesta, v večernih urah pa so se udeležili slovesnosti na Velikem trgu, ki se je zaključila s sanjskim ognjemetom. Na dopoldanski tiskovni konferenci na ladji so krajevni predstavniki oblasti drug za drugim poudarili, da je povra-tek družbe Costa v Trst (sodelovanje se je prekinilo leta 2008 zaradi neugodnih pogojev), priložnost za vlaganje v razvoj turizma in tudi nezanemarljiv ekonomski priliv. Favolosa bo prihodnje leto od maja do novembra v Trst priplula kar 28 krat, kar pomeni, da se bo na nabrežju izkrcalo skupno kakih 65 tisoč turistov. Priložnost smo izrabili tudi za ogled notranjosti ladje in njene ponudbe. Gostje se res ne dolgočasijo na ladji, saj imajo na voljo raznorazne zabave, od kina v tehniki 4D do playstation sveta, simulatorjev za virtualno igro golfa ali vir-tualno upravljanje avtomobila na prvenstvu formule ena, športna igrišča, fitnes ali tekaške proge. Seveda ne moreš mimo štirih večjih bazenov in jacuzzi kadi, za otroke pa je urejen celo vodni park. Kdor se rad razvaja, si lahko privošči masažo oz. razstrupljanje telesa v enem izmed največjih »pomorskih« termalnih centrov za dobro počutje, v sanjskem Favolosa je na tržaško nabrežje privabila številne radovedneže in turiste kroma Samsara Spa, nato pa sede za mizo v eni izmed petih luksuznih restavracij ali trinajstih barov. Na ladji so uredili tudi gledališče, večjo knjižnico in na ogled je tudi več kot 400 originalnih umetnin. Okus slovitih italijanskih dizajnerjev pa se je po mnenju gostov tu pa tam pomešal s kičem, ki včasih res nekoliko presega (leopardov kožni vzorec na lučeh, plastični zmaji nad jakuzzi kadmi, na primer), luksuz in blesk pa sta vsekakor protagonista ob vsakem koraku. Favolosa je v nočnih urah že zapustila Trst in se vrnila v Benetke, kjer bo jutri odprla sezono križarjenj. Po poskusnem, tridnevnem potovanju do Dubrovnika, se bo 7. julija lotila tradicionalnega 11 dnevnega križarjenja iz Benetk v Ancono, Mikonos, Pirej/Atene, na Krf, v Dubrovnik in nazaj. (sas) EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it ■ e-mail: edilcarso@libero.it i* W Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST OPČINE - Pokrajinski odbor VZPI Borčevska združenja proti osnutku »Fontana« Komisija za obrambo v poslanski zbornici je odobrila sramotni zakonski osnutek, ki predvideva pravno priznanje ter obenem javne finančne prispevke za vsa borčevska in vojaška združenja, vključno za pripadnike enot Italijanske socialne republike. Gre za še en grob napad vladne desnice na odporniško gibanje ter za ponoven poskus oživljanja fašizma, menijo nekdanji partizani. Odobritev osnutka, bolj znanega z imenom "Fontana", je med drugimi odločno obsodila vse-država borčevska organizacija VZPI-ANPI. Obsodbi se je pridružil tudi tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI, ki je skupaj z organizacijama ANED in ANPPIA izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža ogorčenje in zaskrbljenost nad parlamentarnim dejanjem ter poziva vse politične sile, demokratična združenja ter inštitucije, da javno izrazijo svoje nasprotovanje sramotnemu osnutku. Hkrati pa vabi krajevne uprave, da sprejmejo zadevne resolucije in jih posredujejo parlamentu. Sklep o tej akciji proti novim poskusom omalovaževanja od-porništva, oživljanja fašistične ideologije in enačenja republikin- skih bojevnikov s partizanskimi borci se je oblikoval na petkovi seji pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, ki je potekala v openskem Prosvetnem domu. Odbor je poleg tega obravnaval še vrsto drugih političnih in organizacijskih vprašanj. Iz poročila predsednice Stanje Hrovatin je bilo zaznati rahel optimizem spričo volilnih in referendumskih uspehov, vendar nas to ne sme uspavati, je poudarila predsednica, temveč mora biti spodbuda za še odločnejše delo. Beseda je nato tekla o prav tako spodbudnem podatku naraščanja vpisov v borčevsko združenje, o dosedanjem opravljenem delu ter o nalogah, ki čakajo združenje v bližnji prihodnosti, začenši z akcijo za dokončno rešitev vprašanja openskega strelišča in ureditev spominskega parka (v ta namen je VZPI-ANPI že zaprosilo za srečanje z novim tržaškim županom Cosolinijem) ter za ureditev muzeja odporništva v Ul.Cologna. Odbor je na petkovi seji med drugim imenoval svoje predstavnike v deželno koordinacijo združenja ter načelno sprejel predlog za ustanovitev pokrajinske koordinacije žensk, vedno v okviru združenja VZPI-ANPI. (du.ka.) POTOVALNI URAD a w _ Aurora viaggi Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLETI Soteska Vinlgar in Bled Rovinj in Limski kanal Goriška brda in plovba z ladjico po Soči Gorski kotar Olimje in okolica: minoritski samostan, čokoladnica, muzej na prostem Otok Krk in Košljun POLETNI ODHODI Berchtesgadener Land AuroraFest v Dobrni (4,5 ali 8 dnevni paketi) Budimpešta ob priliki praznika Svetega Štefana Dalmacija in Komati 17.07.11 24.07.11 31.07.11 07.08.11 21.08.11 28.08.11 6.-7.08.11 14.-21.08.11 19.-22.08.11 25.-28.08.11 ZA VELIKI ŠMAREN Norveška, Nordkap in minikrižarjenje Bodensee Jezera Maggiore in Orta Logarska dolina, Velenje, Mozirski gaj 11.-21.08.11 12.-16.08.11 14.-16.08.11 14.- 15.08.11 POTOVANJA Z LETALOM Kitajska 5.-16.08.11 Tura po Indiji: Ladakh, Amritsar in Risikesh Tibet Lepote Irana 16.-28.08.11 23.08.-03.09.11 30.08.-10.09.11 Vabimo vas na prijeten oddih in sprostitev v Kranjsko goro: v mesecu juliju vas vsako soboto popeljemo z našim avtobusom. Ne zamudite priložnosti! Zaupajte izkušenosti! POTOVALNA AGENCIJA AURORA, Ul. MIIAN0, 20 TRST TEI 040 631300 FAX 040 365587 E-MAIL aurora@auroraviaggi.com UR www.auroraviaggi.com V* URNIK: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 -12.00 Obiščite nas, ponudili vam bomo novi katalog Izletov in potovanj avgust - november 2011. 4 Nedelja, 3. julija 2011 TRST / STARO PRISTANIŠČE - Danes odprtje Razpršenega bienala, ki si ga je zamislil Vittorio Sgarbi Navdušenje v starem pristanišču: Trst je lahko danes Italiji za zgled Z odprtjem razstave, ki bo na ogled do 27. novembra, bo del pristanišča dostopen vsem Včeraj popoldne so v starem pristanišču na ceste še risali bele črte, pisali besedo stop in ustvarjali cestno signalizacijo tam, kjer je že dolgo ni bilo. Prostovoljci so na ograje obešali transparente, ki naznanjajo tržaški Razpršeni bienale (Biennale diffusa). Skupina mladih umetnikov je s svojimi jeklenkami polnimi barv prekrivala sivino in rjo nekaterih kontejnerjev. Danes bodo v hangarju 26, enem največjih pristaniških skladišč v Evropi, odprli tržaški bienale, veliko razstavo umetnikov in umetnic, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini in državah Srednjeevropske pobude. Dogodek ima po oceni organizatorjev, v prvi vrsti članov društva Biennale Porto-vecchio in družbe Portocitta, ki ima v koncesiji obnovo starega pristanišča, zgodovinske razsežnosti. To so jasno povedali med včerajšnjo predstavitvijo, med katero so si superlati-vi sledili kot na tekočem traku. A med katero je, resnici na ljubo, izzvenelo predvsem eno sporočilo: ko »hoče«, je Trst mesto, v katerem lahko marsikaj narediš. Na primer to, da v pičlih petih dneh zgradiš novo cesto, ki bo Miramarski drevored povezovala s hangarjem 26, kot je opozoril Giuseppe Morandini (predsednik Cassa di ri-sparmio FVG). »Ta cesta simbolizira začetek vračanja starega pristanišča mestu. A tudi to, kakšna država bomo postali, ko bodo različni subjekti delali v sinergiji. Trst je lahko danes Italiji za zgled.« Kot bi se tržaški pregovorni »no se pol« čez noč spremenil v »se pol« ... več fotografij na www.primorski.eu Pročelje obnovljenega hangarja 26, spodaj delo Klavdija Palčiča kroma Hangar 26 je že pred leti obnovila naveza Maltauro - Rizzani de Eccher, ki je »podvigu« posvetila tudi fotografsko monografijo (založba Lint). Obnovitvena dela je vodil arhitekt Paolo Portoghesi, pri obnovi je sodelovala tudi arhitektka Rossella Gerbini. Ravno slednja je včeraj vodila novinarje po ogromnih halah, ki so zagledale luč sveta med letoma 1890 in 1897, ter opozarjala na arhitektonske značilnosti, ki jih je šti- Vabilo v naravoslovni didaktični center v Bazovici Kot vsako prvo nedeljo v mesecu bo tudi danes, 3. julija, Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica 225, tel. 040/3773677 - 366/6867882) odprt od 14. do 20. ure. V njem se bodo obiskovalci lahko seznanili z raznoliko kraško naravo in zgodovino Krasa, kot obenem tudi s svetovnimi problematikami. Na ogled je tudi razstava »Grottenarbeiter - jamarski delavci«, ki jo je pripravilo tržaško planinsko društvo CAT. Center bo nato odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure, ob torkih pa od 14. do 20.ure. Vstop prost. Danes opasilo na Padričah Svetnika Ciril in Metod praznujeta 5. julija. Svoja zavetnika pa bodo Pa-dričarji praznovali že danes ob 11.30, ko bo v padriški cerkvici na sporedu tradicionalno opasilo. Maševal bo župnik Žarko Škerlj. Nastopil pa bo domači mešani pevski zbor Slovan Skala, pod taktirko Hermana Anto- Kraja v Sesljanu rinadstropna stavba ohranila tudi po obnovi; veliki prostori z vmesnimi zaprtimi hodniki, ki so v primeru požara onemogočali, da bi ogenj dosegel dragoceno blago, kamniti ali jekleni stebri, lesena okna ... Giuliana Carbi je uredila razstavo v prvem nadstropju, kjer so na ogled dela iz držav članic Srednjeevropske pobude. Slovenijo zastopajo kolektiv BridA in Rok Bogataj, zanimivo pa je, da se je zastopnik Avstrije Pablo Chieregin odločil tudi za slovenski jezik; med njegovimi razstavljenimi deli je bil včeraj tudi spis Prvič znotraj Trsta, ki ga je italijanskim obiskovalcem v živo prevajala igralka Vesna Hrovatin (»perfor-manso« bo ponovila tudi na današnjem odprtju). Drugo nadstropje je posvečeno fotografiji in šestim deželnim fotografom, ki jih je izbral Italo Zanier, medtem ko zaseda »pravi« bienale celotno tretje nadstropje, kjer so na ogled dela 127 umetnikov iz FJK. Med njimi so kot znano tudi dela Franca Vecchieta, Klavdija Palčiča in Edwarda Zajca. Izbor je opravil pobudnik Razpršenega bienala Vittorio Sgarbi, postavili sta jo Barbara Fornasir in Federica Luser. Poseben prostor pa je posvečen dijakom umetnostnih licejev in akademij iz dežele. Razstavo bodo odprli ob 18. uri (vstop samo z vabili, po 20. uri pa bo razstava odprta vsem) Ogled bo do 27. novembra možen vsak dan med 10. in 21. uro, ob petkih in sobotah pa med 10. in 23. Vstopnice bodo stale 8€, za Tržačane, mlade (do 25 let) in starejše (nad 65) pa 6€. (pd) Od jutri deveti lonjerski Arteden V Lonjerju se bo jutri začel deveti Arteden, v sklopu katerega bo ves prihodnji teden v vasi ustvarjalo šest umetnikov in umetnic. Mednarodne likovne delavnice, ki jo prireja krajevno društvo SKD Lonjer-Katinara v sodelovanju s številnimi partnerji, se bodo letos udeležili Gabor Gye-nes, Cvetka Hojnik, Elena Nieves, Katerina Pruzkova, Natalia To-dorova in Franco Vecchiet. Umetniki bodo v ustvarjali v tamkajšnjem športno-kulturnem centru in po raznih vaških lokacijah, rezultate svojega dela pa bodo pokazali v soboto, 9. julija, ko bodo v Lonjerju odrli končno razstavo. V sklopu Artedna bo v jutranjih urah potekala otroška ustvarjalna delavnica (vodila jo bo Luisa Tomasetig), pod vodstvom Mirne Viola pa v večernih urah tudi delavnica digitalne fotografije. V torek zvečer bo nastop plesne skupine Just for Grins in plesna delavnica, ki se je lahko udeleži vsakdo, v četrtek pa ples in zabava s skupino Alter ego. Neznani nepridipravi so v noči na soboto vdrli v pub v Naselju sv. Mavra v Sesljanu in iz avtomata za zamenjavo kovancev odnesli 1.500 evrov. Na kraj dogodka so prihiteli agenti iz devinsko-nabrežinske postaje, ki jih je obvestil sam lastnik lokala, potem ko je prejel klic o vključitvi alarmnega sistema. Policisti so ugotovili, da so se tatovi v lokal pritihotapili kar iz glavnega vhoda, tako da so dvignili zunanje rolete, ki jih je lastnik spustil samo nekaj ur prej. V lokalu pa so poškodovali le avtomat, ne da bi se lotili blagajne ali tamkajšnja avtomata za videopoker. Nadzor nad uličnimi trgovci Tržaška policija redno nadzoruje mestne ulice in preverja, kaj se tam dogaja. V petek so agenti zasačili uličnega prodajalca brez dovoljenja za prodajo in hkrati brez kakršnegakoli osebnega dokumenta. Naložili so mu globo v višini 2.500 evrov in mu zasegli blago - pase, ure, cenene dragulje in drugo. Moškega so agenti odvedli do uradov sodne policije, kjer so ga identificirali - v roku sedmih dni bo moral zapustiti italijansko ozem- Glasen pijanček Čepel je pred mestno lekarno in glasno zmerjal mimoidoče, ki so prestrašeni poklicali policijo. Agenti so takoj ugotovili, da je moški - 32-letni F.G. rojen v Neaplju - pregloboko pogledal v kozarec in postal nasilen. Naložili so mu globo zaradi pijanosti. ZAHODNI KRAS - Zavetnika Peter in Pavel Križ: vaški praznik sklene praznovanja S slavnostno mašo, ki jo je daroval Dušan Jakomin (foto KROMA), predsednik tržaške Duhovske zveze, se je kriška skupnost poklonila vaškima zavetnikoma Petru in Pavlu. Zadnja prireditev v sklopu praznovanj bo dru- gi del vaške šagre, ki bo še danes na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču na pobudo SKD in ŠD Vesna ter ŠD Mladina. V Slomškovem domu je bila do srede na ogled razstava domače umetnice Anice Pahor. ZGONIK - Odprtje botaničnega vrta in parkirišča Za družbo Rogos predstavlja upravljanje Carsiane velik izziv V četrtek so v Zgoniku slavnostno odprli botanični vrt Carsiana in tamkajšnje novo parkirišče. Navzoče je pozdravila predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Povedala je, kako so potekala dela za parkirišče in kako je Pokrajina izdala razpis za novo upravljanje vrta. Po predsednici je spregovoril župan Občine Zgonik Mirko Sar-doč, ki se je veselil ponovnega odprtja Carsiane ter voščil novim upraviteljem vse najboljše pri upravljanju vrta. Župan je še podčrtal, da je kraški teritorij bogat in pester in da so nujne sinergije med upravljalci različnih objektov kot npr. Carsiane in jame pri Briščikih. Nazadnje je spregovorila predsednica družbe Rogos Ana Černic. Povedala je , da je prevzem Carsiane za družbo nov izziv in obenem nova pustolovščina. Zahvalila se je posebno profesorju Li-viju Poldiniju, ki je pomagal pri ustvarjanju načrta in projekta, s katerim je Rogos zmagal razpis. Družba si nadeja, da bo razvila in postopoma utrjevala sodelovanje z vaško skupnostjo in da se bo ta Mirko Sardoč, Maria T. Bassa Poropat, Ana Černic in Igor Dolenc na odprtju Carsiane odnos s časom razvil v konkretno in solidno partnerstvo. Na koncu je predsednica povabila na oder prof. Poldinija, ki je orisal prioritete ne samo Carsiane temveč okolja nasploh. Za podrobnejše informacije o vrtu Carsiana, o vodenih ogledih in o delavnicah za otroke je družba Rogos dosegljiva na telefonu 333- 4056800 ali po elektronski pošti: inforogos@gmail.com / TRST Nedelja, 3. julija 2011 5 DRŽAVNI IZPIT - Včeraj objavili izide še na treh slovenskih višjih srednjih šolah Pet kandidatov izdelalo s stotico, od teh ena dijakinja s pohvalo Izide so objavili na zavodu Jožefa Stefana, zavodu Žige Zoisa in liceju A. M. Slomška Po Liceju Franceta Prešerna, ki je v petek popoldne objavil izide državnega izpita na znanstveni in klasični smeri, so včeraj zgodaj popoldne objavili izide še na treh slovenskih višjih srednjih šolah. To so bili Humanistični in družbeno-ekonomski li-cej Antona Martina Slomška (levo zgoraj), Izobraževalni zavod Jožefa Stefana (desno zgoraj) in Tehniški zavod Žige Zoisa (spodaj). Najvišjo oceno so dobili ena kandidatka na zavodu Stefan, dijak in dijakinja na zavodu Zois ter dijak oz. dijakinja na liceju Slomšek, na katerem je kandidatka dobila tudi pohvalo. Izobraževalni zavod Stefan: Kemijsko-biološki tehnik: Rudi Balzano 80/100, Lea Lorenzi 100/100, Jan Zaccaria 62/100, Mojca Zi-berna 90/100. Tehnik mehanskih industrij: Alan Cadez 70/100, Erik Corbatti 65/100, Danjel Leghissa 62/100, Eric Perak 74/100, Iztok Zeriali 68/100. Tehnik elektronskih industrij: Kristian Bandi 64/100, Štefan Jazabec 70/100, Mirza Mušanovic 81/100, Claudio Nardin 75/100, Luca Sancin 75/100, Nik Skabar 92/100, Hilarij Starec 60/100. Tehniški zavod Žige Zoisa: Pravno-gospodarsko-podjetniška smer: Sofija Guštin 70/100, Ivo Ilic 60/100, Lara Iscra Skerl 74/100, Goran Kerpan 94/100, Saša Leghissa 64/100, Mara Milič 100/100, Johana Pečar 67/100, Miha Pečar 88/100, Dana Puric 70/100, Martina Sanna 70/100, Nikola Svara 68/100. Geometrska smer: Ivana Arduini 82/100, Aljoša Cok 65/100, Alen Čok 100/100, Simon Felda 63/100, Jar Martini 74/100, Sanja Mi-kac 86/100. Licej Antona Martina Slomška: Družboslovna smer: Borut Ban 74/100, Nika Cok 78/100, Aneta Curavic 67/100, Zala Gruden 87/100, Matej Kosuta 71/100, Tinkara Košuta 68/100, Peter Ko-vačič 82/100, Marco Manin 78/100, Erik Pescatori 72/100, Valentina Racman 94/100, Ivana Ruzzier 86/100, Matej Skerk 65/100, Nastja Slavec 100/100 s pohvalo, Alexander Sodja 100/100, Andrej Sod-ja 78/100. Pedagoška smer: Tanja Barbieri 78/100, Tina Renar 94/100, Nada Sossi 88/100. Jutri v Narodnem domu večer ob 20-letnici samostojne Slovenije Ob 20-letnici samostojnosti in neodvisnosti RS pripravljata Slovenska skupnost in krožek Virgil Šček spominsko slovesnost jutri ob 20.00 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Pred dvajsetimi leti je bila Slovenska skupnost eden tistih dejavnikov v zamejstvu, ki so podprli slovensko osamosvojitev. Spominska svečanost bo priložnost, da se obudijo spomini na tisti čas, da se takratno dogajanje osvetli iz drugačnih zornih kotov in seveda tudi za zdravico ob dvajsetletnici slovenske države. Časnikarka Rosvita Pesek, ki jo poznamo iz TV ekranov, bo na večeru predstavila potek osamosvojitve Slovenije in tudi s pomočjo video-posne-tkov obudila dneve, ko se je samostojnost udejanila. V video zapisih bo mogoče spoznati ključne protagoniste osamosvojitve Slovenije v letu 1991. Častni gost večera pa bo dr. Dimitrij Rupel, večkratni zunanji minister RS, ki je bil eden izmed ključnih akterjev osamosvojitve in ki bo v svojem nagovoru obudil čas osamosvojitve in dvajsetletne poti. Večer bo obogatil tudi pozavnist Marko Zerjal. Pestro poletno dogajanje v Miljah Dogajanje v Miljah bo v poletnih dneh tudi letos pestro in vabljivo. Ze v petek, 8. julija, bosta zaživeli že tradicionalni prireditvi Milje pod zvezdami in Poletni pust, ki jih miljsko občinsko odborništvo za kulturo prireja v sodelovanju z združenjem miljskih pustnih skupin, s trgovci združenja Vivi Muggia in člani Pro Loco. V petek bo praznovanje uvedel Kralj Pusta, ki bo ot-voril ples zelenjave, v soboto bo čas za poletni pustni sprevod, 12. julija pa za festival folklore in zatem še za Milje motors week. 22. julija bo v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine zaživel koncert mladinskega orkestra Intercampus, veliki finale pa je predviden 21. avgusta, ko bo v pristanu Porto San Roc-co nastopil Aurora Ensamble pod vodstvom Romola Gessija. Ob vsem tem velja opozoriti še na štiri spektakle, ki jih bo omogočila Pokrajina Trst na Marconijevem trgu in na miljskem gradu, ter na Praznik prijateljstva, na katerem bodo avgusta nastopili številni godbeni sestavi. Med letošnjimi novostmi velja opozoriti predvsem nove delavnike miljskih trgovin v zgodovinskem jedru -od 15. julija bodo trgovine odprte od 18. do 23. ure. V Šempolaju delavnica za otroke posvečena naravi SKD Vigred prireja tudi letos petdnevno delavnico v jutranjih urah za otroke, ki so obiskovali v preteklem šolskem letu vrtec, osnovno in srednjo šolo. Začela se bo jutri, 4. julija, in bo trajala do petka, 8. julija. Organizatorji so ji letos nadeli naslov »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo! S petjem, plesom in ...mnogim drugim, se z igro naučimo, kako jo lahko čimbolj čisto ohrani-mo!«.Udeleženci bodo skozi igro, glasbo, pesmi, ples in ročne spretnosti spoznali, kako lahko tudi oni pripomorejo k bolj čistemu okolju. Delavnico bodo vodili Nicole Starc, Jelka Bogatec in Aljo-ša Saksida. Prihod je predviden med 08. in 09. uro, odhod pa ob 13.30, poskrbljeno pa bo tudi za jutranjo malico. V petek, 8. julija, je predvideno tudi kosilo, saj bodo ob 14. uri otroci na zaključni prireditvi pokazali, kaj so se naučili. Kdor bi se rad pridružil veseli druščini na šempolajskem šolskem dvorišču, se lahko prijavi s sms sporočilom na tel. 380/3584580 ali po elektronski pošti na društveni naslov tajnistvo@skdvi-gred.org, oziroma se prijavi direktno na prostoru v jutri zjutraj. Z umetnostjo in igro odkrivajo lepoto narave Počitnice so čas za otrokovo igro in zabavo z učenjem naravnih skrivnosti. Umetnost, znanost in igra mu omogočajo, da se na prijeten način približa naravi in odkriva njene mehanizme, oblike in kompleksnost ter njena čudesa, kar ga vodi v to, da vzljubi in razvije spoštovanje do narave preko znanja. Umetnik Leonardo Calvo in Alenka Deklic umetniške šole Sinteza - Fundacije ELIC (proste šole otrokovega raziskovanja) vabijo otroke na likovne delavnice - Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami od torka, 5.ju-lija, do petka, 8. julija, od 9. ure na Op-činah v kraju Villaggio del fanciullo. Delavnice bodo tudi v Miljah, in sicer od 12. do 15. julija. Info 040/774586, 333/4784293 ali 338/3476253. Mednarodni Festival operete Mednarodni Festival operete je v Trstu že prava poletna stalnica. Od 12. do 31. julija bo operno gledališče Verdi gostilo že 42. izvedbo, ki jo bo v devetnajstih dneh zaznamovalo 14 glasbenih spek-taklov. Uvodoma bo to dunajska opereta Eine nacht in Venedig Johanna Straus-sa, ki bo zaživela na gradu sv. Justa 12. julija in jo bodo ponovili še 14., 16. in 19. julija. Vstopnice so že na voljo pri blagajni gledališča Verdi - od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure (od 17.30 do 21. ure na dan predstave). Karte za prvo predstavo si bo mogoče nabaviti tudi na gradu sv. Justa uro pred začetkom spektakla. Več informacij je na spletni strani www.teatroverdi-trieste.com. RAZPRODAJE - Včeraj prvi dan posezonskih razprodaj Trgovine odprte od jutra do večera V večini trgovin so cene sezonskih oblačil znižali z različnimi odstotki, ki se gibajo med 30 in 50 odstotki - Naval v večernih urah - Prihodnjo soboto noč razprodaj Leto je naokoli in trgovci so tudi tokrat s pose-zonsko razprodajo poletne kolekcije tekstila in obutve začeli prvo julijsko soboto. Na prvi pogled čisto nič novega; izložbena okna so že navsezgodaj krasili oglasi »razprodaja«, blago je bilo povsod ustrezno označeno s cenami pred znižanjem in po znižanju, ljubitelji ugodnosti so se že dopoldne napotili v svoje najljubše trgovine ... Do tu vse po starem, bi lahko rekli, a včerajšnji dan je bil v Trstu vse prej kot običajen dan, prvi dan posezonskih razprodaj so namreč popestrili dogodki, povezani s »krstom« najnovejše potniške velikanke Costa Favolosa, ki je včeraj zjutraj v Trst priplula iz ladjedelnice družbe Fincantieri v Margheri pri Benetkah. Prijeten vrvež je bilo čutiti predvsem okoli Velikega trga, ki je predstavljal osrednje prizorišče slavnostnega dogajanja, poleg običajnih radovednežev pa so se tam sprehajali tudi izbrani gostje, ki so imeli čast »premiernega« vkrcanja v pravi sodobni grad na morju. A kljub velikemu direndaju okrog prihoda ladje Costa Favolosa v Trst, pa gostje na velikanki ne predstavljajo pravega »prodajnega barometra«, nam je potarnal neki trgovec in dodal, da je treba računati predvsem na zveste stranke, ki se stalno vračajo v tržaške trgovine. Na prvi dan razprodaj so trgovci vrata odprli kot običajno, zaprli pa so jih v poznih večernih urah, ko se je živahno dogajanje iz trgovin preselilo na Veliki trg. V večini trgovin so cene sezonskih oblačil znižali z različnimi odstotki znižanja, ki so se gibali med 30 in 50 odstotki. Ob tem velja poudariti, da je znižanje cen avtonomna odločitev vsakega posameznega ponudnika, vsak izmed tržnih segmentov pa tako ali tako ima drugačno strategijo razprodaj. Kopalke so denimo artikel, ki ga bodo v teh prvih dneh trgovci pocenili nekoliko manj, cene dražjih artiklov različnih blagovnih znamk pa so znižali bolj občutno. Ob tem so nekateri trgovci tudi poudarili, da je na policah njihovih trgovin tudi nekaj novih kolekcij, katerih cene tudi med razprodajami ne bodo znižane. In katere trgovine so včeraj obiskovali potrošniki? Zdi se, da so se ljubitelji ugodnosti tudi tokrat odpravili v trgovine, v katere redno zahajajo in so se odločili za nakup kosov oblačil, v katere so se že zagledali v preteklih tednih. Precej kupcev je bilo opaziti tudi v trgovinah z dražjimi in višjimi blagovnimi znamkami in tudi v franšiznih trgovinah. Z začetkom razprodaj je bilo včeraj zadovoljnih kar nekaj trgovcev, saj jim je bilo vreme naklonjeno; potrošniki se odločijo za »shopping«, ko ni prevroče, seveda pa ne sme niti deževati, nam je prijazno razložila trgovka iz znane tržaške veleblagovnice. Največji naval kupcev pa so trgovci tudi letos zabeležili v večernih urah, ko so se po večernem nakupovanju lahko prepustili različnim zabavnim prireditvam, za katere je poskrbel organizator družabnega dogodka ob prihodu in krstu velike potniške ladje Costa Favolosa. Prava noč razprodaj pa kupce šele čaka, saj naj bi se prireditev »Noč razprodaj« zgodila prihodnjo soboto. (sč) 6 Nedelja, 3. julija 2011 TRST / $ ŠPORTNI CENTER GAJA PADRIČE W ______ SAGRA in ŠPORT: nogomet, odbojka, orientiring igha anAambsd ANELL/ Dobro Do 10. julija ŠAGRA VSAK VEČER založeni kioski DOLINA Mladinski krožek "Dolina" in župnija sv.Urha prirejata tradicionalno jutri, 4. lullla. od 19.url s slovesno sveto mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi nastop pihalnega orkestra "Bi in plesne skupine Starš. -.»mm, SKD PRIMOREC vabi na musikal | LJUBIM TE-■f SPREMENI SE! (režija Gašper Tič, igrajo Danijel Maialan, Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Marjan Bunič) v petek, 8.7.2011, ob 21. uri (v soboto, 9.7.2011, ob 21. uri v primeru slabega vremena) na nogometno športno Igrišče v Trobce Včeraj danes áant'Ánna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu Debora Staropoli, Pierandrea Cercato in Elena Rossetto, Alberto Brezzoni in Clara Sain, Massimo Pacini in Novella di Mauro, Emilio Iori in Soraya Ismaili, Alessandro Bottiglieri in Rossana Renzi, Riccardo Furlan in Cristina Visintin, Andrea Murenu in Viviana Cabassi. [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 3. julija 2011 IRENEJ Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 22.10 Jutri, PONEDELJEK, 4. julija 2011 URH VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,1 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb raste, vlaga 36-odstotna, veter 18 km na uro, vzhodnik - severovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje C. OKLICI: Michele Pigliucci in Frances-ca Giglio, Alessandro Sbuelz in Gio-vanna Gambarotto, Alfonso Speranza in Valentina Lenardi, Lorenzo Braida in Sara Dolce, Massimiliano Ruzzier-Milkovic in Rossella Luciani, Stefano Drosg in Marzia Dudine, Ingo-Christian Kiebel in Lucia Guido, Matteo Ri-tossa in Chiara Troiano, Stefano Feri-gutti in Tania Zotti, Emilio Monta-gnana in Marzia Orlandini, Mile Grgic in Norwena Narder, Andrea Cappa in Nedelja, 3. julija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998), Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje -Ul. Mazzini 1/A (040 271124), Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Ul. Mazzini 1/A, Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.15, 21.30 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 18.45 »13 assassini«. Poletna arena: 21.15 »Un perfetto gen-tiluomo«. CINECITY - 15.00, 18.15, 21.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.20, 18.30, 20.40, 21.40 »Transformers 3«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »This is beat - Sfida di ballo«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Cars 2D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »I guardiani del destino«; 15.00, 16.50, 18.45 »L'ultimo dei templari«. FELLINI - 17.30 »The tree of Life - L'al-bero della vita«; 20.15, 22.00 »L'ulti-mo dei templari«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pun-to d'impatto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I guardiani del destino«. SKD Vesna, SD Mladina, SD Vesna prirejajo aflaiPiM 2. in 3. julija Večnamenski prostor pod nogometnim igriščem v Križu Mesne in ribje jedi Glasba v živo s plesom KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«; 16.00, 21.15 »Transfor-merji 3 - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 14.25, 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 10.50, 13.10, 15.20, 17.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 11.45, 13.55, 16.05, 18.15, 20.25 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 11.00, 13.30, 16.00, 18.30 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.00, 14.30, 17.00, 19.30 »Avtomobili 2 -(sinh.)«; 19.40, 21.00 »Transformer-ji 3 - 3D«; 12.10, 16.25, 18.50, 21.10 »Nekaj sposojenega«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »This is beat - Sfida di ballo«; Dvorana 2: 15.45, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.45 »Transformers 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.30 »13 assassini«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Cars 2 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il ragazzo con la bicicletta«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. Štorklja je ponovno obiskala naše kraje. Dobrodošla Neja! Jan, Anna in Rado se veselijo prijatelji jim veliko sreče želijo! Anni, Radotu in Janu se je pridružila Neja Staršema čestitamo, drugorojenki pa želimo veliko zdravja in sreče vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper ¿i Čestitke Na vas je vest že prišla, da nova Ricmanjka bo tu doma! Dobrodošla mala NEJA! Z mamico Anno in očkom Radom se veselimo vsi pri SKD Slavec. 1. julija je v zgodnjem jutru na svet pokukala mala ISABEL. Z nasmehom je mamico Ivano in tatka Deana razveselila in deževni dan jima razjasnila. Skupaj z novo dru-žinico se veseliva in vso srečo ji želiva. Devan in Tajda Poletno jutro je mamici Ivani in očku Deanu brhko deklico ISABEL v toplo naročje podarilo in to je tudi vseh nas razveselilo. Mladima staršema mirne noči in mali Isabel veliko lepih dni. To jim želimo mi: Susy, Giorgio, Manuela, Chiara, Tiziano, Manuela in Michael. Dobrodošla ISABEL! Z jutranjo zarjo si na svet prišla in svojo bisnono Klaro osrečila. Dobrodošla mala ISABEL! Osrečila si mamico Ivano in očka Deana ter vso našo srečno družino. Iskreno ti čestitamo, nona Marija, teta Vilma, Martina in Kristjan, Katja z družino, Denise in Simon pa ti pošiljata koš poljubčkov. Učenci in učiteljice CoŠ P. Tomažiča iz Trebč in Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah se zahvaljujejo IVU in PAOLU PANJEKU za multimedijsko tablo M Izleti IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 11. in povratek 15. avgusta. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža, Kalwaria Zabrzydowska, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbie-low, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, Wieliczka -rudnik soli, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41 634 750 ali elektronska pošta: dusan.pavli-ca@siol.net. KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. IS Prireditve ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mavhinjah do danes, 3. julija. Vljudno vabljeni. ARTEDEN/11- Mednarodna likovna delavnica v Lonjerju: v ponedeljek, 4. julija, ob 9. uri pričetek ustvarjanja umetnikov v ateljejih in otroške likovne delavnice; v torek, 5. julija, ob 20. uri nastop plesne skupine Just for Grins-American Contry Dance Trieste, sledi plesna delavnica za vse; v četrtek, 7. julija, ob 19.30 družabnost s priložnostnimi kioski in glasba s skupino Alter Ego; v soboto, 9. julija, ob 19.30 At Vernissage - odprtje razstave ustvarjenih del na Arted-nu/11, predstavitev Jasna Merku, na- stop skupine Nomos-Ensemble Wind Quartet. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te -spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopivec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Pred-prodaja vstopnic v sredo, 6. julija, od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob 21.00 v četrtek, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper Agencija za ločitve, v četrtek, 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika, v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re), v četrtek, 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, in društvo Il Tempio della Luna s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata v soboto, 9. julija, večer Pod zvezdami. Na sporedu Trebušni plesi in pokušnja turških specialitet. Skupino vodi plesalka in učiteljica orientalskih plesov Yasmin Anuby. Začetek ob 21. uri. Ker so mesta omejena, je nujna takojšnja rezervacija na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. V slučaju slabega vremena, bo pobuda v dvorani. H1 Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu. Vabljeni! Tel. št.: 040231865. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Tel. št. 040-229211. Kam po bencin Loterija 2. iui„a 2011 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 34 80 57 85 14 Cagliari 62 24 66 8 48 Firence 44 56 7 57 30 Genova 67 22 36 70 4 Milan 79 48 14 10 67 Neapelj 26 74 68 13 65 Palermo 10 19 77 43 52 Rim 11 48 61 28 15 Turin 74 58 42 90 50 Benetke 75 71 59 60 56 Nazionale 63 12 66 62 3 Super Enalotto Št. 79 6 9 11 19 45 51 jolly 69 Nagradni sklad 3.270.246,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 37.655.868,53 € 3 dobitniki s 5+1 točkami 218.016,43 € 52 dobitnikov s 5 točkami 9.433,41 € 4.486 dobitnikov s 4 točkami 109,34 € 118.188 dobitnikov s 3 točkami 8,30 € Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 24 dobitnikov s 4 točkami 10.934,00 € 527 dobitnikov s 3 točkami 830,00 € 6.011 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.510 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 56.468 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 3. julija 2011 7 SKD TABOR OPCINE Poletje pod kostanjem 2011 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinahf ob 21.00 V Četrtek, 7. julija o gledališka predstava Gledališča Koper AGESf IJA ZA LOČITVE V Četrtek, 14. julija o koncert dalmatinske klape MALI GRAD iz Kamnika v Četrtek, 21. julija o film KRALJEV GOVOR (II discorso del re) v četrtek, 28. julija o PITPKOi KABARETT V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na wwwjkdtabor.it ir- .■■. Prireditev so omogočili tudi: . - ■ . | ■. ,, Rajonski svet za vzhodni Kras, Conad - Nova srl x ICR -■- t pq | es7 ^ in openski trgovski obrati in SSG. 0 H Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE S. GREGORČIČA iz Doline sporoča, da bo tajništvo med poletnimi meseci ob sobotah zaprto. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. 13 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. O.M.K. - Openski mladinski krožek Skd Tabor prireja košarkarski turnir 3 proti 3, ki se bo odvijal danes, 3. julija, na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Vpisnina potom Facebook-a ali na dan turnirja od 15.30 dalje. Toplo vabljeni! SKD VESNA, ŠD MLADINA IN ŠD VESNA prirejajo Vaški praznik danes, 3. julija, na večnamenskem prostoru pod nogometnim igriščem v Križu. Mesne in ribje jedi ter glasba v živo. ŠAGRO na B'lancu prireja Godbeno društvo Prosek danes, 3. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in župnija iz Doline prirejata tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika sv. Urha v ponedeljek, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo. Sledi koncert domačega Pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni! SVEČANOST OB 20-LETNICI osamosvojitve Republike Slovenije, ki jo organizirata Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in stranka Slovenske skupnosti, bo v ponedeljek, 4. julija, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, z začetkom ob 20. uri. Sodelovali bodo dr. Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister samostojne Republike Slovenije, in časni-karka Rosvita Pesek. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 4. in 11. julija, od 17.00 do 19.30 na sedežu, Ul. Risorta 3. ELIC - Umetniška šola Sintesi: likovne delavnice za otroke Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami - od 5. do 8. julija, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije: 040-774586 ali 3334784293 ali 333-4784293. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 6. in 13. julija: »Kreacije s plu-tovine«; 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane na zadnje srečanje sezone, ki bo v sredo, 6. julija, ob 19. uri v kmečkem turizmu v Praprotu. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. JUTRANJA VADBA ZA GOSPE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da bo vadba potekala tudi v juliju, in sicer ob torkih in četrtkih od 9. do 10. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bomo v juliju vadile ob torkih in četrtkih. Urnik ostane nespremenjen. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata tečaje »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do Krožek Virgil Šček in Slovenska skupnost prirejata ob 20-letnici osamosvojitve Republike Slovenije srečanje z dr. DIMITRIJEM RUPLOM prvim zunanjim ministrom samostojne Slovenije in časnikarko ROSVITO PESEK 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it. KLAPA 36 iz dolinske občine organizira skupno praznovanje 75. letnice v soboto, 9. julija, v Prebenegu. Prosimo, da se telefonsko javite na št. 040228896 (Nerina), 040-228254 (Just). Zabava je zagotovljena, pridi v našo družbo, ne bo ti žal! TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 3477937748 (Mirna) ali na fotovi-deo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničar-ke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040220332 ali 333-6184178 v pop. urah). POLETNE URADNE URE - Od 11. julija do 31. avgusta bo Center za zaposlovanje, ki se nahaja na naslovu Scala dei Cappuccini 1, obratoval samo v dopoldanskih urah (od ponedeljka do petka od 9.15 do 12.45) in bo ostal zaprt vse popoldneve. S ponedeljkom, 1. septembra, bo Center za zaposlovanje ponovno odprt v popoldanskih urah. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od 12. do 15. julija v jutranjih urah. Za informacije kličite: 040774586 ali 333-4784293 ali 3334784293. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Dutovljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-mail info@yc-cupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, e-mail in-fo@skladmc.org NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, ponedeljek -petek od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cinzia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Sesljanu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Občinsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Nabrežini Kamnolomih 25 (040-2017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). S Poslovni oglasi GORJANSKO-HIŠO na lepi sončni legi, 193 m2, na parceli 539 m2, prodam. Tel.: 00386-41669523 GINEKOLOG A. ELIA SPREJEMA v ambulanti na Opčinah, Pro-seška ul. 39. Tel.: 335-8379311 IŠČEMO URADNICO z aktivnim znanjem slovenščine in italijanščine ter poznavanjem angleščine. Potrebne so izkušnje s področja računovodstva in administracije. Pošljite svoj življenjepis samo preko elektronske pošte na naslov info@euroservis.eu. H Mali oglasi FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-51852892. IŠČEM DELO za varstvo in pomoč starejšim osebam, imam izkušnje z bolniki s cerebralno paralizo. Tel. št.: 0408222194. MLADIČA TOY PUDELJ KODER (samček) črne barve, mama rodovniška, prodam. Cena 300,00 evrov. Tel. št. 348-9754886. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 3482341176. PODARIMO tri simpatične mucke, tel. št.: 328-0606251. PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih (Artviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del Agro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. SCOOTER Malagutti, Firefox F15, letnik 2003, 5.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3335366337. V CENTRU PROSEKA dajem v najem nove prostore v pritličju, 45 kv. m., primerne za vse namene, razen stanovanja. Tel. št. 348-4208079. V GABROVCU PRODAM HIŠO z vrtom, cena po dogovoru. Tel. št. 3484459266. V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 348-2341176 ali 349-2427799. t Zapustil nas je naš dragi Aldo Karis Žalostno vest sporočajo vsi sorodniki Za zadnji pozdrav bo pokojni ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga v torek, 5. julija, od 8.00 do 11.20. Pogreb z žaro bo v torek, 12. julija, ob 14. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 3. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda t V 101. letu starosti je mirno zaspala Alojzija Puric vd. Puric Žalujoči svojci Pokojna bo ležala v ulici Costalunga v četrtek, 7. julija, od 10.00 do 11.50. Sledil bo pogreb na repentabrskem pokopališču. Pogrebno podjetje Alabarda + Po dolgi bolezni nas je v 92. letu starosti zapustila ljubljena mama, tašča in nona Ivana Furlan vd. Gombač Žalujoči sin Boris z Dragico ter vnuka Ravel in Mitja z družinama Posebna zahvala za skrb in nego gre vodstvu in osebju doma za ostarele Santo Domenico ter šolskim sestram pri Sv. Ivanu. Od pokojnice se bomo poslovili v sredo, 6. julija, v mrliški vežici v ulici Co-stalunga od 10.00 do 11.00 ure. Sledila bo maša, v cerkvi pri Sv. Ani. Ricmanje, 3. julija 2011 ZAHVALA Štefanija Ziberna vd. Danev Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili blizu ob slovesu od naše drage pokojnice, jo pospremili na njeni zadnji poti in se kakorkoli poklonili njenemu spominu. Posebna zahvala g. župniku Francu Po-hajaču za občutene besede med pogrebnim obredom, cerkvenim pevcem in MoPZ Tabor. Hvaležni smo tudi osebnemu zdravniku dr. Odoneju Sachsu, gospema Suzani in Marti ter naši Lili za ljubeznivo skrb in nego, ki so ju posvetili naši dragi mami, noni in prababici. Svojci Opčine, 3. julija 2011 jutri, 4. julija, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma vTrstu, ulica Filzi 14 8 Nedelja, 3. julija 2011 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Odbor proti vzpenjači na grad ugotavlja morebitne nepravilnosti v postopku Vzpenjača pod drobnogledom dežele in spomeniškega varstva FJK preverja, ali je bila za gradnjo potrebna t.i. »VIA« - Zaradi najdbe antičnega zidu prekinili dela Načrt vzpenjače na goriški grad in postopek, po katerem je prišlo do odprtja gradbišča na grajskem griču, sta se znašla pod drobnogledom okoljske direkcije dežele FJK in deželnega spomeniškega varstva. Na to opozarjajo predstavniki koordinacije združenj proti vzpenjači, ki se zavzemajo za opustitev projekta, saj je po njihovem mnenju škodljiv in nevzdržen iz okoljskega in ekonomskega vidika. »V prejšnjih mesecih smo priredili več pobud, s katerimi smo želeli občane informirati o projektu, pri vodenju katerega se občinska uprava ne vede transparentno. Upravitelji niso na primer nikoli razgrnili projekta vzpenjače in pokazali, kolikšni bi bili stroški za vzdrževanje ali učinki na okolje,« je povedal predstavnik Foruma za Gorico Paolo Sergas in poudaril, da se z vzpenjačo na goriški grad ob koordinaciji društev zdaj ukvarja tudi dežela FJK. Konec marca je namreč združenje Legambiente naslovilo pismo na deželno direkcijo za okolje, v katerem je zahtevalo pojasnila v zvezi s tem, ali bi morala občina za gradnjo vzpe-njače na grad izpeljati tudi postopek ocenjevanja učinkov na okolje »VIA«, ki ga ni nikoli uvedla. »Dežela nam je odgovorila 27. junija. V pismu piše, da je zakonodaja zapletena in da ni jasno, ali je bilo leta 2001, ko je bil odobren preliminarni projekt vzpenjače, potrebno izpeljati postopek "VIA"; gotovo pa je, da mora biti projekt vzpenjače po zdaj veljavnih normah podvržen postopku "screening", s katerim se preveri, ali je treba postopek ocenjevanja učinkov na okolje "VIA" sploh uvesti. Dežela je zato na spletni strani www.regione.fvg.it že objavila odlok, s katerim napoveduje začetek tega postopka preverjanja,« je povedal goriški predsednik zveze Legambiente Luca Cadez, ki je tudi izpostavil, da je izvršni projekt vzpenjače iz leta 2010 v fazi »ponovne odobritve« s strani dežele. Koordinacija proti vzpenjači, ki je pripravljena tudi na pravno bitko, je pozvala predsednika dežele Renza Tonda, naj v pričakovanju na dokončne odgovore o morebitnih nepravilnostih v postopku prekine gradbena dela na grajskem griču, odgovora pa ni prejela. »Kljub temu so bila dela prekinjena 30. junija, ko sta si gradbišče ogledala vod- Predstavniki koordinacije proti vzpenjači med novinarsko konferenco bumbaca ja zavoda za spomeniško varstvo FJK Luca Rinaldi in predstavnica deželnega spomeniškega varstva za arheološke dobrine Paola Ventura,« je povedala predsednica goriške arheološke skupine Sveva Macrini in pojasnila: »Med izkopavanjem so namreč prišli na dan ostanki antičnega zidu, ki so iz zgodovinsko-arheološkega vidika vredni preučitve. Če bodo ugotovili, da je ostanke treba zaščititi, bodo morali načrtovalci izdelati varianto izvršnega projekta vzpe-njače, kar bo zahtevalo veliko časa in ponovno odobritev s strani pristojnih uradov.« Občinska svetnica Foruma za Gorico Anna Di Gia-nantonio je povedala, da je na občinskem tehničnem uradu večkrat vprašala, ali je bilo za gradnjo vzpenjače treba izpeljati postopek "VIA", odgovor pa je bil vedno ne- gativen. »Prepričani smo, da je drugače: deželni odlok iz leta 1996 namreč predvideva preverjanje o učinkih na okolje za vzpenjače,« je podčrtala svetnica in napovedala, da bo o mehanski povezavi med Travnikom in gradom govor tudi na ponedeljkovem občinskem svetu, saj namerava na to temo vložiti svetniško vprašanje. Di Gianan-toniova je skupaj z načelnikom Foruma Andreo Bellavi-tejem tudi vložila priziv na goriško tožilstvo; predmet pri-ziva je stara stavba v Ulici Franconia, ki so jo morali zaradi gradnje vzpenjače na grad porušiti. V zvezi z objavo odloka na deželni spletni strani, ki napoveduje začetek postopka »screeninga«, so se včeraj oglasili tudi Federacija levice, SKP in SIK, ki zahtevajo od Tonda, naj prekine dela na grajskem griču. (Ale) GORICA - Predstavili prireditev Pro loco brani svoj folklorni festival tudi s pravnimi sredstvi Goriško združenje Pro loco brani svoj folklorni festival tudi s pravnimi sredstvi, saj je poverilo odvetniku Liviu Berlotu nalogo, da zaščiti ugled folklorne prireditve in njenih prirediteljev. »V zadnjih mesecih sta se italijansko časopisje in goriška občinska uprava lotila pravega medijskega linčanja našega združenja, pri tem pa so bili uporabljeni iz trte izviti podatki,« poudarja predsednik združenja Pro loco Sergio Piemonti in pojasnjuje, da so njegovo organizacijo oškodovali neresnični podatki o stroških. »Pisali so, da naša folklorna parada stane 32.000 evrov na uro, kar ni nikakor res, saj je treba upoštevati, da naš festival vključuje štiri dneve dogodkov, med katerimi se zvrstijo plesni nastopi na Trgu Battisti, kongres ljudskih tradicij, obiski domov starejših občanov in zaključni sprevod,« poudarja Pie-monti in opozarja, da so lani za festival skupno potrosili 158.000 evrov, za vse izdatke pa imajo fakture, ki dokazujejo, da denarja niso razsipavali. »Za letošnji festival nam je dežela zagotovila 80.000 evrov prispevka, za katerega smo zaprosili z dokumentacijo, ki je vsebovala predračune in drugo gradivo,« poudarja Piemonti in pojasnjuje, da je goriški folklorni festival izredno kakovosten in privlačen. Folklorne skupine se vedno zelo rade vračajo v Gorico, tudi občinstva pa je vedno zelo veliko. Zaradi tega Pie-monti sumi, da se za kritikami festivalu skrivajo politični vzroki, saj bi se nekateri očitno zelo radi znebili priljubljene prireditve. Pie-monti glede prisotnosti folklornih skupin iz tujine pojasnjuje, da so vključene v turneje, vendar nobena od njih ne nastopa na drugih festivalih v deželi. Poleg tega so po njegovih besedah člani skupin amaterji, ki za svoje nastope ne prejemajo denarja. »Po pravilih mednarodne folklorne organizacije CIOFF vsakemu folkloristu zagotovimo edino štiri evre dnevno za vsak festivalski dan, tako da nastopajoči prejmejo samo ta denar, seveda pa prireditelji poskrbijo tudi za njihovo nastanitev in hrano,« poudarja Pie-monti in napoveduje, da bo letošnji festival kljub medijski gonji iz zadnjih mesecev zelo kakovosten. »Festival bo letos potekal od četrtka, 25. avgusta, do nedelje, 28. avgusta. Prvič bomo na njem gostili Maore iz Nove Zelandije, poleg katerih bodo nastopile še folklorne skupine iz Avstrije, Južne Koreje, Ekvadorja, Jordanije, Severne Ose-tije, Srbije, Slovenije in Italije. Zaradi del na Korzu Verdi bo letos trasa zaključnega sprevoda spremenjena. Začetek bo na Trgu Sv. Antona, nato pa bodo folkloristi korakali po Raštelu, Travniku, Se-meniški ulici, Korzu Verdi, Ulici Petrarca in Trgu Battisti, kjer bo zaključni nastop,« pravi Piemonti. Letošnja novost bo prisotnost stojnic iz Celovca na Trgu Battisti, ki bodo ponujale tipične koroške jedi in pivo med vsemi festivalskimi dnevi. Zadnji dan festivala bo na Travniku tudi bolšja tržnica, ki jo bo priredilo združenje Nuovo lavoro. GORICA-TRŽIČ - Po trgovinah Začele razprodaje Tržiške trgovine bodo odprte tudi danes med 17. in 22. uro Začetek razprodaj v Tržiču, kjer bodo trgovine odprte tudi danes aizza Po vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini so se včeraj začele sezonske razprodaje tekstila in obutve. V dopoldanskih urah se v trgovinah v Gorici in Tržiču se v glavnem ni trlo kupcev, večji obisk pa so trgovci zabeležili predvsem popoldne. V glavnem je na oblačilih in čevljih veljal dvajset do tridesetodstotni popust, v nekaterih trgovinah pa so še bolj korenito znižali cene. Danes med 17. in 22. uro boo v Tržiču trgovine spet odprte. Na Trgu Republike bo ob 18. uri plesni spektakel »Passi da... ma-re«, s katerim se bo predstavila tržiška plesna šola. Zatem bodo nastopili mladi gojenci glasbene šole CAM, nato pa bo zapel glasbenik Bruco. Večer se bo zaključil z dvojico Dolcetti. GORICA - SKGZ Jasli zahtevajo složnost in treznost »SKGZ skuša delovati v čim večjem sozvočju s sorodno krovno organizacijo SSO, kar se tiče zelo pomembne zadeve, kot so slovenske občinske jasli v Gorici. To dokazujejo tudi številna neformalna srečanja, ki sta jih imela predsednika Li-vio Semolič in Walter Bandelj tudi ob navzočnosti predsednika občinske konzulte Iva Cotiča,« v tiskovnem sporočilu SKGZ pojasnjuje svoje stališče glede slovenskih jasli v Gorici. »Prav pomembnost tega vprašanja zahteva čim večjo složnost, saj se moramo izogniti vsakršni notranji polemiki, ki bi lahko ošibila naša pričakovanja. Pri tem smo kot krovni organizaciji do danes delovali zelo odgovorno in z zavestjo, da moramo zadostiti sledeči osnovni predpostavki: slovenske občinske jasli predstavljajo dodatni element vzgojno-izobraže-valnega procesa v slovenskem jeziku, ki mora odgovarjati potrebam naše manjšine ter okrepiti vse tiste integracijske in dea-similacijske procese, ki že danes odločilno pripomorejo k uspešnemu razvoju vseh naših šol (upoštevajmo samo na podatke zadnje raziskave Slorija o vpisih v slovenske šole v Italiji). To so seveda zelo občutljive in kompleksne teme, kjer je potrebna velika treznost, strokovno znanje in družbeno-politična občutljivost ob upoštevanju številnih nians,« poudarjajo pri SKGZ in opozarjajo, da ne gre zamolčati velike površnosti goriške občinske uprave pri obravnavanju tako občutljivih zadev. »Končna uresničitev slovenskih občinskih jasli v Gorici ni sad naključja, pač pa posledica konkretnih potreb slovenske manjšine in tistega, sicer vedno večjega dela goriške družbe, ki jasno dojema več-jezičnost kot dodano vrednost tega okolja. SKGZ se torej zavzema za to, da bodo slovenske jasli odgovarjale dejanskim potrebam, zaradi katerih so bile sploh postavljene in to v spoštovanju vseh norm in legitimnih pravic,« pravijo pri SKGZ in nadaljujejo: »V sodelovanju s SSO bomo tudi v naslednjih dneh nadaljevali s pogovori in zahtevali od goriških občinskih upraviteljev take rešitve, ki bodo konkretno spoštovale zgoraj omenjene principe. Ne želimo pa, da bi iz bolj ali manj razumljivih razlogov kdorkoli uporabljal to temo za delitve znotraj manjšine ali ne-tenje nepotrebnih konfliktov iz čisto političnih interesov.« TRŽIČ - Po nesreči Zdravstveno stanje delavcev se je izboljšalo Delavca Massimo Grandi in Diego Zorba, ki sta bila žrtev nesreče v šoli Sauro v Tržiču, sta še v bolnišnici, njuno zdravstveno stanje pa se boljša. Nanju se je med obnovitvenimi deli, ki sta jih v petek izvajala v prvem nadstropju stavbe v Ulici Cipressi, nenadoma zrušil spuščeni strop učilnice. Grandija so sprejeli na zdravljenje v bolnišnici na Ka-tinari zaradi pretresa možganov in zloma noge, Zorbo, ki je dobil lažje poškodbe, pa so prepeljali v tržiško bolnišnico. »Moja odbornika Cristiana Morsolin in Paolo Frittitta sta delavca obiskala v bolnišnici, da bi jima izrazila solidarnost uprave. K sreči njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče,« je povedala tržiška županja Silvia Altran in nadaljevala: »Kar se šolske stavbe tiče, lahko povem, da nismo bili seznanjeni z obstojem spuščenega stropa. Pred vrnitvijo otrok v šolo bomo morali seveda biti stoodstotno gotovi, da je stavba varna.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. julija 2011 9 ŠTEVERJAN - Danes na 41. festivalu narodnozabavne glasbe Vrhunec s finalom in nagrajevanjem Sinoči izbrali finaliste, ki se bodo potegovali za zmago JAMLJE - Od 8. do 10. julija Kremenjak prireja svoj 15. Diaton Števerjanski festival narodnozabavne glasbe, ki ga prosvetno društvo F.B. Sedej prireja že 41. leto po vrsti, bo danes dosegel svoj vrhunec s finalnim nastopom in nagrajevanjem zmagovalcev. Strokovna žirija je sinoči med triindvajsetimi nastopajočimi ansambli izbrala finaliste, ki bodo danes od 17. ure dalje še enkrat nastopili pred števerjan-skim občinstvom. Vsak ansambel bo pod Borovci zaigral dve skladbi, po eno polko in en valček, ob zaključku vseh nastopov pa se bo žirija sestala in določila zmagovalce. Medtem ko bodo člani žirije vzeli v pretres nastope finalistov in njihove skladbe, bodo na oder stopili Slovenski muzikantje, ki bodo zaigrali najlepše skladbe iz svojega obsežnega repertoarja. Po njihovem nastopu bo nagrajevanje. Zmagovalec bo prejel trofejo društva F.B. Sedej, podelili pa bodo tudi priznanje občinstva in nagrade za najboljši kvintet, trio, melodijo, besedilo in za najboljšega debitanta. Med festivalom si bo danes mogoče ogledati razstavo kvačkanih nageljnov, ki jih izdeluje Mirella Kleč. Festival bosta povezovala Janez Dolinar in Jasna Kuljaj, ki že več let vodita števerjansko glasbeno prireditev. Letošnjo novost po drugi strani predstavlja sodelovanje s festivalom narod-nozabavne glasbe Alpen Grand Prix, ki vsako leto poteka v Meranu. Na tem festivalu bodo prvič sodelovali tudi slovenski ansambli; med njimi bodo tudi trije ansambli, ki jim bo danes mogoče prisluhniti v Števerjanu. S petkovega večera (zgoraj); festival povezujeta Jasna Kuljaj in Janez Dolinar (desno) bumbaca V Jamljah bo konec naslednjega tedna vse živo. Amatersko športno kulturno društvo Kremenjak bo ob večnamenskem kulturnem centru v Prvomajski ulici priredilo 15. zamejski festival Diaton 2011. Ta dogodek je za društvene odbornike zelo pomemben, saj je društvo nastalo prav na željo podpredsednika Bruna Oret-tija in njegovih prijateljev, da bi se v Jamljah širil glas harmonike. In tako si v Jamljah pričakujejo harmonikarje iz okolice, Slovenije in Avstrije, ki se bodo pomerili v igranju na tradicionalni instrument, ki ima po mnenju profesorjev in mentorjev vedno več odmevnosti med mladimi in starejšimi. Praznično tridnevje se bo pričelo s tekmovanjem v briškoli v petek, 8. julija, ob 20. uri. Sobota, 9. junija, bo posvečena mladini. Od 9. ure do 18.30 bodo potekale plesne delavnice za otroke, mlade in odrasle, ki bi radi spoznali ali pa obogatili plesne spretnosti. Mentorji plesalcev in plesalk bodo Kristina Šinigoj, ki je med šolskim letom uspešno vodila plesni skupini, Aja Franca, Alja Verre Roge-lja in Andrej Orel. Udeleženci bodo v teku dneva spoznali in vadili orientalske plese, modern ples, hip hop in salso.Pridobljene spretnosto bodo prikazali publiki približno ob 19. uri. Za vse tečajnike bo pripravljena malica in kosilo. Sobotni večer bo zaključil mladinski ples, kjer bodo DJ Bandi-j, Teddy Bear in Niki vseh popeljali v svet najmodernejših glasbenih zvrsti. 15. zamejski festival Diaton se bo pričel v nedeljo, 10. julija, v dopoldanskih urah, ko bo ob desetih steklo vpisovanje za ex tempore ne samo za otroke iz vrtca, osnovne in nižje srednje šole, ampak tudi za višješol-ce in vse odrasle, ki bi radi na risalnem papirju ovekovečili svoj umetniški navdih. Tekmovanje harmonikarjev se S preteklih izvedb bumbaca bo pričelo ob 15.30. Sledila mu bo izbrana, zelo podkovana komisija, ki bo v večernih urah razglasila imena zmagovalcev vseh petih kategorij in absolutnega zmagovalca pokala Alpe Adria. Novost letošnjega festivala je pri nagradah. Poleg zasluženega običajnega pokala in diplome bodo prvouvrščeni vsake kategorije in absolutni zmagovalec prejeli tudi denarno nagrado. V nagradni sklad so prispevali sponzorji skupina KB 1909, Mini Max, Pahor kovine, Tecnomac, Linea 1, Gostilna pri jezeru in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, ki se jim organizatorji zahvaljujejo za pomoč. Večer se bo zaključil ob zvokih ansambla Trio Mix iz Slovenije. Vse tri dni bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Odborniki Kremenja-ka sporočajo vaščanom, da bo v torek, 5. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu sestanek, na katerem bo govora o poteku festivala. Odborniki bi radi s skupnimi močmi uspešno izpeljali praznovanje, zato si obetajo polno-številno prisotnost vaščanov. GORICA - Poletno središče slovenskega Dijaškega doma Simon Gregorčič Še tri tedne iger in zabave Ob delavnicah, obiskih, srečanjih in kopanju tudi številni izleti - Do 22. julija bo vzporedno potekala tudi športna šola GORICA Maročani danes glasujejo na referendumu V občinskem večnamenskem središču v Ulici Baiamon-ti bo danes volišče, na katerem bodo maroški priseljenci glasovali za ustavni referendum, ki ga je sklical maroški kralj Mohamed VI.; na zadnjem zasedanju občinskega odbora je odbornik Sergio Cosma predstavil odredbo, s katero so prižgali zeleno luč za pripravo sedeža za današnje glasovanje. Za plačilo najemnine dvorane v Ulici Baia-monti bodo poskrbele maroške oblasti, ves dan pa bo prisoten predstavnik maroškega veleposlaništva v Italiji, ki bo nadzoroval potek glasovanja. »Samo v Gorici je v seznam volivcev za referendum vpisanih 150 Maročanov, katerim je treba dodati še vse njihove sodržavljane, ki živijo v drugih krajih pokrajine,« pojasnjuje Sergio Cosma. Bogat in pisan program, ki ga ponuja letošnje poletno središče Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, se bo nadaljeval še tri tedne, do 22. julija. Osnovnošolcem se bodo jutri, 4. julija, pridružili malčki iz vrtcev, tako da bo v prihodnjih tednih v domskih prostorih še bolj veselo in zabavno. Ker poteka poletni center pod geslom »Morje zabave«, je večji del dejavnosti namenjen igri in sprostitvi. Otroci so se že med prvim tednom z navdušenjem udeležili zanimivih dejavnosti, predvsem pa ekskurzij in izletov. V minulih treh tednih delovanja poletnega središča, poleg številnih dejavnosti in delavnic za vse okuse in za različne starostne skupine, ki vsakodnevno potekajo v Dijaškem domu, je udeležencem ostalo na razpolago še veliko časa za kopanje in osvežitev v Sesljanu ter v bližnjem novogoriškem bazenu. Pester program so obogatili tudi razni izleti v bližnjo Slovenijo in v naše kraje, kot na primer v koprski Center eksperimentov, kjer so s pomočjo prijaznih vodičev radovedni udeleženci izleta lahko izvajali poskuse in spoznavali zakonitosti narave. Jutranjemu eksperimentalnemu delu je sledil prijeten sprehod po centru mesta. Tudi sprehod po učni poti Na-brežine je navdušil mlade pohodnike, ki so uživali v naravi in spoznali kraške lepote in posebnosti. Ob tej priložnosti so obiskali še nabrežinski kamnolom, aktiven že dva tisoč let, ki je priskrbel kraški kamen po celem polotoku in avstrijsko pokopališče. Mladi udeleženci poletnega središča so obiskali tudi devinski grad, kjer so si ogledali umetnine in dragocenosti Udeleženci poletnega središča med izletom v Kopru ter pisan park. V že pestrem razporedu izletov so posvetili eno jutro obisku knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici, kjer je njihovo zanimanje privlačil »knjigomat«, naprava za samopostrežno izposojo knjig ter avdio in video gradiva, ki predstavlja novost v knjižnici. Izkoristili so priložnost za listanje po knjigah in izposojo, nekateri izmed njih so tudi dobili izkaznico za izposojo gradiva. V mesecu juliju so na sporedu enkrat tedensko še: obisk pomorskega rezervata v Miramaru, kjer bodo na voljo otrokom delavnice in seewatc-hing (četrtek, 7. julija), obisk solinar-skega muzeja v Sečovljah, kopanje v Portorožu (četrtek, 14. julija) in izlet z vlakom do Mosta na Soči (četrtek, 21. julija). Vmes pa se bodo vrstili še kopanje na morju in v bazenu, srečanja z otroki slovenskega poletnega središča Jezikovne šole »Papagaj« iz Nove Gorice in z otroki italijanskih poletnih središč ulice Forte del bosco in ulice Romagna, sprehodi v naravi ter udeležba na pobudah goriškega mesta, kot na primer filmski festival Amidei in otroška tržnica za izmenjavo knjig, stripov, igrač in raznoraznih predmetov v Raštelu in v Ulici Monache. Malčki iz vrtcev, ki bodo od 4. julija obiskovali poletno središče v organizaciji Dijaškega doma, se bodo lahko udeležili številnih delavnic - npr. ustvarjalnih, plesnih in glasbenih -pod mentorstvom vzgojiteljev, ki načrtujejo tudi izhode v naravo in obi- ske kmetij ter srečanja s sovrstniki iz drugih poletnih središč, s katerimi se bodo zabavali in uživali ob igri, plesu, petju, poslušanju animiranih pravljic. Seveda ne bo manjkalo brezskrbnega čofotanja v bazenčkih v jutranjih urah. Do 22. julija bo vzporedno s poletnim središčem potekala športna šola. Udeleženci so se že preizkusili v najrazličnejših športnih panogah (v kajaku, tenisu, hokeju, rokometu, friz-biju, badmintonu, atletiki itd.). Večji udeleženci poletnega središča so se sprostili v novogoriškem bazenu, na morju in v vodnem parku v Bohinjski Bistrici. V prvem tednu so ponovili tečaj jadranja v sodelovanju z jadralnim klubom Čupa. Novost letošnje športne šole je tečaj kajakaštva, ki ga Dijaški dom prireja v sodelovanju s kajakaškim klubom Soške elektrarne in bo potekal od 4. do 8. julija. V petem in šestem tednu delovanja športne šole pa bo še marsikaj zanimivega (obisk adrenalinskega parka v Postojni in Ne-vejskem Sedlu, lokostrelstvo, enodnevni prikaz teniških prvin na igriščih novogoriškega teniškega kluba, itd.). Na razpolago je še nekaj mest, zato zainteresiranim svetujemo, naj pohitijo. Zainteresirani starši malčkov iz vrtcev in osnovnošolcev pa lahko še vpišejo otroke v poletno središče Dijaškega doma vsak delavnik od 13. do 18. ure. Za podrobnejše informacije je na voljo tel. številka 0481/533495. Starši lahko izberejo celo obdobje ali samo nekaj tednov in izbirajo med sledečimi urniki: od 7.45 do 13. ure z malico in brez kosila ali od 7.45 do 16. ure z malico in kosilom. Zagotovljen je tudi prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj. 1 0 Nedelja, 3. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR DOBERDOB-SOVODNJE-MIREN - Srečanje treh županov Na državni cesti št. 55 potreba po večji varnosti Križišči pri Devetakih in pri mirenskem bloku kritični točki - Pismo prefektinji Nevarno križišče med državno cesto št. 55 in cesto, ki vodi proti nekdanjemu mejnemu prehodu pri Lokvici bumbaca Razmere na državni cesti št. 55 so se po padcu schengenske meje spremenile, saj se je promet znatno povečal. Da so na nekaterih kritičnih točkah potrebni ukrepi, ki bi zagotovili večjo varnost vseh udeležencev v prometu, opozarjajo župan občine Doberdob Paolo Vizintin, sovodenj-ska županja Alenka Florenin in župan občine Miren-Kostanjevica Zlat-ko Martin Marušič, ki so se v prejšnjih dneh sestali, da bi razpravljali o vprašanju ceste, ki teče skozi do-berdobsko in sovodenjsko občino. Župani so se odločili, da bodo naslovili skupno pismo na goriško pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu, ki jo bodo zaprosili za čim prejšnje srečanje na to temo. Med najbolj nevarnimi točkami na državni cesti št. 55, so ugotavljali, je križišče pri Devetakih v občini Doberdob. »Promet se je na tem območju v zadnjih letih močno povečal. Od schengenske širitve se veliko prebivalcev slovenskega Krasa, ki so npr. namenjeni v Gorico, poslužuje bivšega mejnega prehoda Lokvica-Devetaki,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Povečan promet na križišču pri De-vetakih ustvarja resne probleme, zlasti takrat, ko avtomobili, ki prihajajo iz Gorice, zavijajo levo proti Sloveniji. Vidljivost je zelo slaba, nevarnost pa Jutri ob 21.10 bo na televizijskem kanalu RAI 1 neposredni prenos finala lepotnega tekmovanja Miss Italije v svetu (»Miss Italia nel Mondo«). Slovenijo bo zastopala devetnajstletna Katarina Odar iz Šempasa, za katero bo mogoče glasovati tudi preko hišnega telefona ali mobitela. predstavljajo tudi motoristi in vozniki, ki preveč pritiskajo na plin. Ker je bilo na tem območju tudi več nesreč, ocenjujemo, da bi bilo potrebno poskrbeti za večjo varnost. Tehnične rešitve bo treba najti v dogovoru z družbo Anas.« Vizintin je tudi poudaril, da je na območju doberdobske občine cesta št. 55 zelo slabo osvetljena. »Javna razsvetljava je stara in sploh ni v skla- Doberdobski moški pevski zbor Jezero se je od petka, 24. junija, do nedelje, 26. junija, mudil v Bistriški dolini (Pustertal-Val Pusteria) na 14. mednarodnem zborovskem festivalu Alta Pusteria - Hochpu-stertal, na katerem je nastopilo 90 zborov iz vseh držav sveta. Zbor Jezero se je predstavil v kategoriji polifoničnega programa z izključno slovensko glasbeno literaturo. Doberdobski pevci, ki jih vodi dirigentka Zu-lejka Devetak, so bili nastanjeni v Toblachu, kjer so v petek nastopili v tamkajšnji cerkvi sv. Ivana in zapeli osem pesmi. Poleg njih sta se občinstvu predstavila še ženski pevski zbor Zenzerei iz Rietija in moški pevski zbor Glemonensis iz Humina. Ob zaključku koncerta so šli v vas Niederdorf-Villabassa na tipični tirolski praznik na odprtem, na katerem je nastopilo šestnajst zborov. V soboto so se udeležili dopoldanskega srečanja v Sillianu v Avstriji, kjer so nastopili skupaj z drugimi sedmimi zbori iz Italije, Izraela in Litve. Popoldne so zapeli na prireditvenem prostoru ob mlinu Wurzer v dolini Winkeltal v Avstriji, kjer je skupno nastopilo pet zborov. Med nastopajočimi je bil tudi zbor Gorol iz Češke, katerega zboro-vodkinja se je poročila pred dvema tednoma in je tako preživela poročno potovanje na festivalu. Popoldne je bil sprevod vseh zborov v Innichenu, kjer je zbor Jezero navdušil prisotne, saj je vseskozi pel ob spremljavi harmonike. Zaradi tega so številni gledalci do-berdobske pevce fotografirali in jih posneli z videokamero, nato pa so se doberdobskemu pridružili še videmski in tržaški zbori, ki so bili navdušeni nad njegovim petjem. V nedeljo so se vsi nastopajoči zbori zbrali v Sextnu, kjer so jim izročili priznanja za sodelovanje, ki jih je ročno izdelal rimski kapucin. Na podeljevanju priznanj so zapeli še nekateri zbori iz tujine, in sicer dekliški zbor iz Motyli Sumperk in moški zbor Gorol iz Češke ter ženski zbor St. Michael's Chapel Choir iz Južne Afrike. Na poti proti domu so postali ob jezeru Misurina, zvečer pa so se vrnili v Doberdob. Festivala se je udeležilo dvanajst zborov iz FJK, poleg tega pa so bili zastopani tudi druge italijanske dežele ter Avstrija, Bolgarska, Danska, Nemčija, Izrael, Latvija, Norveška, Poljska, Portugalska, Češka, Španija, Južna Afrika, Turčija in Madžarska. du z varnostnimi predpisi,« je povedal župan. Med najbolj kritičnimi točkami v sovodenjski občini pa je križišče pri nekdanjem mirenskem mejnem prehodu. Županja Alenka Florenin je ob previsoki hitrosti vožnje avtomobilov izpostavila, da je v nočnih urah na tem območju vidljivost zelo slaba. »Odkar mejni prehod ni več osvetljen, je na križišču tema,« je poveda- GORICA Jutri in v torek v Kinemaxu film o Basaglii Jutri in v torek, 4. in 5. julija, bo v Gorici potekala pobuda »C'era una volta la citta dei matti«, ki jo goriško zdravstveno podjetje prireja v sodelovanju z združenjem Sergio Amidei ob 50-letni-ci prihoda v Gorico psihiatra Franca Ba-saglie. Jutri ob 20. uri bodo v goriškem Kinemaxu predvajali prvi del filma »C'era una volta la citta dei matti«, ki ga je posnela televizija RAI, v torek ob isti uri pa še drugi del. Prisotni bodo tudi številni gostje, med katerimi je protagonist filma Fabrizio Gifuni, hči Franca Basa-glie Alberta Basaglia, psihiater Franco Turco in Michele Zanetti, ki se je zavzel za zaprtje tržaške umobolnice. la Floreninova in nadaljevala: »Ne nazadnje je treba upoštevati tudi načrt podjetja Pipistrel, ki bo gradil halo na Rojah. Vhod si nameravajo urediti na južnem delu letališča, nedaleč od ovinka pri mirenskem mejnem prehodu. Po našem mnenju bi bilo koristno, da bi namesto današnjega križišča uredili krožišče, kar bi zagotavljalo boljše varnostne pogoje. Na to smo že opozorili družbo Anas.« (Ale) / Velika množica se je včeraj v Tržiču poslovila od družbeno-političnega delavca in naravovarstvenika Luciana Giorgija. Njegovemu spominu so se v kapelo mrtvašnice ob tržiški bolnišnici prišli poklonit prijatelji in znanci vseh starosti in iz cele dežele, ki so ga spoštovali zaradi njegove pokončnosti, doslednosti in vztrajnosti v okoljskih bitkah, za katere se je zavzel. O njem in njegovem aktivnem delovanju v stranki Zelenih ter v odborih »No Tav« in »No terminal« so med drugimi spregovorili dolgoletni prijatelj Renato Fiorelli, Maurizio Paselli in Michele Boato, Julijan Čavdek pa se je spomnil njegove vloge v odboru proti upepe-ljevalniku med Gorico in Sovodnjami. Prisotni o bili tudi mnogi upravitelji in politiki, med katerimi so bili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, župan iz Šta-rancana Lorenzo Presot, tržiški podžupan Omar Greco ter deželna odbornika Giorgio Brandolin in Franco Brussa. V Štandrežu gradijo most V Štandrežu bodo jutri namestili jekleno ogrodje prvega od dveh mostov novega krožišča nad avtocesto Gorica-Vi-leš. Z delom se bodo lotili ob 19. uri, nameščanje pa naj bi se zaključilo do torkove šeste ure zjutraj. Med posegom bosta zaprta odseka avtoceste med državno mejo in Faro v smeri proti Vilešu in med avtocestno postajo in državno mejo v smeri proti Sloveniji. Koncert za mir v Medeji Na spomeniku Ara Pacis v Medeji bo danes ob 21. uri tradicionalni koncert za mir, ki ga prirejajo v okviru festivala Med zvoki krajev (»Nei suoni dei luoghi«). Večer bo posvečen 150. obletnici združitve Italije, nastopila bosta orkester olimpijskega gledališča iz Vicenze in otroški pevski zbor Pueri cantores, ki prihaja ravno tako iz Vicenze. DOBERDOB - Moški pevski zbor Jezero se je udeležil festivala Alta Pusteria - Hochpustertal Slovenske pesmi na Južnem Tirolskem Doberdobski pevci so na sprevodu v Innichenu zapeli ob spremljavi harmonike in zaradi tega bili najbolj fotografirani Moški pevski zbor Jezero ob jezeru Misurina GORICA - Filmski festival Amidei Na svoj račun bodo • V|* - • I »v« prišli tudi najmlajši V okviru filmskega festivala za nagrado Sergio Amidei, ki bo potekal v Gorici med 14. in 23. julijem, bodo tudi najmlajši prišli na svoj račun. Ob tradicionalnem obisku z ogledom laboratorijev filmske univerzitetne smeri Dams in projekcijama, ki bo posvečen 150-letnici zedinjenja Italije, bodo v festivalskih dneh potekale tudi druge pobude za otroke. Letošnji program Amidei Kids ponuja dve kreativni delavnici, ki bosta potekali v prostorih pokrajinske mediateke Ugo Casi-raghi. Delavnica »La volpe, la tar- taruga e...« bo na sporedu 18. julija med 15. in 18. uro in je namenjena otrokom med 10. in 12. letom, laboratorij »I tetrinimmagi-nari« pa bo potekal 21. julija med 15. in 18. uro. Otrokom bodo namenjene tudi številne projekcije filmov, kot so «La lunga calza verde« Roberta Gaviolija, »L'eroe dei due mondi« Guida Manulija, »Appun-tamento a Belleville« (Sylvaina Chometa) in drugi, ki bodo na programu označeni z rumeno zvezdico (za otroke med 6. in 10. letom) oz. z zeleno zvezdico (za otroke od 11. do 15. leta). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, B. julija 2011 1 1 Mirenski otroci pri Čupi Učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole iz Mirna so zadnji športni dan preživeli na posebno zanimiv način. Obiskali in spoznali so namreč jadralni klub Čupa v Sesljanu. Marino Košuta je šolarjem predstavil zanimivosti kluba in čupo, staro plovilo, izdelano iz dolgega hloda, po katerem nosi klub ime. Učenci so spoznali slovenske kraje v Tržaškem zalivu in z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju o življenju ob morju nekoč. Inštruktorica jadranja Lara Spi- nazzola je otroke popeljala v svet jadranja. Po skupni pripravi jadrnic so se podali morskim dogodivščinam naproti. Naučili so se mornarske vozle in uživali v preizkušanju jadralnih veščin s šolskimi jadrnicami. Veliko zadovoljstva in veselja je ponujalo tudi čofotanje in plavanje v morju. Organizacija jadralnih aktivnosti je bila s športnega in pedagoškega vidika odlično izpeljana. Učiteljice in učenci se zato ahvaljujejo jadralnemu klubu Čupa in Lari Spinazzola za sodelovanje in pomoč pri izvedbi dneva, ki jim bo ostal v prijetnem spominu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DESE-TNICA« V NOVI GORICI: danes, 3. julija, ob 21. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Glasbena skrinjica«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 -20.30 »Cars 2«; Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Le donne del 6o piano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »13 assassini«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Cars 2«; Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Le donne del 6o piano«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Cars 2«; 21.00 »13 assassini«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. janskem Risorgimentu »1848-1918«. Dokumenti prihajajo iz državnega arhiva v Gorici; ogled je možen med 9.30 in 18. uro. RAZSTAVA »JAZ, MI, ONI MULTI-KULTURNI DIALOG« bo do 4. julija na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljajo Franko Zerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbolo' iz Benečije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levic iz Brčka, Slavko Medunic iz Brčka, Ruža Gagulic iz Tramosnice Donje ter Sarajevčana Samir Hedzbic in Hana Popaja. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava »Doubles Rimedia-re l'arte«. Razstavljajo Carlo Andrea-si, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruz-zier in Paolo Comuzzi; do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. ~M Koncerti NA NOVOGORIŠKEM BO OB 15. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI in 6. Mednarodnim tekmovanjem saksofonistov v Sloveniji danes, 3. julija, ob 19. uri v Kulturnem domu Nova Gorica koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. Obisk koncertov je brezplačen. Informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. M Izleti Fl Razstave V PALAČI PREFEKTURE na goriškem Travniku bo do danes, 3. julija, na ogled dokumentarna razstava o itali- SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) najkasneje do 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. Goriška plaža Današnji spored Goriške plaže se bo začel ob 16. uri z otroškimi ustvarjalnimi delavnicami, ob 21. uri sledi akustični koncert Tinkare Kovač. (km) Konji v Podturnu V Podturnu bo še danes potekala prireditev Konji v mestu. Tekme se bodo pričele ob 9.30 in se nadaljevale ves dan. Ob 20. uri bo nastop kinološkega društva. Dražja elektrika Družbo Elektro Primorska od prvega julija kot vršilec dolžnosti vodi Darij Vrabec, ki bo nasledil dosedanjega predsednika uprave Julijana Fortunata. Iz omenjene družbe sporočajo, da bodo 1. avgusta spremenili cene električne energije za gospodinjske odjemalce v paketih osnovne in do okolja prijazne preskrbe. Cene se bodo v povprečju povišale za skoraj 7 odstotkov, kar predstavlja povprečno 1,28 evra višji strošek za elektriko na mesec. (km) H Čestitke OPZ Veseljaki iz Doberdoba se veseli z JURIJEM in ALEŠEM LA-VRENČIČEM, ki sta na 15. mednarodnem tekmovanju za Mlade Glasbenike v Povolettu dosegla zavidljive uspehe: Aleš je osvojil 1. absolutno nagrado v svoji kategoriji iz violine, Jurij s čelom pa drugo mesto. Obema iskreno čestitamo. Veseljaki se tudi veselijo uspeha svojega člana ALEŠA LAVRENČIČA, ki je z odliko opravil izpit 5. letnika iz violine na tržaškem konservatori-ju. Želimo mu še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj. □ Obvestila KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040360072). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na Občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba pa vsak torek od 10.00 do 10.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. DRUŽBA se dobi danes, 3. julija, ob 13. uri. URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA - 1. nedelja v mesecu (danes, 3. julija) muzejska zbirka Ajdovščina ob 15. uri; 2. nedelja v mesecu (10. julija) grad Kromberk ob 15. uri; 3. nedelja v mesecu (17. julija) vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici ob 15. uri; 4. nedelja v mesecu (24. julija); grad Dobrovo ob 15. uri. POLETNE DELAVNICE MAVRICA: Šč Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje in informacije po tel. 334-1243766 Martina Šolc, vsak dan od 15. do 18. ure ali na goriškem sedežu Šč Melanie Klein v Sovodnjah, Ul. Pot na Roje 25, Peč, vsako soboto od 9. do 12.ure. (www.melanie-klein.com, solcmartina@gmail.com.) POLETJE V DANICI: do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. V torek, 5. julija se bodo malčki lahko preizkusili v nogometu, 8. julija pa bodo spoznavali svet odbojke; 12. julija bodo pod vodstvom Kraških krtov odkrivali vrhovsko podzemlje; zadnje srečanje (15. julija) pa bo bolj okusno, saj si bodo udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Vsak dan bo na plošči na razpolago tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica ( članarina in vpisnina znašata 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajni-čarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. A.Š.D. SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in So-vodnje v Sovodnjah ob Soči, Prvomajska ulica 120/A. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja vsakoletni tradicionalni piknik v soboto, 6. avgusta. Odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj, ob 10. uri vodeni izlet Ri-žarne v Trstu, nato še ogled etnografskega muzeja pri župniku Jako-minu v Škednju. Od 13. ure dalje družabno srečanje z glasbo in bogatim srečolovom v restavraciji Al Mulin pri Kopru; informacije in vpisovanje od 4. julija dalje: Ivo (tel. 0481-882024); Dragica (0481882183), Rozina (347-1042156), Marija (0481-390697), Saverij (0481390688). Ob vpisu akontacija 20 evrov. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali po telefonu 0481-530927. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Prireditve »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« pod jadrnico na glavni plaži: v četrtek, 7. julija, ob 18. uri bo gost Fol-co Quilici s svojo knjigo »La dogana del vento«; Martina Colombari bo v četrtek, 14. julija, ob 18. uri predstavila svojo biografijo »La vita e una«, ki jo je napisala z Luco Sera-finijem; v petek, 15. julija, ob 18. uri bo na vrsti biografija Ottavia Mis-sonija, ki jo je napisal s Paolom Scan-dalettijem. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 8. julija, ob 20. uri koncert s skupino Big Band z naslovom »Gone with the swing«; med 14. in 23. julijem nagrada Sergio Amidei; v torek, 26., in v sredo, 27. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteghi«; v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Riccardo Chiarion in v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncerti bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvami (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. 15. ZAMEJSKI FESTIVAL V 4m 8.9.10. JULIJA JAMLJE PETEK, 8. julija ob 20.00 Tekmovanje v briškoli SOBOTA, 9. julija 9.00-18.00 Plesne delavnice za plesalce in plesalke različnih starosti ob 18.30 Nastopi ob 20.30 l>J Bandi-j, DJ Teddy Bear in ni Niki NEDELJA, 10. julija ob 10.00 Vpisovanje za otroški ex-tempore 14.00-15.30 Vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) DIAT0N 2011 ob 15.30 Nastop harmonikarjev, sledi podelitev priznanj udeležencemin nagrad zmagovalcem festivala DIAT0N 2011 Nagrajevanje otroškega ex-tempore Sledi ples ob zvokih ansambla TRIO MIX Deloval bo dobro založeni buffet s pristnimi specialitetami na žaru in domačo kapljico /k vn*« . I ««---^ 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino merlot. Tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Orlanda Semoli-ča darujeta žena Marica in sin Livio 25,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Dol - Jamlje in 25,00 evrov za AŠKD Kre-menjak. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.10, Diego Usopiazza iz splošne bolnišnice v Gorici v kapelo pokopališča in na pokopališče. JUTRI V MARTINŠČINI: 15.00, Giuseppe Visintin iz splošne bolnišnice v Tržiču v cerkev in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Dario Michelini iz kapele splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. 11.50, Giovanni Bello iz kapele splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 1 2 Nedelja, 3- julija 2011 MAVHINJE 201 1 / 9. FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Še zadnji uspešni nastopi nocoj pa slavnostni večer LUTKARICE IZ DEVINA IN OKOLICE mrn • ■ • • • • • v Življenjepisi igrač Dvojna predstava je bila lepo presenečenje za številno otroško občinstvo Petkov večer v Mavhinjah se je pričel z lepim presenečenjem za vedno številno otroško publiko, saj se je predstava Lutkaric iz Devina in okolice podvojila z uvodnim nastopom izven konkurence mlajših lutkaric, ki so se udeležile delavnice Jelene-Sitar-Cvetko. S pisanimi lutkami so uprizorile češko pravljico Štirje metulji, poljsko zgodbico o ekskluzivnem prijateljstvu štirih cvetic in štirih, med seboj veliko bolj složnih metuljev ter o težkem dežku, ki pada na njihova krila, dokler se ljubi sonček ne pojavi na nebu in prinese spet veselje. Delavniška izkušnja se je razvijala z uporabo različnih tehnik, saj so otroci pripovedovali zgodbo in zraven prepevali pesmice z lutkami na nitih, na roki in z nastopom lutkaric na sceni. Nekoliko večja trema je zajela travnik, na nebu pa so se simpatični metulji in zagnane rock-kapljice vživeli v magični svet lutkarstva s predstavo, ki ga je prikazala v njegovi raznolikosti. Tekmovala pa je v mladinski kategoriji nova predstava starejših, iznajdljivih devinskih lut-karic, ki so nastopile z izvirnim projektom, v katerem so si zamislile, kako naj bi stare igrače spet zaživele in to celo s cirkuškimi točkami pod festivalskimi reflektorji. Razlika med igračami v trgovinah in igračami, ki ponovno pokukajo iz po- zabljenih zabojev, je njihova zgodba, ki je vedno delček zgodbe nekega otroka in jo je vsaka lut-karica, v pogovornem stilu pripovedovala pred nastopom. Tudi ime in včasih posebne napake razlikujejo te medvedke in barbike od anonimnih medvedkov in barbik v izložbah. Iz čisto tehničnega vidika je bil cilj predstave oblikovanje ek-spresivnega in naravnega giba z igračami, ki ne delujejo in se ne gibljejo kot lutke. Za gib posamezne, večje igrače je bilo večkrat potrebno sodelovanje več lutkaric, kar je predstavljalo tudi koristno šolo za koordinacijo skupinskega dela v omejenem prostoru lutkarske hišice. Medved Zi-ga se je s svojimi manjšimi kloni izkazal kot velik akrobat, barbike so zaplesale z duhovitim »noir« zaključkom, ko so eni začeli razpadati deli telesa, saj je v preteklosti »doživela več nesreč«, oguljen medvedek-nahrbtnik je bil protagonist srhljive točke, v kateri je požrl nož za pršut, nagajiva pingvina dvojčka pa sta zaključila program z dresurno točko. Iz igrače, elektronskega kla-virčka, je zaigrala tudi glasbena spremljava predstave, ki ni posvečala pozornosti besedi, a v katero so se mlade lutkarice vživele s pravo igrivostjo in tehnično spretnostjo. ROP ZMAGA IN VITORIO Sv. Jožef po domače Ingrid Verk in Peter Terčon mojstrska karakterna igralca L* VVM Selit r ■i" 4 i Mavhinjski festival je letos potekal v glavnem z lepim vremenom, kar je z zelo redkimi in v glavnem le preventivnimi selitvami pod šotor zagotovilo nemoteni potek celotnega programa pod zvezdami. Edini dež pa ni odvrnil gledalcev, ki niso hoteli zamuditi nove komedije priljubljenih karakternih igralcev Ingrid Verk in Petra Terčona. V nabito polnem šotoru se je občinstvo zabavalo z zakonskimi zdrahami Zmage in Vitoria, protagonistov predstave, ki sta jo nastopajoča napisala, režirala in premierno izvedla ob prazniku zavetnika v Ricmanjih. Zaradi priložnosti se zgodba odvija z ozadjem vaškega praznika, ki ga pobožna Zmaga doživlja z velikim pričakovanjem, brezposelni komunist Vitorio pa z uporno žilico. Predstava je gostovala izven konkurence z neprimerljivo, širšo priljubljenostjo dveh stebrov amaterskih odrov, dedičev najbolj pristne tradicije domače komedije z vsakdanjimi zgodbami, lokalno oznako in besedilom v narečju. V tej zvrsti sta Verkova in Terčon mojstra, vzora pristnega, neprisiljenega karakternega izraza in sproščenega, naravnega obvladanja domačega narečja, bistvenih adutov tovrstnih komedij, ki so precej redki pri mlajših amaterskih igralcih. Kreganje soprogov v večnem, družinskem boju med Titom in sv. Jošefom, je zaradi strnjene vrste salve smeha in stalno visokih tonov zakonskega dvoboja sililo v nekoliko utrudljivo forsiranje, ki jo je v drugem dejanju uravnovesil bolj umirjen prizor o časih, ki se spreminjajo in o nekdanjem praznovanju zavetnika ter razprava na svetopisemsko temo s humori-stičnimi provokacijami. Uspeh predstave sloni predvsem na načinu podajanja, ki s poljudno kredibilnostjo postavlja katerokoli repliko v komično luč in oblaži morebitne ostrine. Ob koncu se prepirljiva zakonca pobotata, ko njuna edina, požgana župa zleti z okna na sosedovo dvorišče, saj se Vitorio zateče v molitev, da ne bi utrpel posledic Zmagine jeze, ona pa se z njim odpravi v ošterijo, da ne bi ostala sama doma na praznični dan. Domačnost, ki jo take predstave odražajo z zvestobo tradiciji in prepoznavnostjo situacij, je izpolnila pričakovanja publike, ki je tudi med predstavo namenila priljubljeni igralski dvojici navdušene aplavze. ROP FESTIVAL - Zakulisje Kraški muzikanti za zaključek Drevi ob 21. uri bodo razglasili zmagovalce 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin - Program bo vodil Boris Kopitar Napočil je čas za zmagovalce! Drevi ob 21. uri bo strokovna komisija podelila nagrade in priznanja 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Kulturni program bo vodil Boris Kopitar, večer pa bo popestril domač in priljubljen ansambel Kraški muzikanti. Skupino sestavlja pet mladih glasbenikov iz Cerovelj in Vižovelj, ki igrajo najrazličnejše inštrumente: od harmonike in bobnov do saksofona in trobente. 17-letni Cristian Leg-hissa, 15-letna Cristina Leghissa, 18-letni Enrico Leghissa, 17-letni Matija Colja in 18-letni Rok Košuta najraje igrajo narod-nozabavno glasbo, saj je ta na vaških prireditvah najbolj priljubljena. Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo? Cristian se je začel ukvarjati z diato-nično harmoniko, ko je bil star šest let, pred letom dni pa je začel igrati klaviature. Cristina je začela igrati saksofon pri sedmih letih, pred dvema letoma pa je prestopila na klarinet. Enrico je prvič vzel v roke klavirsko harmoniko pri osmih letih, kitaro pa je vzljubil pred tremi leti. V našem ansamblu tudi poje že dve leti. Matija je začel igrati trobento pri sedmih letih, pred dvema letoma pa še bobne. Rok je najprej igral bobne, ko je bil star sedem let. Ko je dopolnil 14. leto, je začel igrati bariton, pred dvema letoma pa je vzel v roke še bas kitaro. Z nami tudi poje že dve leti. Kdaj ste ustanovili skupino in zakaj? Skupino smo ustanovili leta 2004 ob kraškem Oktoberfestu v Praprotu. Igrali smo večinoma na šolskih in manjših prireditvah. Resneje pa igramo dve leti. Druži nas veselje do glasbe in zabava ob igranju. Zakaj ste zbrali ime Kraški muzikanti? Za krstni nastop smo si nadeli ime Mali kraški muzikanti, ker smo bili takrat še otroci. Pred dvema letoma pa smo se odločili, da bo dokončno ime Kraški mu-zikanti. Izbrali smo si ga vsi skupaj. Po komu se zgledujete? Zgledujemo se po različnih glasbe- nikih in ansamblih. Všeč so nam Avseni-ki, Alpski kvintet, Global Kryner, Die Mooskirchner, Zamejski kvintet, Grazer Spatzen, Blues Brothers, Roling Stones, Plavi Orkestar, Status Quo in Elvis Presley. Kje nastopate ponavadi? Na šagrah, vaških praznikih, kon- certih in prireditvah, zasebnih praznikih in po osmicah. In kje bi najraje nastopali? Kraj ni pomemben, zadostuje nam številna in vesela publika. Kdo je vaš največji privrženec? Naši največji privrženci so Medvejci. Ste prvič na festivalu v Mavhinjah? Ne, na festivalu smo igrali že trikrat, vsakič pa pomagamo pri uspešni organizaciji festivala. Kaj mislite o festivalu? S festivalom smo praktično zrasli. Menimo, da je pomembna prireditev, ko se amaterske gledališke skupine srečajo. Predvsem pa je trenutek družabnosti, skupno in prijetno preživetje vsakega posameznega večera. Andreja Farneti MAVHINJE V torek koncert V torek bo ŠKD Cerovlje Mavhinje, ob pokroviteljstvu Občine Devin-Nabrežina, priredilo koncert klasične glasbe, ki bo potekal na odru na vaškem trgu. Arije iz repertoarja klasičnih del bodo izvajali sopranistka Katarina Kobal ter tenorista David Jagodic in Aljaž Vesel. Na klavir jih bo spremljal profesor Tadej Horvat. Koncert se bo pričel ob 21. uri. Vsak dan v spletni prilogi PD ■ razpored predstav ■ predstavitev skupin ■ poročila o predstavah ■ fotogalerija ■ zanimivosti ■ ankete | ■ Nedelja, 3. julija 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Drevesa so neizmerni napor zemlje, da bi spregovorila nebu, ki posluša. Te besede indijskega pesnika Rabindranatha Tagoreja nam razkrivajo čudovito harmonijo stvarstva. V njih čutimo lepoto, dobrohotnost in radodarnost narave. V njih zaznavamo neopredeljiv dih ve-soljstva in duh neskončnosti. V njih zasledimo večne in usodne zakonitosti življenja in slutimo upanje, da se bo človek, kot del narave, znal vključiti v to harmoničnost. Ta drevesa, ki tvorijo gozdove, si zaslužijo veliko več pozornosti, kot jim je bila doslej namenjena. Pa ne samo zaradi njihove lepote, dobrohotnosti in radodarnosti, temveč zaradi njihove nenadomestljive vloge za preživetje človeštva. Najbrž ni obče znano, da je Organizacija združenih narodov proglasila letošnje leto za Mednarodno leto gozdov. Gotovo pa je, da se o tem premalo govori in piše. Zamisel ni modna muha, temveč priložnost, da se svet zamisli nad usodo naravne dobrine, ki je izrednega pomena za prezračevanje našega planeta. Gozdovi so njegova zelena pljuča. Požirajo ogljikovo nesnago, ki jo proizvaja človek s prekomerno uporabo fosilnih goriv, in nam vračajo kisik. Vzemimo preprosto bukev. V eni uri proizvede 1,7 kg kisika, kar zadostuje za dihanje desetih ljudi. Danes so tu- di gozdovi, kot mnoge druge naravne dobrine, v nevarnosti. Zato potrebujemo ne le razmislek, temveč tudi ustrezne akcije. Gozd ima v človekovi predstavi od nekdaj različne, včasih celo nasprotujoče si zaznave. Lahko vzbuja občudovanje zaradi svojih lepot in privlačnosti, radovednost zaradi skrivnostnosti, spoštovanje zaradi naravnih bogastev, pa tudi strah in bojazen zaradi nevarnosti, ki se v njem skrivajo. Človek se v njem lahko mimogrede izgubi. Gozd je lahko svetla in spodbujajoča prispodoba raja, kot si ga predstavljamo iz biblijskih zapisov, ali pa mrko, temačno in komaj prehodno preddverje pekla, v kakršnem se je znašel Dante Alighieri med svojim božanskim popotovanjem. Iz gozda je človek od vedno črpal hrano za telo in nauke za dušo. Z začudenjem je odkrival različne vloge gozda. Poleg tega, da je pomemben vir za prehrano, odkrivamo v njem najrazličnejša zdravila in lečila. Oskrbuje nas s čisto vodo in čistim zrakom, z lesom, z drugimi surovinami ter z viri energije. Zagotavlja zavetje ljudem in najrazličnejšim rastlinskim in živalskim vrstam. Varuje zemljo pred erozijo ter blaži škodo ob nevihtah, poplavah in sušah. Poleg tega daje delo in zaslužek in kadar je človek truden in potreben sprostitve, mu zagotavlja tudi možnost rekreacije in zabave. Tako je človek že v davnini spoznal, da je gozd pomemben, nepogrešljiv dejavnik za dobro počutje našega planeta in za življenje v njem. Toda v svoji prirojeni radovednosti, da bi prodrl v vse skrivnosti človeškega in nadčloveškega ter v nepoboljšljivi sli, da bi obvladal naravo in vse njene sile ter bil vedno in povsod prvi med prvimi, je pahnil v nevarnost ves planet in življenje na njem s svojo vsiljivo dejavnostjo, ki ji okolje in gozd v njem ni bilo več cilj za dosego popolnejše skladnosti z naravo in njenimi bogastvi, temveč sredstvo za brezobzirno plenjenje tega bogastva. Če smo že pri temi, bi lahko rekli, da zaradi dreves ni videl več gozda. Zaradi ozkih, sebičnih interesov ni videl več splošnih koristi človeštva. Prisvojil si je gozd in vse njegove vire, kakor si je prisvojil in zasužnjil splošno okolje. Velike površine zelenja so zamenjale cementne stolpnice, stezice je požrl asfalt, čisti zrak so pogoltnili sivi oblaki smo-ga. S cementifikacijo na pohodu izgubimo samo v Italiji vsako sekundo en kvadratni meter zelene površine, kar znaša v enem letu 3.663.000 hektarov s hudimi posledicami tudi za ohranjevanje biološke raznovrstnosti. Vsemu temu pravimo napredek. Res je sicer, da je človek s svojo znanostjo in tehnologijo razvil takšno moč, da se lahko mimogrede zapelje do lune, da se lahko uspešno zoperstavlja boleznim in celo smrti, da obvladuje naravo. Izmislil si je najrazličnejša sredstva in načine, da mu je postalo ži- vljenje lažje, udobnejše, pestrejše. Vendar je v tej želji po napredku in hkrati v divji ihti po nenehnem osebnem uveljavljanju in bogatenju prezrl nekaj temeljnih naravnih zakonitosti, začenši s to, da se mu sleherno izkoriščanje, pa naj bo narave ali sočloveka, prej ali slej obrne proti in to, kar je razlog za razvoj in napredek, postane razlog za propad in uničenje. Naš planet, kakor nam dokazujejo razumniki in kakor nam izkazuje vse bolj svojeglavo in uporno okolje, je nevarno stopil na to pot. Človeštvo je stopilo v dobo globaliza-cije, kateri diktira tempo neoliberizem. Ta glo-balizacijski proces naj bi zagotovil vsem ljudem blagostanje, vendar je le zaostril nasprotja. Z neverjetno hitrostjo se širi onesnaževanje vode in zraka. Širi se izpuščanje to-plogrednih plinov v ozračje, kar povzroča podnebne spremembe. Na družbeni ravni se neizprosno večajo razlike med revnimi in bogatimi. Če naj verjamemo Svetovni banki, je bil leta 1960 bruto proizvod na osebo dvajsetih najbogatejših držav na svetu osemnaj-stkrat večji od bruto proizvoda dvajsetih najrevnejših držav. Danes je štiridesetkrat večji. Najhujše pri vsem tem pa je, da kljub očitnim krivicam, neskladjem in pretečim klimatskim nevarnostim vladarji sveta še vedno trobijo v en rog, da je gospodarska svoboda najprimernejša oportunost in da je bolj kot kdajkoli potrebna nadaljnja sprostitev svobodnega trga. Kaj lahko to pomeni? Nič drugega, kot da se bo neenakost med ljudmi, narodi in državami še stopnjevala in da se bo prav tako stopnjevalo tudi pogubno izkoriščanje človeških in naravnih resurzov. Kako lahko zaustavimo ta brezizhodni trend? Ekološka zavest se še vedno ne razvija dovolj hitro, da bi uveljavila svoje poglede, kar gre v dobršni meri pripisati tudi dejstvu, da centri politične in še zlasti gospodarske oblasti, ki jim je vsakršno omejevanje "svobode" izkoriščanja trn v peti, preprečujejo virom informacije pod njihovim nadzorom, da bi propagirali vesti in ideje, ki so v nasprotju z njihovimi pohlepnimi interesi. V tem tednu je na primer v Oslu potekala 6. konferenca o Evropskih gozdovih, ki naj bi oblikovala nove vizije o gozdnem bogastvu ter smernice za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, toda v italijanskem dnevnem časopisju ne zasledim o tem niti besedice. Pred dnevi se je v Brazzavillu (le z delnim uspehom) zaključil vrh 32 držav, ki si delijo tri najobsežnejša območja deževnih ekvatorialnih gozdov (Amaconija, Kongo, Borneo-Mekong), da bi se dogovorili za skupno kooperacijo in novo zaščitno strategijo, a tudi tokrat ni bilo v tisku ustrezne odmevnosti, čeprav so sicer bile odsotne nevladne organizacije, ki mogotcem rade križajo načrte in račune. Ekologistično gibanje je še sorazmerno mlado. Razpoznavno obliko je pridobilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. To so bila leta predsednikov Kennedyja in Hruščeva ter papeža Janeza XXIII, ko se je začel taliti led hladne vojne. Bila so leta Beatlesov, Jimija Hendrixa in protestov proti vietnamski vojni ter velikih kontestacij, ki so se zlile v legendarno leto 1968. Gibanju za zaščito okolja je dala posebnega zagona zlasti akcija, ki jo je tedaj v ZDA sprožil senator Gaylord Nelson in ki je privedla do mobilizacije 20 milijonov ljudi. Na valu tega navdušenja je nastal Dan Zemlje, ki ga praznujejo vsako leto, 22. aprila po vsem svetu. Vsa zadeva je nato zadobila neke uradne okvire, ko so se zanjo začele zanimati organizacije Združenih narodov. Vprašanja zaščite okolja so se z nevladnih preselila na vladna prizorišča in storjenih je bilo tudi nekaj korakov naprej. Res pa je tudi, da je prehod z neformalne ravni gibanj, ki jim je bilo varstvo narave iskreno pri srcu, na formalno raven držav članic ZN, ki jim je bilo veliko bolj pri srcu varstvo lastnih interesov, po eni strani proizvedel veliko resolucij in drugih papirnatih ukrepov ter nekaj bolj ali manj nedorečenih ali kompromisnih dogovorov, po drugi pa precej izvotlil nevladna gibanja. Drugače povedano, političnim in gospodarskim oblastvenikom je spet uspelo delno ohromiti alternativne in kontestatorske težnje in obdržati vajeti še vedno trdno v svojih rokah. Tudi ravnanje z gozdovi, ki prekrivajo 31 % zemeljske površine, ni v tem pogledu izjema. Pred par leti je bil sprejet projekt REDD (Reduced Emissions from Deforestation and forest Degradation), ki naj bi zagotovil zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi krčenja in propadanja gozdov. Krčenje gozdov je po znanstvenih ocenah odgovorno za dobro petino izpustov toplo-grednih plinov, zlasti v nerazvitem svetu, kjer so največji deževni gozdovi. Računajo, da vsako leto izgine z našega planeta 51 tisoč kvadratnih kilometrov zelenih površin. Skratka, z zaščito gozdnih površin v manj razvitih državah, zlasti v treh velikih ekvatorialnih območjih, naj bi kompenzirali onesnaževanje planeta. V ta namen je predvidenih 300 milijard dolarjev. Vendar pri vsem tem so vedno v zasedi špekulacije kapitala. Industrijske družbe in korumpirane vlade si dvakrat delijo dobičke. S krčenjem gozdov in prodajo ali predelavo lesa zaslužijo mastne denarce, potem pa jim pritečejo v žep še mastne odškodnine, ki jih iz projekta REDD nakazujejo zaradi krčenja gozdov. V mnogih primerih krčijo gozdove, da bi na njihovem mestu nastali novi nasadi, namenjeni prav tako sečnji in novim dobičkom. Takšno pogozdovanje seveda še zdaleč nima dobrih učinkov na zmanjševanje emisij strupenih plinov v atmosfero, še manj pa na zaščito in ohranjevanje naravnega habitata ali biološke raznovrstnosti, kakor tudi ne na zaščito avtohtonega prebivalstva. Znana in udarna naravovarstvena organizacija Greenpeace je pred kratkim odkrito napadla vplivno in mogočno multinacionalno svetovalno družbo McKin-sey, da potvarja in napihuje podatke o krčenju raznih deuevnih gozdov ter na njihovi podlagi svetuje po potrebi nova krčenja, pogozdovanja ali terjanja odškodnin, vselej pa z namenom, da bi prišla na roko velikim iz-koriščevalnim družbam in korumpiranim vladam. Pri McKinseyu to seveda odločno zanikajo, vendar so na zahtevo Greenpeaceja, da bi razkrili vire, na podlagi katerih potekajo njihove raziskave in na podlagi katerih dajejo svoje nasvete, odgovorili, da teh virov ne morejo razkriti, ker bi na ta način kompromitirali odnose diskretnosti s svojimi klien-ti. Ob mednarodnem letu gozdov bi se bilo treba ob teh stvareh temeljito zamisliti. Morda bi bila drobna refleksija potrebna že v trenutku, ko vzamemo v roko ta časopis. Ne toliko zaradi poročanj ali zamolčevanj o prigodah in nezgodah zelenih pljuč, pač pa zaradi papirja, na katerem je natisnjen. Proizvodnja celuloze za papir je ena tistih dejavnosti, ki terja velika krčenja gozdov in osuševanja šotišč, hkrati pa proizvaja ogromne količine toplogrednih plinov. Pred dnevi je svet razvedrila vest, da je mitični Ken iz sveta igračk (vedno na pobudo Greenpeaceja seveda) zapustil svojo neločljivo sopotnico Barbie, ker ji očita, da podpira krčenje gozdov. Škatle, v katerih prodajajo lutko, proizvaja namreč multinacional-ka Pulp and Paper, ena največjih svetovnih proizvajalk papirja na svetu in največja uni-čevalka indonezijskih gozdov. Od svojega nastanka pred tridesetimi leti naj bi iztrebila eno milijardo hektarov gozdov na Sumatri. Za vsako tono proizvedene celuloze pa izpusti v ozračje 34 ton ogljikovega dvokisa, kar je povzročilo, da je postala Indonezija tretja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu (po Kitajski in ZDA). Zanimivo je, da je Italija prvi evropski uvoznik indonezijskega papirja. Greenpeace je v zvezi s tem na nedavnem knjižnem sejmu v Turinu vprašal italijanske založnike, kaj vedo o surovini, ki jo uporabljajo za tiskanje svojih časopisov, revij in knjig. Samo 6 % založnikov (Bompiani, Fandango, Hacca e Gaffi) je izjavilo, da tiska svoje knjige na traj-nostnem papirju in se pridružuje programu Greenpeaceja "Založniki, prijatelji gozdov". 55% založnikov (Mondadori, Giunti, RCS in drugi, ki skupno tvorijo več kot polovico knjižnega trga) nima jasnih idej o izvoru uporabljenega papirja, 20 % založnikov (med njimi Feltrinelli) pa ni pokazalo nobenega zanimanja za nakazani problem in sploh ni odgovorilo. Medtem se gozdovi še naprej krčijo, onesnaženost narašča, zanimanje za problem življenjskega pomena pa ne. 1 4 Nedelja, 3. julija 2011 NEDELJSKE TEME NEKOČ SLAVNO MESTO S ŠTIRIMI IMENI Temišvar žel več Evrope Bojan Brezigar Temišvar je samo eno izmed štirih imen glavnega mesta Banata, nekdanje evropske žitarice, ki si ga sedaj delita Romunija in Srbija. Temišvar je srbsko ime. Romuni mestu pravijo Timisoara, Nemci in Madžari pa uporabljajo ime z enako izgovarjavo a rahlo drugačno pisavo: Nemci ga pišejo Temeswar, Madžari pa Temesvar. Ampak mesto je samo eno. Z različnimi cerkvami, kjer je treba katoliški (tradicionalno madžarski in nemški), srbsko-pravoslavni in romunsko-pravoslavni cerkvi dodati še sinagogo. Kaj eno, kar štiri so jih zgradili in ena je še vedno kraj molitve ne-številnih Judov, ki so po drugi svetovni vojni ostali v teh krajih. Temišvar je bilo nekoč zelo lepo mesto. Bogato, razkošno, z arhitekturo, ki je delno poznobaročna, delno pa se-cesijska; potem so tu še drugi slogi, kajti bogate družine so veliko investirale v mesto. Temišvar je bilo prvo mesto v Evropi, ki si je omislilo električno javno razsvetljavo, že leta 1884, potem ko je bilo pol stoletja prej prvo mesto v Romuniji s plinskimi svetilkami. To je mesto velikih parkov z več kot stoletnimi drevesi, mesto velikih sprehajališč, kjer v poznih popoldanskih urah ljudje kramljaje posedajo. Ampak vse to je pravljica. Kajti Temišvar danes ni več tak. Oziroma, trudi se, da bi zopet postal tak. Nekateri parki so že lepo urejeni, nekaj hiš je popravljenih, obnovljene fasade se bleščijo v sončnih žarkih, veliko pa je tudi zaraščenih parkov, prekritih z visoko travo in mestoma s plevelom, in seveda je veliko nepopravljenih poslopij. Na nekaterih so še vidni znaki streljanja. Kajti Temišvar je mesto, kjer se je začela revolucija. Potem, ko je padel berlinski zid, je ostala Romunija še edi- na satelitska država Varšavskega pakta, kjer je stari režim z železno roko obvladal stanje. V decembru 1989 so se uprlo ljudje najprej v Temišvaru, zbrali so se na trgih in ulicah in niso popustili, čeprav je Ceausescu nadnje poslal vojsko. Ampak niso vsi vojaki streljali, nekateri so se uprli. Kljub temu je revolucija v Temišvaru terjala 111 človeških življenj in nekaj sto ljudi je bilo ranjenih. Potem se je selila v Bukarešto in vsi velo, kako se je končala. Ceausescu je bil zadnji evropski diktator, ki je bil obsojen na smrt in so ga tudi dejansko usmrtili. Na revolucijo spominja muzej. Dr. Traian Orban je predsednik združenja, ki skrbi za spomin na revolucijo in tudi upravlja muzej. Pravzaprav gre za nekaj sob, ne veliko, kjer je video prikaz dogajanj tistega decembra 1989, so velike fotografije množice na ulicah Te-mišvara, so risbe, ki jih o revoluciji rišejo osnovnošolski otroci, so zastave z luknjo na mesto, kjer je bol prej grb komunistične oblasti in so ... vojaki. Seveda lutke v vojaški uniformi, ki sedijo in gledajo video, pa tisti s čelado na glavi ob vhodu. »Da bodo vojaki stalno gledali, kaj so naredili,« razlaga Orban. Prava posebnost tega muzeja pa je pravzaprav Orban sam, intelektualec, ki je bil težko ranjen v revoluciji, ki se med hojo opira na palico in razlaga s solzami v očeh, občuteno, kot da bi šlo za dogodke, ki so se pripetili včeraj. Dejansko so se pripetili skoraj včeraj, saj je dvajset let doba slabe generacije in dogodki tistih časov niso pozabljeni. Viorica Balteanu je profesorica italijanščine na Zahodni univerzi. Nič skupnega s političnim zahodom nima ta naziv, je le ime univerze z enajstimi fakultetami, v glavno humanističnimi, s 25.000 študenti. V Temišvaru je veliko mladih, na petih univerzah študira 50,000 študentov, kar je slaba tretjina študentske populacije v Romuniji: do- kaz visoke kulturne ravni tega predela države. Ni bilo vedno tako in Viorica, ki bi jo lahko označili celo za romunsko nacionalistko (ne mara Turkov, ne mara Nemcev, ne mara Madžarov, da o Rusih sploh ne govorimo) z vzhiče-nostjo kaže spomenike, ki so nastali po revoluciji. Spomenik banatskim kmetom, ki so jih po koncu druge svetovne vojne čez noč prisilno izselili na veliko ozemlje vzhodno od Bukarešte, kjer naj bi obdelovali nerodovitno zemljo, namesto svoje zemlje v bogatem Banatu. Pa lesene križe, ki spominjajo na žrtve revolucije. Pa še kipe znanih Romunov, vse do kralja Mihaela, ki je nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne ustanovil prvo univerzo v Te-mišvaru. Počasi se ponovno vzpostavlja Temišvar preteklosti s svojimi vrednotami in na skoraj 45 let režima spominjajo stari bloki socrealistične arhitekture, ki so zrasli tudi v samem središču, kjer so angleške bombe med svetovno vojno pokončale nekaj biserov se-cesijske arhitekture, pa luknje, spomin na streljanje tistih dni revolucije. Najbolj žalosten pa je pogled na razpadajoče fasade, na zarjavele balkone, na »zakrpane« hiše, kjer so si ljudje pomagali pred mrazom, pred dežjem in pred snegom. Ampak vse to ustvarja nerealno podobo, mesto ni več prijetno, sprehod po ulicah ni dopadljiv, hodiš med nekakšnimi prikaznimi. Ampak sedaj je še dobro, pravi Viorica. V zadnjih letih režima v večernih urah ni bilo elektriki in zeblo je. Takrat ni bilo časa, da bi razmišljali o zunanji podobi mesta, treba je bilo skrbeti za preživetje. Ampak sedaj je drugače. Tukaj je čas sprememb še vedno vrednota. Seveda, trenja so še, težav ne manjka, ampak sovraštva ni več. Tudi Viorica z navdušenjem pokaže na gledališče, veliko stavbo v rahlo renesančnem slogu, in razloži, da imajo v tej stavbi sedež štiri gledališča: opera, drama ter madžarsko in nemško gledališče. Vse v isti stavbi, v kateri sta dve dvorani. Plakati madžarskega in nemškega gledališča so dvojezični in številne predstave imajo podnapise v romun-ščini; tako sem zahajajo tudi Romuni. In nenazadnje, to je tudi zelo praktično, saj so tehnične službe skupne in tudi vzdrževanje je omejeno na eno samo poslopje. Danes je na sporedu Shakespeare v nemščini. Kateri Shakespeare, boste vprašali. Vsi in nobeden. Je nekaj Hamleta in nekaj Otella, nekaj Romea in Julije in nekaj Kralja Leara, pa še bi lahko našteval. Nekakšna zmes besed in dejanj, edinstvena predstava, ki te pritegne, čeprav besed ne razumeš: moje znanje nemščine zagotovo ni tako, da bi lahko sledil prevodu Shakespeara. Pa vendar je bilo dogajanje v areni, kajti predstava se odvija sredi publike, razumljivo in je gledalce pritegnilo od prvega do zadnjega trenutka. Primer, kako lahko postane jezik pravzaprav obroben dejavnik, ki ga sprejemaš, čeprav ga ne dojemaš. Glede tega je Temišvar laboratorij posebne vrste; večjezičnosti v javnosti ni, kajti razmišljati o enakopravnosti štirih jezikov je v mestu s 350 tisoč prebivalci je zelo zahteven zalogaj, pa tudi izredno drag. Tako je v jezikih manjšin vse, kar zadeva posamezne manjšine: gledališče, šole, razne institucije, ki se ukvarjajo z manjšinskimi zadevami, tistega, čemur pri nas pravimo vidna dvojezičnost, pa ni. Mogoče v prihodnje, ko se bo ekonomsko stanje izboljšalo. Sicer pa o hudi krizi v Temišvaru ni mogoče govoriti.Kdor je mesto poznal pred leti in se v njega vrača sedaj, vidi veliko razliko. Bližnja okolica je močno razviti, same nove tovarne, in to visoko tehnološke. Samo Italijani imajo v tem mestu 800 podjetij in v Temišvaru živi trenutno skoraj 10.000 Italijanov, v glavnem podjetnikov, delovodij in tehnikov v tovarnah. Vse to prinaša dolo- čeno bogastvo in blagostanje. Veliko je javnih lokalov, vrvež v mestu je skoraj zahodni, javni prevozi so še kar urejeni, velika območja v središču mesta se spreminjajo v cone za pešce, skratka, kar prijetno je tu. Tudi raznolikost jezikov je prej vrednota kot problem; nenazadnje tu živi veliko število priseljenih zahodnjakov, kajti tovarne in podjetja so poleg Italijanov odprli tudi Nemci, Angleži, Francozi in drugi. To niso priseljenci, ki bi prišli s trebuhom za kruhom, reveži in brezposelni, kakršnih se v zahodnoevropskih državah izogibajo in zaradi katerih nastajajo velike napetosti, to so ljudje, ki prinašajo delo in razvoj ter tako prispevajo k blagostanju. Zato tudi jeziki manjšin ne predstavljajo nikakršnega bremena. So pač obogatitev, sestavni del okolja, ki postaja čedalje bolj večjezično, čeprav ni nobenega dvoma, da smo v Romuniji, da je uradni jezik romunščina in da to vprašanje ni problematično. Tako, kot tudi ni problematično dejstvo, da vsakdo lahko uporablja svoj jezik in ni nobene obvezne dvojezično-sti, kakršna velja na primer v pribaltskih državah, kjer morajo biti vsa javna sporočila v jezikih manjšin prevedena tudi v uradni jezik države. 9. maja je v Temišvaru potekala zelo simpatična prireditev ob dnevu Evrope. Na glavnem trgu se je zbralo kakih 2.000 učencev mestnih osnovnih šol, ki so se nato v sprevodu podali do univerze in tam sodelovali v otroškem par- NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. julija 2011 15 lamentu. Tu ni bilo zanimivo samo to, da so učenci srbske, madžarske in nemške šole sodelovali v sprevodu z napisi, ki so bili samo v jezikih manjšin, zanimiva je tudi poanta, ki so jo posamezne manjšine poudarjale. Nemški otroci so na svojih tablah je navezava na zgodovino zelo jasna. Z drugo svetovno vojno so bili Madžari razkosani na vrsto držav, kjer so danes prisotni kot manjšine. S širitvijo Evropskem unije se je ta prostor nekako povezal, združil, in Madžari so danes skoraj v celoti (z izjemo madžarske manjšine v Ukrajini in v Srbiji) v Evropski uniji. Srbski otroci so s transparenti, dosledno in samo v cirilici, poudarjali eno samo geslo. »Ja volim Evropu!«, Rad imam Evropo; tudi v tem primeru gre za simbolno sporočilo, kajti Srbija še ni članica Evropske unije in za srbsko manjšino v Romuniji bi prav članstvo Srbije v EU pomenilo odprtje meje in večjo povezavo z matičnim narodom. Da bo sporočilnost otrok popolna seveda ne moremo mimo osrednjega sporočil,a ki so ga posredovali otroci romunskih šol. Tu seveda ni bilo samo enega gesla, bilo jih je, naravno, več, vendar so se nekatera zelo pogosto pojavljala. Med temi je bilo najpogostejše »Unitade in diversitade«, enotnost v raznolikosti, ki je tudi eno izmed gesel Evropskem unije. Dejstvo, da ga večinsko prebivalstvo uporablja v narodno- poudarjali predvsem vlogo Evropske unije pri uveljavljanju miru na stari celini »EU, Freiheit keine Krieg« je bil najpogostejši napis na tablah, s katerimi so nemški otroci prispevali svoj delež k sprevodu. Navezava na zgodovino, na drugo svetovno vojno, ko so Nemci okupirali tudi ta del Evrope, je popolnoma jasna. Madžarski otroci so se predstavili s transparentom »Europai Unio Ne-metorsag«, kar bi lahko prevedli kot Evropska unija, skupna domovina. Tudi tu stno mešanem okolju, je vsekakor pomenljivo. Sicer pa, kako prihajajoče generacije pojmujejo Evropo, kaj od nje pričakujejo? Če je bil sprevod s transparenti, zastavicami in balončki lepa manifestacija »navzven«, je bilo v tistem trenutku umestno vprašanje, koliko j v tem dejanske vsebine in koliko je samo zunanje fasade. Odgovor, pa čeprav zelo empiričen in torej vsekakor nezanesljiv, ampak vendarle pomenljiv, je bilo mogoče do- biti na zasedanju otroškega parlamenta, ki je sledilo manifestaciji v avli ma-gni največje mestne univerze, ki so jo za to priložnost napolnili otroci osnovnih šol. Srečanje je bilo v prvem delu očitno pripravljeno. Spregovorila sta predsednik evropske komisije in predsednik evropskega parlamenta, dva desetletna živahna fantiča, ki sta govorila o glavnih problemih, in o teh so nekateri postavljali vprašanja. Otroci, ki ne zahajajo v šolo in sploh opuščajo učenje. Nasilje v šolah, kot posledica nasilja na televiziji, kjer otroci gledajo filme, ki niso njim primerni. Okolje, čista voda, smeti na ulici. In nato odgovori na vprašanje, kateri je največji strah. Strah, kadar so sami doma in neznanec potrka na vrata, pa vedo, da mu ne smejo odpreti. Strah, da starši izgubijo službo, da postanejo reveži in se ne bodo mogli vključiti v družbo. Nakar se je oglasil eden od »zunanjih« udeležencev. Tu je treba povedati, da je v tistih dneh potekala v Te-mišvaru mednarodna konferenca novinarjev in smo se udeleženci konference udeležili tudi srečanja na univerzi. Nemški novinar je predlagal, da bi otroci z eno samo besedo povedali, kaj jim pomeni Evropa. Zavladal je trenutek tišine, prvi, kateremu je bil potisnjen mikrofon po usta, je molčal, nato pa se je ta igra razvila. Besede so kar deževale, veliko jih je dvigalo roke in odgovorilo na to izvirno in pravzaprav zahtevno vprašanje: enotnost, raznolikost, naš dom, ljubezen, družina, prijateljstvo, razvoj, mir, dobra volja, resnica, svoboda, prijaznost, inteligenca ... in šele potem, ko so bili ti pojmi izčrpani, smo slišali besedo denar, kateri je sledilo zadnje geslo: »vse«. Dve misli se mi tukaj takoj vsiljujeta. Prva, da je med to otroško populacijo Evropa predvsem emotiven pojem, nekaj, kar ustvarja boljše počutje, in šele potem, veliko potem, nekaj, kar ustvarja boljše materialne življenjske pogoje. Ljubezen, družina, prijateljstvo, mir, dobro počutje so pojmi, ki zadevajo notranje čutenje otrok; očitno tudi nekaj, kar ti otroci potrebujejo in želijo. Revolucija je bila v teh krajih prelomni trenutek, takrat so se dejansko spremenili življenjski pogoji. Takrat ti otroci še niso bili rojeni, ampak dogajanja revolucije občutijo, to jim pripovedujejo starši, to je predmet poučevanja na šolah, v muzeju revolucije so izobešene njihove risbe na to temo. Revolucija je v njihovih očeh, ki niso občutili lakote, pomanjkanja in revščine zadnjih let diktature, predvsem osvoboditev duha. Povezujejo jo z Evropo, v kateri vidijo nadgradnjo te velike svobode. Osvoboditev duha je za otroke večja vrednota od denarja. Če jim neposredno zastaviš to vprašanje, bi si verjetno pomišljali, redosled njihovih odgovorov na nepričakovano in brutalno zastavljeno vprašanje, kaj jim z eno besedo pomeni Evropa, pa kaže na njihovo dejansko počutje. Druga misel pa je osredotočena na veliko pričakovanje. Romunija je postala članica Evropske unije šele leta 2007, vendar je ta država še daleč od evrop- skih standardov. Veliko je korupcije, veliko je neurejenih odnosov, tudi z zakonodajo bo treba še marsikaj postoriti. Življenje se izboljšuje, vendar zagotovo manj od prvotnih pričakovanj. Otroci nimajo nikakršnega primerjalnega ključa, saj so v letih, ko se šele srečujejo z okoljem, ki jih obdaja, ga spoznavajo in v njem zaznavajo pomanjkljivosti. Jasno pa je, da je pojem Evrope povezan s pričakovanji, povezan je s prihodnostjo, do stopnje, da nekdo reče, da mu Evropa pomeni vse. Tu bo torej treba začeti graditi. Nadaljevati z gradnjo, če želimo biti natančnejši, kajti veliko dela je bilo že opravljenega. Temišvar je samo eno od tolikih mest v Evropi, kjer se kuje volja po spremembah. Včasih so pomembne tudi majhne spremembe, le da gredo v pravo smer. Ljudje, ki jih lastna država utesnjuje, in v Romuniji je še živ spomin nad represivno vlogo države v polpreteklem času, si želijo več svobode, želijo si več sodelovanja in to željo prenašajo na mlade rodove. Skratka, želijo si več Evrope, take, o kakršni razmišljajo v krajih, ki so tako zelo daleč od bruseljskih vzvodov oblasti. Žal je treba tu pripomniti, da smo enako nekoč razmišljali vsi, a nas je Evropa doslej v določeni meri razočarala. Vendar je to že druga zgodba, s katero nočem kaliti prazničnega veselja otrok v Temišvaru. 16 Nedelja, 3. julija 2011 NEDELJSKE TEME Odstranejvanje listov v juliju ne zmanjša aktivnosti trsa, če na njem ostane dovolj listov in aktivni listi na zalistnikih. Izpad listne površine nadomestijo tudi listi zalistnikov. Liste moramo odstraniti najpozneje do zapiranja grozdov, odstranjevanje listov po začetku dozorevanja ne vpliva veliko na kakovost grozdja. / POSEG, KI ZAHTEVA POSEBNO POZORNOST Odstraniti liste v coni grozdja Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Odstarnejvanje listov v coni grozdja ali defo-liacija je ukrep, pri katerem delno odstranimo liste v coni grozdja. Gre za ukrep, ki ga sicer naši vinogradniki v večji ali manjši meri vsako leto opravijo, pa čeprav ne upoštevajo vedno pravil, ki morajo spremljati ta poseg. Prednost odstranjevanja listov je v tem, da izboljšamo osvetlitev in zračnost grozdja ter zmanjšamo možnost za okužbo z botritisom in izboljšamo obarvanost grozdja, predvsem pri rdečih sortah. Po-manjklivost pa je, da izgubimo del asi- ZA BOLJŠI PRIDELEK Ampelotehnična dela v vinogradu (3) Prikrajševanje mladik (vršičkanje) Mladike, ki zrastejo čez zadnji par žic, moramo krajšati oziroma vršičkati. Pri tem pa odstranimo čim manj listov, ker je ob njihovem večjem številu produktivnost mladik večja. Mladike zrastejo v naših podnebnih razmerah velikokrat tako, da je osvetlitev aktivnih listov slaba in je zato vršičkanje nujno. Včasih smo vršičkanje opravili pozno, tako da so listi pod upognjenimi vrhovi mladik hitro ostareli in porumeneli. Po vršičkanju je ostalo malo aktivnih listov na mladiki, posledici pa sta bili slabša kakovost grozdja in manj rezervne hrane za naslednje leto. V zadnjih letih opravimo vršičkanje prej in pri tem odstranimo manjši del mladik in listov. Odstranimo le zadnjih 10-20 cm mladike z majhnimi listi. S tem prekinemo dominantno rast glavne mladike in spodbudimo le rast zalistnikov na vrhu mladike. Zgodnejši razvoj zalistnikov, predvsem če je padavin dovolj, razvije mlado listno površino, kar zagotavlja precejšnjo količino asimilatov za grozdje, glavne mladike ter za zaloge v starem lesu in koreninah. To je tem bolj zagotovljeno, če se količina listne mase nagiba v korist mladih listov, ki so se razvili na zalistnikih. Optimalni čas za prvo vršičkanje je takrat, ko večina mladik zraste 40-50 cm nad zadnjim parom žic in se že rahlo nagnejo v medvrstni prostor. Po izkušnjah izhaja, da je ta čas 4 tedne po cvetenju, kar pomeni ob koncu junija ali začetku julija. Prezgodnje vršičkanje sicer poveča pridelek, a na škodo kakovosti grozdja. Pri zelo zgodnjem krajšanju mladik moramo paziti, da na njih ostane dovolj listov, torej jih ne krajšamo preveč. Po sedanjih spoznanjih je najbolje, da so mladike pri prvem vršičkanju dolge 1,2-1,3 m in imajo po posegu še najmanj 12 listov, še bolje pa 14. Če je sorta bujna ali zelo bujna in je vsled tega rast zalistni-kov močna je potrebno drugo ali celo tretje vršičkanje, tudi v odvisnosti razvoja zalistnikov na zgornjem delu mladik. Pri drugem vršičkanju prikrajšamo zalist-nike nekoliko višje (30 do 50 cm nad zadnjim parom žic), da na njih ostanejo najbolj razviti listi. Vršičkanje ne oravimo pozno, sicer se zalistniki in predvsem listi na njih preslabo razvijejo in v drugem delu rastne dobe ne opravijo želene vloge. Svetovalna služba Kmečke zveze milacijske površine. Glede na čas odstranjevanja si strokovnjaki niso popolnoma edini, saj nekateri svetujejo poznejšo de-foliacijo, drugi pa zgodnejšo. Prevladuje mnenje, da je optimalen čas za odstranjevanje listov štiri do pet tednov po polnem cvetenju. Zgodnejše odstranjevanje naj bi vplivalo negativno na pridelek in na- stavek za naslednje leto. Odstranejvanje listov v juliju ne zmanjša aktivnosti trsa, če na njem ostane dovolj listov in aktivni listi na zalistnikih. Izpad listne površine nadomestijo tudi listi zalistnikov. Liste moramo odstraniti najpozneje do zapiranja grozdov, odstranjevanje listov po začetku dozorevanja ne vpliva veliko na kakovost grozdja. Z delnim odstranjevanjem listov se izboljša, kot smo že omenili, direktna osvetlitev grozdja, ki vpliva na presnovo kislin. Vsebnost skupnih kislin je v jagodah direktno osvetljenega grozdja lahko manjša za 2 do 4 g/l v primerjavi s tistimi, ki so bile zasenčene. Poleg tega je grozdje odpornejše, predvsem zaradi večje zračnosti in boljšega nanašanja sredstev za varstvo trte. Izkušnje tudi kažejo, da je pri zgodnejši defoliaciji, ne glede na varstvo trte, okužba z botritisom manjša kot pri pozni defoliaciji. Zaradi direktne osvetlitve jagod kmalu po cvetenju se je na teh razvila debelejša kutikola. S tem se lahko poveča odpornost na oidij in botritis. Zaradi odstranitve listov nastanejo spremembe v strukturi aromatičnih snovi, kar pa je odvisno od sorte in povprečnih temperatur. V hladnješih podnebjih ima direktna osvetlitev grozdja bolj pozitiven kot negativen učinek, medtem ko je bolj kritična v toplejših vi-nogradnih območjih. Poleg tega pa je dokazano, da prednosti odstranjevanja listov okoli grozdja prevladujejo pri rdečih sortah, pri belih pa je potrebno skrbno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinke posega, ki zna biti ob določenih razmerah vprašljiv. Zaradi kompleksnosti ukrepa je težko dajati s tem v zvezi toga priporočila ali navodila. Kljub temu pa bomo skušali izoblikovati tista, ki jih potrjujejo številne praktične izkušnje in spoznanja: Odstranimo samo toliko listov, kot je potrebno za želen učinek, glede na cono grozdja (ki naj bo po možnosti ozka), sorte in tudi razmerja med listi in količino grozdja. Pri rdečih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani stene, kar naredimo tudi pri belih, če želimo suha vina z nizko kislino, na senčni pa, če želimo doseči nasprotni učinek (višjo kislino). Odstranjevanju listov se odpovemo, ali ga močno omejimo, če je listov premalo glede na količino grozdja. Najprej odstranimo porumenele liste, ki še komajda asimilirajo. Čim višja je listna stena in čim ožja je medvrstna razdalja, tem manjša je asimilacijska sposobnost listov v coni grozdja in tem manj problematično je odstranjevanje listov. Odstranjevanje listov v coni grozdja je pomemben a vseprej kot enostaven ukrep, ki ga mora spremljati primerno strokovno znanje, sicer so lahko učinki neželeni. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v juliju V toplih julijskih dneh imamo na kmetiji veliko dela, posebno kar se tiče zalivanja in odstranjevanja plevela. Še vedno moramo biti zelo pozorni na škropljenje vinske trte. To je tudi čas zorenja in torej pobiranja raznih pridelkov iz zelenjavnega vrta in sadovnjaka. VINOGRAD - Škropljenje proti peronospori in oidiju je v juliju še vedno glavna skrb vinogradnika. Če smo že enkrat škropili s sistemiki bodisi proti perono-spori, kot proti oidiju, to lahko storimo še enkrat, navadno takoj po cvetenju. Kmetovalci, ki sledijo biološkemu programu varstva vinske trte, pa morajo proti peronospori škropiti z bakrovimi pripravki, ko trta odc-veti, proti oidiju pa z žveplom. V času, preden se grozd strne, je slednji najbolj občutljiv za napad sive grozdne plesni ali botritisa. To je še posebno važno pri sortah, ki imajo strnjen grozd, kot sta na primer sauvignon ali chardonnay. O tem, ali je treba škropiti, in tudi o podrobnostih škropljenja je najbolje, da sledimo nasvetom specifične strokovne službe. V slučaju pomanjkanja magnezija v tleh, kar je pri nas razširjen problem, lahko še vedno ta problem rešimo s foliarnim gnojenjem. Sredstvo, ki vsebuje magnezij, dodamo škropilni mešanici. Škropljenje po potrebi ponovimo po kakih 15 - 20 dneh. Prav tako ukrepamo v primeru pomanjkanja železa. V tem času so že dobro vidni bolezenski znaki kapi vinske trte. V slučaju, da opazimo kako obolelo rastlino, jo označimo. Pozimi bomo to rastlino obrezali posebej, da ne bi bolezni prenesli na zdrave trte. Če je rastlina precej bolna, jo bomo pozimi odstranili. V primeru toče moramo čim prej škropiti s preparati na osnovi bakrovega oksiklorura. Čas je, da opravimo razne gojitvene posege, kot so vršičkanje, povezovanje mladic in odstranjevanje zalistnikov. Pri vseh teh opravilih moramo paziti, da vzpostavimo pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Približno v času, ko grozd menjuje barvo, grozdiče po potrebi redčimo. Večkrat je to opravilo potrebno tudi v mladih vinogradih. Nadaljujemo s plitvim obdelovanjem tal ali s košnjo. OLJČNI NASAD - Na začetku meseca je možen napad oljčnega molja. Najbolje je, da se držimo navodil strokovne službe. Škodljivec ima veliko število naravnih sovražnikov, zato je najbolje, da ukrepamo, ko je to res potrebno in le, če oljčni molj preseže prag škodljivosti, ki ga monitoriramo s pomočjo ferormonskih vab. Priporočljivi so pripravki na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. Približno v polovici meseca moramo biti pozor- ni na oljčnega mediča in škropiti le, če je res potrebno, s poletnimi mineralnimi olji. V juliju se lahko pojavi prva generacija oljčne muhe. Razen v izjemnih letinah škropljenje proti prvi generaciji v tem času sploh ni potrebno. V tem času pa lahko nekoliko omejimo prisotnost odraslih muh s tem, da postavimo v oljčnik več lepljivih plošč. Tudi oljčni nasad plitvo obdelujemo, če pa je zatravljen redno kosimo ali mulčimo. Obdelane površine lažje prenesejo sušo kot zatravljene. Pod mladimi, letos posajenimi oljkami , naj bodo tla obdelana. SADOVNJAK - Tudi v sadovnjaku oskrbujemo tla. V juliju pobiramo zgodnje sorte marelic in hrušk. Proti ptičem, ki zobajo zrele plodove, lahko obesimo v sadovnjak bleščeče trakove ali stare CD-je. Na jablani se na začetku julija lahko pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. V primeru, da je ta škodljivec prisoten, škropimo jablano s pripravki na podlagi fenitrotiona, fosalona, diazinona. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja biološki insekticid na podlagi virusa po imenu Granulo-Virus, ki pa je bolj primeren za večje nasade. ZELENJADNI VRT - V tem mesecu pobiramo radič, solato, krompir, česen, čebulo, paradižnik, bučke, kumare in ostale plodovke. Čas je, da sejemo sladki komarček, rdeči radič, endivijo, peso, por, pozno solato in kapusnice. Pri paradižniku kontroliramo, da je opora dovolj močna in rastlino sproti povezujemo ter odstranjujemo zalist-nike. Ob sušnem vremenu stalno zalivamo. Med zalivanjem moramo pri nekaterih rastlinah, kot na primer pri paradižniku, paziti, da ne močimo listov, da ne bi na ta način širili glivičnih bolezni. Po morebitnem dežju gredice okopljemo, da ohranimo vlago v tleh. Pogosto plitvo okopavanje namreč v veliki meri nadomesti zalivanje. V primeru, da toča prizadene zelenjadnice, a tudi sadno drevje in trte, škropimo s pripravki na podlagi bakrovega oksiklorura. To lahko storimo le, če je do pobiranja še vsaj 20 dni časa. Škropljenje moramo opraviti v teku 48 ur po toči. OKRASNI VRT - V okrasnem vrtu zalivamo. Pe-largonije redno zalivamo zjutraj ali zvečer, v vročih dneh vsak dan. Pazimo, da ne močimo listov. Če pa se zaradi vlage širi rja, škropimo z bakrovimi ali drugimi po-vršinksimi pripravki. Stalno odstranjujemo odcvetelo cvetje vrtnic in drugih cvetočih rastlin. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. julija 2011 17 Na slikah: pod naslovom novo univerzitetno središče Alsion v Sonderborgu na Danskem; spodaj Marlene Verhoef. MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINSKIH JEZIKIH Južna Afrika: jezik apartheida za uveljavljanje afriških jezikov proti nadvladi angleščine Bojan Brezigar Konferenca ICML v dveh novih univerzitetnih središčih Obmejna dansko-nemška regija je bila prizorišče letošnje 13. mednarodne konference o manjšinskih jezikih (International Conference on Minority Languages - ICML), ene najpomembnejših znanstvenih konferenc o manjšinah v Evropi. Konferenco prirejajo že 26 let, vsako drugo leto načeloma v drugem kraju; pred 6. Leti jo je v Trstu organiziral Slovenski raziskovalni inštitut. Organizator letošnje konference je bil Evropski center za manjšinska vprašanja ECMI, ki ima sedež v Flensburgu v nemški zvezni državi Schleswig-Holstein, odvijala pa je delno na univerzi v Flensburgu in delno na univerzi v Son-derborgu na Danskem, na območjih, kjer živita danska oziroma nemška manjšina. Izbira teh krajev je bila zelo posrečena. Univerzitetni kampus v Flens-burgu je nov, nekoliko izven mesta, obdan z zelenjem, z velikimi zastekleni-mi poslopji, kjer so pogoji za študij zagotovo idealni. Študenti imajo na razpolago vse strukture, poleg menze tudi športne objekte in kopališče, kar zagotavlja dobro počutje in zelo ugodne delovne pogoje. Univerzitetni center Alsion je prav tako popolnoma nova moderna struktura tik ob obali, z veliko teraso in najsodobnejšimi tehnološkimi napravami, v istem kompleksu pa je tudi raziskovalni center, v katerem delujejo nekatera znana skandinavska podjetja, začenši s tovarno avtomobilov SAAB. Tako se univerzitetno delo povezuje z raziskovalno dejavnostjo. Ne bo odveč povedati, da so v obeh univerzitetnih centrih zagotovljeni javni prevozi, pred Al-sionom je celo železniška povezava, kar seveda močno dviguje raven storitev. Tudi to okolje je vplivalo na dobro počutje slušateljev in na uspeh te konference. Na tej strani objavljamo nekaj zanimivih vsebin konference, nekaj pa jih bomo še objavili v prihodnje. Ali ste vedeli, da v Afriki govorijo 2.000 jezikov, ampak samo 180 jih poučujejo v šoli? Vprašanje je bilo samo navidezno retorično, kajti gre za dimenzijo, ki je širši javnosti popolnoma nepoznana. S tem podatkom je Marlene Verhoef, profesorica sociologije na Severozahodni univerzi Južne Afrike (North-West University), četrti največji univerzi v državi, uvedla svoje predavanje o uveljavljanju jezikov v Južni Afriki s posebnim poudarkom na univerzi, kateri pripada. Podatki o jezikih na afriški celini so zaskrbljujoči. Dejstvo, da je 87 odstotkov otrok vključenih v neformalni pouk in jih je 75 odstotkov vključenih v temeljni pouk, namreč ne pomeni veliko. Ti ljudje so na robu nepismenosti, medtem ko je v temeljni pouk, ki zagotavlja opismenjevanje, vključenih samo 25 odstotkov otrok, le 5 odstotkov pa jih nadaljuje obiskovanje višje šole ali univerze. 10 do 15 odstotkov prebivalcev govori enega od kolonialnih jezikov (angleščino, francoščino ali portugalščino) in to je tisti del prebivalstva, ki lahko računa na višjo pozicijo v družbi. S tega vidika je Afrika »mračna in tiha« celina. Zelo veliko je mednarodnih dokumentov, zavez in obvez o kulturi, ki se žal ne uresničujejo. Marlene Verhoef ima posebne razloge, da se ukvarja s tem vprašanjem. Njen materni jezik je namreč afrikaans, jezik, ki so ga nekdanji kolonizatorji priredili iz nizozemščine in velja za jezik apartheida. Poleg tega govori dva južnoafriška jezika (sesoto in zulu) ter seveda angleščino. Prav angleščina je v tej državi dejansko jezik univerzitetnega izobraževanja, čeprav je slednja za marsikoga šele tretji jezik. Lepo bi bilo, če bi bilo drugače, ampak to so samo pobožne želje. Južnoafriška ustava sicer določa večjezičnost in vsebuje načela za zelo zahtevno infrastrukturo. Osredotočena je na individualne jezikovne pravice, na pravico do izobraževanja in na pravice druge in tretje generacije. Ustava določa, da je izbira jezika odvisna od odločitve posameznega državljana in da je interes vladnih teles, da to pravico zajamčijo. Kako je Adam Mickiewicz postal Adomas Mickievičius Vprašanje poljske manjšine v Litvi je že dolgo predmet raziskovanj in razprav na mednarodni ravni. Splošna ocena je namreč, da Litva ne ščiti ustrezno poljske manjšine, ki je zelo številčna, saj je bil del sedanje Litve, vključno s prestolnico Vilnius (v poljščini Vilna) vse do druge svetovne vojne sestavni del poljske države. Poljakov v Litvi je bilo leta 2001, na zadnjem popisu prebivalstva, 235.000, kar je skoraj 7 odstotkov vseh prebivalcev Litve; seveda so največja manjšina v državi. Odprtih vprašanj v zvezi s poljsko manjšino v Litvi je veliko. Raziskovalka Justyna Walkowiak z univerze v Poznanu na Poljskem se je lotila ene izmed najbolj kočljivih tem, to je pisanja poljskih imen v skladu z litovsko zakonodajo. Vprašanje je kontroverzno že skoraj 90 let. Leta 1922 je namreč litovska ustava določila, da je litovščina edini uradni jezik v državi. Ustavi je sledila zakonodaja o jeziku: z njo so sklenili, da bodo vsa slovansko zveneča imena spremenili v litovsko obliko. Nekaj let kasneje so ustanovili posebno komisijo, ki pa ni končala z delom, ker je medtem izbruhnila druga svetovna vojna. Vsekakor so leta 1939 ob izdaji potnih listov kar 200.000 litovskih državljanov označili za tujce, ker niso imeli litovskih imen. Ustava iz leta 1991, ko se je Litva po sovjetski, nemški in ponovno sovjetski zasedbi osamosvojila, zopet določa, da je litovščina uradni jezik v državi. Takrat so tudi vsevprek začenjali spreminjati imena, vendar ne na osnovi pravil, ampak nekako po posluhu, kar pomeni, da je iz enega poljskega priimka nastalo več litovskih priimkov. Med primeri, ki so bili navedeni, izstopa priimek Malinowski oziroma Malinowska za ženske. Ta priimek so spremenili na več načinov.: 1.Če so uporabili pravilno litovsko obliko, se je priimek glasil Mali-nauskas, za ženske Malinauskiene, za neporočene ženske pa Malinauskaite. 2.Če so poljski priimek spremenili v litovskega samo tako, da so mu dodali litovsko končnico, se je priimek glasil Malinovskis, za ženske Mali-novskiene, za neporočene ženske pa Malinovskyte. 3.Če so ohranili izvirno obliko, vendar uporabili litovski črkopis, se je priimek glasil Malinovski oziroma Malinovska. 4.Če pa so uporabili rusko obliko z litovskim črkopisom (tudi to se je dogajalo), se je priimek glasil Mali-novskij oziroma Malinovskaja. Takih primerov je nešteto. Mimogrede, Litovci so spremenili tudi svetovno znana imena. V Vilniusu je velik spomenik poljskemu pesniku Adamu Mickiewiczu, ki se je tam rodil; na spomenik pa je napis Adomas Mickievičius. Različni priimki so se pojavljali tudi v isti družini. Znan je primer Barbare Orszewske, ki je imela tri sinove. Prvi se je rodil v času Sovjetske zveze in je bil registriran s priimkom Oršev-skij, drugi se je rodil leta 1991 in so ga registrirali s priimkom Orševskis, tretji, najmlajši, pa je bil registriran s priimkom Orševski. In vendar so bratje. Kaj pa pravi k temu mednarodno pravo? Pravzaprav Litvi mednarodni forumi ne pridejo do živega, ker država vztraja, da ne spreminja imen ter torej ne krši pravice do lastnega imena, ampak le določa pisavo, kako se neko ime piše. Nekaterih mednarodnih konvencij pa Litva sploh ni podpisala. Pač pa je podpisala sporazum prijateljstva in sodelovanja s Poljsko, ki med drugim določa, da državi jamčita pripadnikom obeh manjšin (na Poljskem namreč živi litovska manjšina) pravico do imena. Vendar se besedili sporazuma razlikujeta: v poljski verziji je zapisano, da se bodo imena in priimki pisali v verziji jezika manjšine, v litovskem besedilu pa piše, da se bodo imena in priimki pisali v skladu z izgovarjavo v jeziku manjšine. Zmešnjava je torej popolna. Vendar se je zataknilo pri izvajanju. Leta 2003 je bil sprejet zakon o osnovni šoli, ki pa se ne izvaja, ker bi bili stroški izvajanja previsoki; in vendar je zakon vseboval samo določila o zagotovitvi enakovrednosti rabe jezikov, o promoviranju uporabnosti vseh uradnih jezikov, o jamčenju okolja vsakega posameznega jezika in o jamčenju ustavnih pravic. Tu je Marlene Verhoef prešla k drugemu delu svojega referata, to je k opisu stanja na univerzi, na kateri poučuje. Jezik afrikaans se je po njeni oceni znašel v zelo nenavadnem stanju: v preteklosti je bil sinonim apartheida, sedaj pa postaja sinonim priznavanja jezikovnih pravic, saj povečuje možnost pristopa tistim, ki ne govorijo angleščine, obenem pa - prav tako po njenih besedah - bistveno prispeva k uveljavljanju enakopravnosti in k preprečevanju rasnega, etničnega in kulturnega ločevanja. Po prvih demokratičnih volitvah v Južni Afriki je imela na tej (kot tudi na ostalih) univerzi angleščina privilegiran status; bila je nekakšna »lingua franca«, medtem ko je imel afrikaans status jezika apartheida in se je tako nahajal v zelo neprijetnem položaju. Na univerzi v regiji, kjer je afrikaans znatno bolj razširjen jezik kot angleščina, so zato uvedli več-jezičnost kot sistem dela. Gre v bistvu za priznavanje treh uradnih jezikov in štirih jezikov dela na univerzi, »torej za reševanje jezikovnih problemov, še preden slednji postanejo pekoči«. Podatki o jeziku študentov so pokazali, da je pri 31 odstotkih materni jezik afrikaans, pri 25 odstotkih sesoto in pri 12 odstotkih angleščina. Nižji odstotki zadevajo druge južnoafriške jezike; v tej državi je namreč uradno priznanih 11 jezikov. Sistem, ki so ga uvedli, je simultano prevajanje predavanj. Tako po besedah južnoafriške profesorice ne potrebujejo ločenih razredov, kar bi vodilo k diskriminaciji glede na jezik, pa tudi ne konsekutivnega prevajanja in pojasnjevanja. Ta sistem je po njeni oceni cenejši in jamči boljše rezultate. Drugačnega mnenja pa so študenti; samo 10 odstotkov jih je zares prepričanih, da gre za dober način študija. Marlene Verhoef pa je kljub temu prepričana, da gre za fleksibilno in funkcionalno jezikovno politiko, ki popravlja jezikovna nerav-novesja preteklosti, promovira večjezi-čnost in integracijo, pri čemer ostaja nespremenjen čut pripadnosti. To so seveda lepe besede, ki pa vsekakor terjajo pojasnilo oziroma komentar. Za pravilno razumevanje teh odločitev je namreč treba najprej pojasniti, da gre za krčevit boj skupnosti, ki govori afrikaans, da ohrani svojo jezikovno pozicijo v državi. V času apartheida je bila ta skupnost dominantna in je vsiljevala prebivalstvu svoj jezik; prav zaradi obvezne uvedbe jezika afrikaans v šolah je prišlo pred leti do znanega upora v predmestju Johannesburga Sowetu. Po uvedbi demokracije sta južnoafriška vlada in parlament oblikovali jezikovno politiko tako, da so po vsej državi obvezni najmanj trije jeziki, torej poleg angleščine še dva jezika. V večjem delu države je eden izmed teh jezikov afrikaans, pri čemer je status tega jezika enakovreden statusu jezikov temnopoltega prebivalstva. Na univerzah je začela prevladova- ti angleščina kot jezik, ki naj bi bil v prihodnje obvezen za vse državljane in ki naj bi postal glavni oziroma edini občevalni jezik v državi, medtem ko bi imeli ostali jeziki predvsem nekakšno regionalno vlogo. Tega se skupnost, ki govori afrikaans, otepa, in v zadnjih letih vlaga veliko energije v ohranjanje in uveljavljanje vloge, ki jo je imel ta jezik v preteklosti. Lahko bi rekli, da gre za boj z mlini na veter, kajti angleščina je že pridobila status prvega občevalnega jezika v državi. Poskus simultanega prevajanja predavanj na univerzi ima torej predvsem namen, da se prepreči predavanja v angleščini na univerzi, na kateri je samo 12 odstotkov študentov, ki imajo angleščino za materni jezik. Napovedovati, v kolikšni meri bo poskus uspešen, je seveda težko, vendar racionalno razmišljanje vodi k domnevi, da bo spodletel, ker se bo s časom povečalo število temnopoltih študentov, ki bodo zahtevali predavanja v angleščini. To so seveda samo napovedi. Vsekakor pa je jezikovna politika skupnosti afrikaans zelo zanimiva, ker ne temelji več na ločevanju, ampak se osredotoča na vsaj formalno priznavanje različnosti. Ta skupnost namreč nakazuje študentom, ki govorijo jezike temnopoltih narodov Južne Afrike, možnost skupnega boja proti dominaciji angleščine. Gre za izvirno politiko, ki je vredna razmisleka še zlasti pri tistih manjšinah oziroma narodih, ki kujejo svojo srečo na politiki ločevanja. Primeri, na katere mislim, seveda niso enaki, nasprotno, gre za drugačne jezikovne in tudi zgodovinske okoliščine, vendar bi bilo mogoče s takimi prijemi zagotovo bolje reševati denimo jezikovna vprašanja rusko govorečega prebivalstva v Latviji in v Estoniji, kjer so jezikovne skupnosti strogo ločene, tako strogo, da med njimi pogosto ni nobene komunikacije in da so tudi konflikti tako rekoč na dnevnem redu. Pri obravnavanju manjšin in njihovih jezikov ter pri reševanju problemov ni mogoče privzemati drugih modelov, vendar se lahko iz njih marsikaj naučimo. Zato je bilo to predavanje vredno pozornosti in si ta model izobraževanja zasluži tako poglobitev. 18 Nedelja, 3. julija 2011 NEDELJSKE TEME Kot v drugih andskih državah, je nesporno belopolta manjšina majhna stvar, v svojih rokah pa drži ogromno večino narodnega bogastva. Šele nedavne politične izkušnje so začele načenjati privilegije kaste, ki deluje po popolnoma kolonialističnem receptu. Najsvetlejši primer je Evo Morales v sosednji Boliviji, ki je začel idejno in delno materialno žeti to, kar je pred 50 leti sejal Ernesto Guevara (Che). / PO NEDAVNI IZVOLITVI PERUJSKEGA PREDSEDNIKA Ollanta Humala nov Inka Peruja Bruno Križman V dolgem valu, ki je v nekaj letih Latinsko Ameriko spremenil v delavnico revolucionarnih ali na pol revolucionarnih posegov, se je končno znašel tudi Peru. Z Bolivijo in Ekvadorjem je država z najbolj izrazito prisotnostjo staroselcev, ki se jih v medijih drži presplošno ime »indios«, čeprav gre za različne narode. V Peruju je vodilna skupina narod »ke-čua«, katere jezik je »lingua franca« za druge etnične skupine, ki so po številčnosti skromnejše. Kot v drugih andskih državah, je nesporno belopolta manjšina majhna stvar, v svojih rokah pa drži ogromno večino narodnega bogastva. Šele nedavne politične izkušnje so začele načenjati privilegije kaste, ki deluje po popolnoma kolonialističnem receptu. Najsvetlejši primer je Evo Morales v sosednji Boliviji, ki je začel idejno in delno materialno žeti to, kar je pred 50 leti sejal Ernesto Guevara (Che). Evo Morales je čistokrvni Ayma-ra. Venezuelski predsednik Chavez ima približno polovico domače krvi. Ekvadorski predsednik Correa spada tudi v to kategorijo, delno »inkovskega« porekla pa je nedavno izvoljeni perujski predsednik z dokaj eksotičnem imenom Ollanta Humala (v celoti Ollanta Moisés Humala Tasso). Za Peru avtohtoni predsednik sicer ni novost. Pred nekaj mandati se je na vrh povzpel Alejandro Toledo, ki pa je kljub svojim koreninam, popolnoma zatajil pričakovanja in samo izpolnjeval ukaze iz mednarodnih finančnih krogov. Izid drugega kroga volitev izpred enega meseca je podoben napeti košarkarski tekmi: 51,49 : 48,51. Ollanta Humala je zbral slabe 3 odstotke več preferenc od Keiko Fujimori, hčere nekdanjega predsednika Alberta, ki trenutno sonce gleda izza rešetk. Odločala je peščica glasov. In vendar je ozadje obeh kandidatov bistveno različno. Keiko Fujimori si je predsedniški položaj želela le zato, da bi takoj pomilostila svojega očeta, ki mora sedeti po obsodbi zaradi korupcije. Ko mu je svoj čas grozila nevarnost, se je zatekel na Japonsko, kjer so bile njegove korenine, nato pa se je približal domovini in iz Čila izzival perujske oblasti. Očitno je precenjeval »predsedniško« solidarnost in se na koncu znašel pred perujskimi sodniki. Fujimori je bil pristaš grobe politike, ki upošteva samo navodila mednarodnega denarnega sklada (IMF). Med njegove posege spada načrtna sterilizacija 300 tisoč (!) žensk domačih narodov. S to potezo je prispeval k »lajšanju« problemov v zdravstvu in šolstvu. Šlo je za popoln genocid, ki pa je prijal mogočnim oblastnikom. Ollanta Humala je bil na perujski sceni predvsem kot vojak. V »armado« je stopil kot 20-letnik in napredoval do čina polkovnika. Južnoameriški vojaki so se vedno odlikovali, ko so lahko streljali na rojake. Tako je Ollanta Humala vodil neizprosen boj proti skrajnolevičarskemu gibanju »Sendero luminoso«, ki so ga v zahodnih medijih ocenili za »maoisti-čnega« samo zato, da so ga lažje črnili. Med vojaška odlikovanja Humale prištevajo še zmago v omejenem spopadu z Ekvadorjem zaradi posesti spornega obmejnega ozemlja. Dodatek njegove vojaške dejavnosti je še zatrtje gverilskega gibanja »Tupac Amaru«. Ni povsem jasno, kakšno politiko bo ubral Ollanta Humala. V njegovih programih ne nastopajo ukrepi, ki so značilni za »evizem« v Boliviji, čeprav nov veter piha marsikje in dosega javno mnenje najbolj zakotnih krajev. Nekoliko megleno načelo Ollante Humale je »razvoj ob družbenem napredku«, torej daleč od korenitega MAS (Movimiento al socialismo), ki prevladuje v Boliviji. Majhna razlika drugega kroga volitev je več kot presenetljiva in ima opravičilo v na pol fevdalnem sistemu, ki pod strogim nadzorom in večkrat v gospodarski odvisnosti drži cele skupnosti, ki volijo po navodilih gospodarjev. V Peruju je udeležba na volitvah obvezna. Vseh volivcev je nekaj manj kot 20 milijonov, tretjina pa jih živi v glavnem mestu Lima. Usmeritev korakov na domačih tleh ni še jasna, pač pa je izvoljeni predsednik dal več izjav, ki so namenjene sosedom. S Kolumbijo, ki je postala ameriška izpostava, se je dogovarjal o usodi tamkajšnjega gverilskega gibanja FARC, Boliviji pa omenil možnost odstopa pasu lastnega teritorija, ki bi tej državi po 140 letih vrnil prost izhod na morje. Skoraj neverjetno je družinsko ozadje predsednika, ki bo uradno zaprisegel konec julija. Njegov oče Isaac je odvetnik, ki je vedno ščitil domorodce. Je član komunistične partije »Rdeča domovina« in je že večkrat sinu javno predlagal naj po-milosti nekdanje voditelje Sendera z Abelom Guzmanom na čelu. Pomilosti-li naj bi tudi Victorja Polaya, ki je vodil gibanje »Tupac Amaru«. Predsednik ima v družini še drug problem z bratom An-taurom, ki prestaja zaporno kazen 25 let, ker je med nekim uporom tri dni zadrževal 17 policistov in tri od njih ubil. Brat je sledil ukazom nadrejenega Ollante! Leta 2000 je prvič zaslovel kot morebiten politik. V odgovor političnim in finančnim škandalom predsednika Fujimori-ja je izvedel amatersko organiziran vojaški upor, ki se je končal s samo sedmimi tovariši, katerim se jih je nato pridružilo še 300 pod poveljstvom brata Antaura. Ollanta je po propadu udara ostal na begu dokler ni Fujimori padel. Z uporniško akcijo si je pridobil veliko simpatij v javnem mnenju in končno ga je parlament pomilostil, vendar so ga odstranili s prizorišča s tem, da so ga dodelili diplomatskim misijam najprej v Parizu in nato v Seulu. Po kratkem diplomatskem službovanju so ga odpustili iz vojske in ga upokojili. Na predsedniških volitvah leta 2006 je imel na papirju največ možnosti za uspeh, na koncu pa je presenetljivo zmagal Alan Garcia, ki je Peru vodil že pred 20 leti in se tudi sam izkazal s krajo državne lastnine. Novi predsednik bo imel na vsak način zelo težko nalogo in uspeh bo že v sami usmeritvi proti drugačnim razmerjem moči in predvsem z razpolaganjem družbene lastnine. Upanje, da se bo zavzel za revne ljudi, izhaja iz pozitivne ocene, ki jo je dal o generalu Juanu Velascu. Ta je leta 1968 izvedel nekrvav, ne izrazito levičarski, vendar odkrito ljudski upor in državni udar ter začel agrarno reformo, ki je zemljo dodelila revnim kmetom. Zal je Velasco kmalu hudo zbolel in ni bil več kos izzivom, ki so ga čakali. O njem se še danes v Peruju izražajo samo pohvalno. V Latinski Ameriki ni običaj, da bi se predsedniki ali tisti, ki na taka mesta računajo, teoretično in ideološko izpopolnjevali. Navadno je zanje edina šola »cuartel« ali vojašnica. V Peruju pa imajo nekaj primerov inteligencije, ki je nastopala s kakovostnimi razpravami družboslovne in ideološke narave. Jose Car- los Mariategui (1894-1930) je znan kot marksistični filozof, ki je veliko črpal iz delavskega gibanja v Italiji. Med drugim je bil leta 1921 prisoten na kongresu socialistične stranke v Livornu, med katerim je prišlo do razkola in je iz tega nastala komunistična partija. V Italiji je Mariategui v živo spoznal vzpon fašizma. Imajo ga za latinskoameriškega Gramscija. Njegovo najbolj znano delo je »Sedem esejev o perujski stvarnosti«. Manuel Scorza (1928-1983) je perujski pisatelj, veliko zaslužnejši za Nobelovo nagrado od rojaka Maria Llose. Scorza, ki je umrl med letalsko nesrečo na madridskem letališču, je napisal več knjig, ki opisujejo boj domačinov za pridobitev domače zemlje, pretežno v okolici mesta Cerro de Pasco, kjer je zloglasna ameriška »Cerro de Pasco Corporation« brezobzirno širila svoj rudnik železa na račun domačih kmetov in rejcev. Pisanje Scroze je tragično ironično in izpostavlja figure različnih lastnosti in teženj. Hector Chacon je vnet zagovornik zakonite pridobitve zemlje, ki domačinom pripada na podlagi »titula«, ki ga je leta 1705 izdal perujski podkralj. Agapi-to Robles je pristaš bolj ostrega pristopa do osvajalcev. Odvetnik Ledesma ščiti domačine, a se spopada z objestnostjo. Fermin Garabombo je neviden oblastnikom in zato lahko razkrije njihove umazane posle. Na drugi strani barikade sta sodnik Montenegro, ki po svoje tolmači zakone in kapetan Falcon, ki brez občutkov krivde izvaja kazenske posege. Naslovi kot »Rullo di tamburi per Rancas« in »Can-tare di Agapito Robles« (ni znano, da bi Scrozo prevedli v slovenščino) so vrhunska dela, ki plastično prikazujejo velike socialne razlike, za odpravo kateih se bo moral Ollanta Humala zelo potruditi. Srečanje s perujsko vojsko Avtor tega prispevka se je leta 1985 mudil v Peruju. Gverila Sendera je bila tedaj zelo aktivna v mestih Arequipa, Aya-cucho in v dolini reke Apurimac. V spominu bo ostala 37-urna vožnja z avtobusom od nekdanje inkovske prestolnice Cuzco do mesta Nazca, nedaleč od obale. Med potjo je bilo več kot dovolj dogodivščin. Dve preluknjani zračnici, ena mehanska okvara, dvakratno brodenje naraslih hudournikov in dve srečanji z oboroženimi vojaškimi patruljami. Do prve je prišlo v nočnih urah in v soju svetilk, ki so jih imeli policisti. Na avtobusu je bila poleg mene še sedmerica fantov iz Nemčije, od katerih je bil eden sociolog in je v vsakem mestu obiskoval krajevni zapor, da bi spoznal kako tam živijo jetniki. S tujci so policisti ravnali obzirno, dokaj brutalen pa je bil odnos do rojakov, ki so potovali s številnimi zavoji, vrečami in culami. Vsaka ženska je imela s seboj vsaj enega otroka. Rojake so policisti brez razloga nahrulili in spodili iz avtobusa, iz prtljažnika pa so zavoje in drugo kar zmetali na tla. Vse pod naperjenimi brzostrelkami! Po zelo razgibani noči smo nekje ob 5. uri, ob rahlem dežju, prispeli na prelaz, visok nič manj kot 4520 metrov. V baraki, ki je služila kot postajališče, smo si privoščili obvezni »mate de coca« in nekaj slaščic ter po 20 minutih odpeljali. Nismo še prevozili kilometra, ko je cesto zapirala rampa. Stražili so jo vojaki v polni bojni opremi. Znova so pregledali dokumente, znova smo morali vsi izstopiti in znova so iz prtljažnika začeli vleči in metati prtljago ob negodovanju moških, vreščanju žensk in joku otrok. Višek pa je bil osebni telesni pregled vsakega potnika. Do žensk so bili obzirni, moški pa smo se morali vsi brez izjeme nasloniti na avtobus z dvignjenimi rokami. Medtem ko je nekdo naslonil brzostrelko na tvoj hrbet (zelo, zelo neprijeten občutek!) je drugi tipal in iskal orožje. Teoretično je možno, da je bil med vojaki tudi mlad Ollanta Humala. Nemški sociolog se je odlikoval s hudomušnostjo. Oficirja, ki je poveljeval kontroli, je vprašal če lahko prizor fotografira. Poveljnik, ki je bil edini belec, ga je brutalno nahrulil. Vsi ostali vojaki so bili »indios«. Nekje v dolini Apurimaca je narasel hudournik tekel čez cestišče. Šofer je ocenil, da je vožnja prenevarna in počakati smo morali, da se voda nekoliko zniža. Nekdo je raznesel glas, da je v tistem kraju prisotna gverila Sendera. Ne, da bi nam kdo kaj svetoval, smo se vsi počasi premestili na drugo stran avtobusa, kjer je tekel Apurimac in od tam ni mogla priti nevarnost napada. (bru-no.krizman@tin.it) / KULTURA Nedelja, 3. julija 2011 1 9 NAŠ INTERVJU - Režiser Primož Bebler ni več umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Primož Bebler: »Ti dve sezoni smo na nek način končali brez napake« Odlično sodelovanje z izrednima upraviteljema - Zlati zmaj je »zlata predstava, ki ima perspektivo s ponovitvama Pahorjeve Nekropo-le v očarljivem okolju Devinskega gradu se je zaključila sezona Slovenskega stalnega gledališča. Z njo pa tudi umetniško vodenje Primoža Beblerja, ki je tržaški teater vodil v zadnjih dveh sezonah. Funkcijo je bil prevzel poleti 2009, po odstopu upravnega sveta pa se je znašel sredi najbrž najhujše krize v zgodovini SSG, zaradi katere se je sezona začela šele januarja ... Ko ste januarja 2010 predstavili svojo prvo sezono v Slovenskem stalnem gledališču, ste dejali: gledališča ne moreš graditi brez ljubezni, vere in upanja. Koliko ljubezni, vere in upanja je bilo z vami v SSG? Zdi se mi, da smo se kar imeli radi. (smeh) In da si je ekipa, ki je bila sestavljena tistega januarja, zaupala. V šok terapijo, ki so jo sprožili septembra (ko je odstopil takratni upravni svet SSG; op. nov.), se je šlo z velikimi upi, da bo pomenila za gledališče veliko finančno izboljšavo. Vendar se je izkazalo ravno obratno, da bi lahko gledališče celo zaprli. Takrat nam je bilo res potrebno to trojstvo, predvsem upanje. Januarja smo začeli s skromnejšim budžetom in to je bil pravi preizkus: z manj denarja kot ga je bilo v zadnjih sezonah narediti čim bolj kvaliteten program, tak, ki bi priklical čim več publike, ker je to edini smisel, da gledališče stoji. Začeli smo v tem skromnem okviru z izrednim upraviteljskim vodstvom, ki je imelo le šestmesečnim mandat, vendar sreča naša, da je to bilo tudi izredno dobro vodstvo, z jasnimi stališči, z dogovori, ki so vsi držali: na sestankih ni bilo razočaranj, nesporazumov, kot se pogosto dogaja ... Upravitelji so bili kredibilni ljudje: hitro smo se zmenili, glede programa, premier, budžeta. Izkazalo se je, da so bili kmalu vsi pripravljeni delati z velikim zagonom. V bistvu sem s trojstvom imel v mislih prav to: »ljubezen« kot posvečenost gledališču, »vero« kot prepričanje v smiselnost umetniškega angažmaja in »upanje« kot občutek samozavesti, talenta, možnosti zmage z vrhunskim rezultatom. In tega je bilo v tem obdobju, tu in tam, kar nekaj. Ti dve sezoni smo na nek način končali brez napake: ne v človeškem smislu ne v smislu kvalitete ali izpolnjevanja pogojev, da lahko teater sploh obstane. Ne vem, ali smo imeli srečo, ali smo imeli vero, kot pravite ... Obračun je torej pozitiven? Da. Upal sem, da se položaj defini-tivno stabilizira, da smo našli model in da bomo šli z njim naprej. Mislim, da se je res stabiliziral, na to, kako bo šlo naprej, pa jaz ne bom mogel vplivati. Ob imenovanju za umetniškega vodjo SSG ste v intervjuju za naš dnevnik dejali, da se vam zdi pomembno, da so predstave pogumne, pametne in kritične ter da ne verjamete v pedagoško in politično naravnan repertoar. Ste po dveh sezonah še vedno prepričani, da je tak tip teatra možen tudi v SSG? Ne le možen, nujen. Vsako sezono je povezovala nit, neka grenka refleksija z namigom »kaj bi v družbi moralo biti boljše«. Zato nobena predstava ni bila plehka, brez ostrine, tudi komedije v prvi sezoni so bile večplastne, neka blago cinična, druga melanholična ali pa celo močno groteskna. Druga sezona je bila še bolj kritično naravnana. Vse štiri predstave so imele močno socialno noto: kako se posameznik in neko videnje boljšega sveta - hrepenenje, spopadata s tem, kar svet je. Mislite, da so gledalci razumeli in cenili to izbiro? Ne morem se pritoževati. To sicer niso bile predstave, kjer bi imeli vrsto na cesti, vendar sem zelo zadovoljen z obiskom, tudi z vpisom abonmaja. Zdi se mi, da smo imeli veliko prave publike, program je bil bogat, v drugi sezoni smo imeli celo 18 premiernih dogodkov. In v tem smislu smo lahko tudi finančno zelo zadovoljni, ker je kar veliko ljudi vpisalo tako bogate abonmaje. Tisto, kar je meni Primož Bebler med podelitvijo nagrade Tantadruj, ki jo je Slovensko stalno gledališče prejelo za predstavo Zlati zmaj (spodaj) kroma najbolj pomembno, pa je, da so predstave s ponovitvami pridobivale gledalce. To pomeni, da so bile dobro sprejete, drugače ne bi bile zadnje ponovitve tako polne. Predstave niso šle neopazno mimo, bile so živo komentirane, glavna propaganda je tako imenovana Mundreklama, tista, ki gre od ust do ust. Zaupanje publike se postopoma gradi s »pravimi« in hitro izgubi s plehkimi predstavami, tako z »zihe-raško« zabavnimi kot pedagoško vsiljivimi: tako je v Trstu kot kjerkoli drugje. Veliko se je govorilo o upadu števila abonentov in rasti števila prodanih vstopnic. Če pogledate celotno statistiko smo veliko več pridobili kot izgubili. Že pri vpisu abonmaja:če vi za šest predstav prodate 900 abonmajev, je to 5.400 prodanih vstopnic. In če, nekoliko zaokroženo, 750 abonentov kupi recimo, povprečno 14 predstav, je to dvakrat več abonentskih vstopnic. To, da smo izgubili 90 učencev koprske gimnazije, ki so bili med stalnimi abonenti, smo večkratno nadoknadili še z veliko prodanih vstopnic za izven. Ljudje so se mogoče tudi ustrašili prevelikih obveznosti: doslej so v sezoni prišli v gledališče šest krat, sedaj pa bo treba najmanj 10, 14 ali 18 krat. Verjamem, da so mnogi od tistih, ki niso vpisali abonmaja, prihajali zato na posamezne predstave, morda tudi več krat kot prej. Pod vašim umetniškim vodstvom je SSG prvič uvedlo izbirne programe, ki jih pri nas nismo poznali. Ponujati ste začeli tudi ples, koncerte ... Zdi se mi, da je tak sistem v duhu tega mesta in da se je izkazal kot dober. Upam, da bodo s tem nadaljevali. To formulo sem zdaj propagiral po Sloveniji. Namreč, če dramsko gledališče razširi svoj abonmajski program in gosti tudi plesno in glasbeno produkcijo, lahko s tem le poveča krog publike tudi za lastne predstave. Mislite, da nov upravni svet SSG nima podobne vizije, glede na to, da vam ni potrdil zaupanja? Ne vem ali ima nov upravni svet neko skupno vizijo ...pri izboru umetniškega vodstva so se kar dolgo lovili. Končno so šli v pogumen enoletni eksperiment s tremi umetniškimi vodji. Želim jim vso srečo in upam, da se bodo dobro razumeli - med seboj in z upravnim svetom. Osebno pa ne verjamem v kolektivno vodenje, umetniško vodenje je zame avtorsko delo, saj potrebuješ neko suverenost, da lahko ideje spelješ, ne da bi ti se bilo treba pred tem konzultirati z drugim, ki ima prav tako pravico do svoje vizije. Tudi od- govornost je skupna, torej jo pred javnostjo moraš prevzeti tudi za nekaj, v kar ne verjameš. Upravni svet pa je v nerodni situaciji, ker se lahko vsak član vodstva izgovarja, da je pač moral narediti kompromis... Med predstavami, ki so nastale v zadnji sezoni, je Zlati zmaj dosegel velik uspeh. Zmagal je nagrado Tanta-druj, uvrščen je bil na poletni Mittelfest, oktobra pa bo tekmoval na Borštnikovem srečanju. V čem je skrivnost takega uspeha? Predstava je res nekaj izjemnega. Velik riziko je bil jo postaviti na oder, ker gre za zelo nenavadno vrsto igre. Gledalce in igralce postavi v nenavadno situacijo, saj se v sekundi spreminja zorni kot iz katerega igralec govori, opiše situacijo, sam sebe napoveduje, odigra, hkrati se pre-obleče ... Vse to v zelo natančnih partitu-rah. Dejstvo pa je, da je iz vse te virtuoz-nosti in matematike prišlo ven veliko poezije. Zgodbe so tako zgrajene, da delujejo odtujeno in pridejo do gledalca po koščkih, pa vendar izvabijo sočutje na nek nov, nenavaden način. Res se mi zdi, da je tu nastala prava mojstrovina, ne vem pa, komu bi se morali bolj zahvaliti, režiserju ali ansamblu; režiserskemu navdihu in znanju ali igralski visoki koncentraciji in spretnosti. Res zlata predstava, ki ima perspektivo, da tudi na Borštnikovem dobi kako nagrado: zaslužijo si jo. Videli smo druge izvedbe tega teksta in se ne da primerjati s tem, kar smo dobili pri nas: tekst se da zelo zbanalizi-rati, kot da gre za scenarij za film, iz katerega so, ker ni bilo dovolj denarja, naredili predstavo. Če ni pravega zagona, vzdušja, lahko razpade, postane banalna. Ta »miks« poljskega režiserja, ki režira nemškega avtorja v slovenskem gledališču v Italiji je bil očitno uspešen ...in še predstavo o Kitajcih! Prava svetovljanska predstava, ki je pa tudi zelo tržaška. Občutek imaš, da tu mrgoli Kitajcev, črncev in tako dalje, ki niso v stiku s tistimi, ki tu stalno živijo: svetovi gredo eden mimo drugega. V Trst ste pripeljali velika režiserska imena, na primer pravkar ome-nj enega Janusza Kico, a tudi Paola Ma-gellija. Katera predstava vam je ostala najbolj v spominu? Oh, to so vsi moji otroci, med otroci pa ne moreš ločevati ... Bistveno je, da imam dober občutek, da so vse bile dovolj zahtevne, z relevantno vsebino, po drugi strani pa berljive, komunikativne, dinamične, a med seboj zelo različne. No, velika stvar je, kar nam je uspelo z Zlatim zmajem. Ko gre za produkcijski uspeh, je ta vsekakor največji. S ponosom se pa spominjam tudi drugih. Recimo, »odštekane« elegance Magellijevega Če-hova, ne bom ga pozabil že zaradi tega, ker gre za prvo zmago, dvig gledališča iz pepela. Nato Savinov Oblomov, tako ganljiv in duhovit, pa Tauferjev Kažin in Mu-stafičev Rondo, močne provokacije...to so zame nepozabni dogodki. Najbolj pomembno pa se mi pri tem zdi, kako se je skozi te ustvarjalne izzive gradil in razvijal ansambel. Tu so prišle že neke nagrade: Maji Blagovič Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo v Oblo-movu, Nikli Petruški Panizon pa prvi Tan-tadruj za Karabinjerjevo Katro ... Igralci večkrat izpostavljajo, da imajo produkcije SSG prekratko življenje. Manjše število ponovitev ste presegli s predstavo Dueti. Mislim, da bi tudi ostale predstave lahko več ponavljali. Duete smo toliko igrali, ker so nas zelo vabili. Svojih produkcij pa v hiši nismo igrali izven abonmaja in nismo preveč ponujali potencialnim gostiteljem. Razlog je med drugim tudi v tem, da ni dovolj časa za gostovanja, ker je tehnični ansambel majhen in preobremenjen. Poleg tega se ponovitve v Sloveniji statistično ne štejejo kot če bi jih igrali v Italiji, pa tudi nismo dovolj cenovno konkurenčni, naše dnevnice in ure so dražje. Vendar bi se verjetno dalo narediti kaj več, če bi se upravni svet odločil za tako poslovno strategijo. Meni je žal, da se z najboljšimi produkcijami nismo predstavili v Rimu ...no, a to je že druga zgodba. Problem zase je Gorica. Veliko let ste delali v novogoriškem gledališču, ti- sti prostor poznate: kako si razlagate tako malo gledalcev? To je edina stvar, pri kateri smo se z izrednimi upravitelji razšli. Jaz sem bil proti taki rešitvi, rekel sem, da ne smemo v Gorico brez partnerja, brez nekoga, ki ima interes, da pridemo in ki bo torej plasiral naš abonma. Oni so rekli, da so upravitelji teh kulturnih domov predragi, da hočejo na nas služiti in si tega ne moremo privoščiti. To, kar se je zgodilo letos, smo dobili kot jasno sporočilo, da se brez njih ne da. To sem slutil že prej, zato sem bil proti. Kajti ne vidim razlike v okusu: če so bile predstave dobro sprejete v Trstu, ne vem, zakaj ne bi bile tudi v Gorici. Gre bolj za vrsto nesporazumov in na primer za nesrečno interpretacijo, da so goriški abonenti drugorazredni, da imajo lahko del abonmaja tam in del v Trstu. Treba je najti popolnoma drugo formulo za Gorico in mislim, da morajo gostitelji sodelovati pri izboru predstav. Mislite, da bi bil čas za skupen abonma z novogoriškim teatrom? To bi seveda bila popolnoma druga zgodba. Ja, nek super abonma med Gorico in Novo Gorico bi bil tudi zanimiv. Ko sem še delal v Novi Gorici, smo imeli s SSG skupen abonma za Gorico: po tri predstave od vsakega gledališča ... Primorska gledališča so letos ustanovila skupno nagrado Tantadruj. Kako bi lahko nadgradili to sodelovanje? Skupna nagrada je bila nedvomno koristna in relativno lahko izvedljiva. Še bolj koristno bi bilo, če bi skupaj delali velike predstave, ki jih ne more vsako gledališče zase. Največ bi si pa želel, da bi skupaj naredili velik am-bientalni festival na obeh straneh meje, od Kluž pri Bovcu, čez cel Kras pa tja do Pirana in Sečovelj: pripeljali bi lahko močne predstave iz tujine, konkurirali na nek zanimiv način Mittel-festu in promovirali razne ambiente, ki so turistično zanimivi. To bi bilo pravo širokopotezno sodelovanje. Kaj bo sedaj delal Primož Bebler? V načelu sem na svobodi, predvsem bom, verjetno, režiral. Dobil pa sem vabilo upravnega sveta SSG, da sodelujemo naprej in to pri dveh posebnih programih, prvič pri ustanovitvi centra manjšinskih gledališč Evrope. To smo pripravljali z ev-roposlancem Jelkom Kacinom, ki je zagotovil podporo pristojne komisarke. Leta 2012 naj bi bil pilotni projekt z festivalom šestih predstav. Prav tako so mi predlagali, da bi bil jaz tisti, ki bi pripeljal predstave iz bivše Jugoslavije v Trst, glede na to, da je tukaj dosti te publike. Tudi to vabilo sem sprejel z veseljem. Ostajate torej optimisti, tako kot na začetku svojega mandata v SSG? To pa! Absolutno. Poljanka Dolhar 20 Nedelja, 3. julija 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Danes odprtje z Londonskimi simfoniki na prenovljenem Kongresnem trgu Poletni Festival Ljubljana ponuja 40 vrhunskih prireditev Zvrstile se bodo do 7. septembra, na njih pa bo nastopilo več kot dva tisoč umetnikov LJUBLJANA - V Ljubljani bo med 3. julijem in 7. septembrom potekal Festival Ljubljana. Prestižen festival s skoraj 60-letno zgodovino bo letos slovenskemu in mednarodnemu občinstvu postregel s približno 40 prireditvami, ki jih bo izvedlo več kot 2000 umetnikov. Po napovedih direktorja festivala Darka Brle-ka bodo vsi dogodki festivalskega poletja vrhunci. Na prenovljenem Kongresnem trgu bo danes festival odprl svojevrsten presežek. Pod taktirko slovitega ruskega dirigenta Valerija Gergijeva, ki je lani v Ljubljani gostoval z Londonskim simfoničnim orkestrom, se bo v izvedbi Osme simfonije v Es-duru skladatelja Gustava Mahlerja, Simfonije tisočev, združilo več kot 1100 slovenskih, hrvaških glasbenikov in ruskih glasbenikov. Na koncertu simbolnega pomena ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške ter 310-letnici ustanovitve Academie Philharmonicorum bo nastopilo 21 slovenskih in hrvaških zborov, orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije ter osem solistov iz Slovenije, Hrvaške in Mariin-skega gledališča v Sankt Peterburgu. Koncert bo hkrati zaznamoval 130 let, odkar je Mahler kot dirigent deloval v Ljubljani. Kot je v izjavi za javnost povedal Gergijev, upa na še več miru, medsebojnega razumevanja in sodelovanja med državami - tudi na področju kulture, glasbe in gledališča. »Zelo rad slišim, da so moji slovenski in hrvaški prijatelji čedalje bližje fantastičnemu sodelovanju. Biti dober sosed pomeni korak bližje k temu, kar verjamemo, da je prihodnost Evrope,« je sporočilo koncerta strnil Ger-gijev. Napovedujem, da bodo letos bodo vsi dogodki vrhunci, je v pogovoru za STA dejal direktor festivala Darko Brlek. V ponedeljek bo v Križankah nastopil skladatelj in kitarist »poglobljene gracioznosti« Al Di Meola z zasedbo, v torek pa, prvič v Sloveniji, državni plesni ansambel Koroški iz Belorusije. Prav tako v torek bo Simfonični orkester RTV Slovenija s pianistom Leo-nelom Moralesom pod taktirko En Shaoa v Slovenski filharmoniji izvedel drugi in tretji Rahmaninov klavirski koncert, kar bo po besedah Brleka gotovo poslastica. Sledili bodo Bejart Ballet iz Lozane s tremi koreografijami, orkester Filarmonica della Scala z dirigentom Danie-lom Hardingom in priljubljenim opernim programom. Reden gost festivala, gledališki režiser Tomaž Pandur, bo v sredini julija v Križankah gostoval s tremi ponovitvami svoje zadnje predstave Somrak bogov. Med vrhunci Brlek omenja še Ansambel za sodobno glasbo MD7, Kitajski filharmonični orkester iz Hangdžova in Ruske kozake, ki bodo ob zaključku julija na slovenski turneji. Potekal bo Lisztov festival ob letošnji 200-letnici njegovega rojstva z več klavirskimi recitali in koncertom Komornega orkestra Franza Liszta iz Budimpešte. Ponovno bosta gostovala violinist Jovan Ko-lundžija in Gilberto Gil, slednji z večerom brazilskih ritmov. Nastopila bosta Trio Brahms iz Moskve in KotorArt Trio, francoski Trio Ele-giaque pa bo v treh večerih izvedel vse Beethovnove klavirske trie. Festivalski program bosta sooblikovala tudi pianist Vladimir Mlinarič in pevec Vlado Kreslin, ki bo v sredini avgusta že 20. zapored nastopil v Križankah. Obeta se tudi muzikal Lasje (Hair) z originalno produkcijo z West Enda. Proti koncu avgusta bosta sledila baleta ruskega koreografa Borisa Eif- mana Onegin in Don Kihot ali Fantazije norca. Slovenski oktet bo konec avgusta v sklopu festivala nastopil ob svoji 60-letnici. V začetku septembra bo sledil še koncert opernih arij z »novim Pavarotti-jem«, Josephom Callejo, in orkestrom Litovske državne opere, ki bo nato izvedel še Verdijevo opero Otello in za zaključek festivalskega poletja, prvič v Sloveniji, opero Judinja Jacquesa Halevyja. V okviru festivala, ki letos nosi slogan »Pričakujte izbrano in sproščeno poletje«, bo med drugim potekala 14. mednarodna likovna kolonija. Na ogled bo fotografska razstava Alenke Slavinec »Slo-venia in US - Lipizzaner horses«, ki predstavlja kulturno dediščino Lipice in vpogled v 20 let samostojnosti Slovenije. Začetki Ljubljanskega poletnega festivala sicer segajo v leto 1952. Po letu 1953, ko je bil organiziran prvi Ljubljanski festival, je bila prestolnica vsako poletje prizorišče velikega dogodka, ki je razgibal in vtisnil pomemben pečat kulturnemu življenju v Sloveniji. Med slavne goste preteklih edicij festivala organizatorji med drugim prištevajo Dubravko Tomšič, Marjano Lipo- všek, Grace Bumbry, lorda Yehudija Me-nuhina, Mstislava Rostropoviča, Joseja Carrerasa, Slida Hamptona, Jurija Ba-šmeta, Mišo Majskega, Shloma Mintza, Krzysztofa Pendereckega in Riccarda Mutija. Gostovali so tudi Vladimir Aške-nazi, Julian Rachlin, Angela Gheorghiu, Maceo Parker, Celia Cruz, Wynton Marsalis, Aleksander Vedernikov, Bernarda Fink in Mojca Zlobko Vajgl, Vadim Re-pin, Zubin Mehta, sir Andrew Davis, En-nio Morricone, Manhattan Transfer ter številni drugi. Festival je gostil največje svetovne simfonične orkestre, med njimi Ne-wyorško in Izraelsko filharmonijo, Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga ter operne hiše, kot sta Akademski Bolšoj teater iz Moskve in milanska Scala. V zadnjih letih je festival po podatkih organizatorjev spremljalo približno 80.000 gledalcev iz Slovenije in tujine. Na nedeljskem odprtju festivala organizatorji pričakujejo med deset in 12 tisoč obiskovalcev. Urban Tarman (STA) GLEDALIŠČE - Dijaki gimnazije Antonia Seme iz Portoroža gostovali v Orthezu v Akvitaniji »Lady Gaga« razburila duhove v Pirenejih Na prireditvi »Festival des patomimes« nastopili z groteskno igro, za katero so črpali navdih v liku slavne sodobne pevke Sodobna pevka Stefani Joanne Angelina Germanotta, ki poje pod psevdonimom Lady Gaga, je poleg iz Slovenije uvoženih medvedov razburila duhove v Atlantskih Pirenejih, natančneje v mestecu Orthez in okolici, v jugozahodni francoski pokrajini Akvitaniji / l'Aquitaine. Dokazati je namreč hotela, da je boljša od same Édith Piaf, najslavnejše avtorice in pevke šansonov vseh časov. V vlogi groteskne Lady se je zelo dobro znašla dijakinja 2. letnika Gimnazije Antonia Seme iz Portoroža, ki je z dvanajstimi sošolkami in sošolci ter pod mentorstvom svojega učitelja francoščine soustvarila scenarij za 45 minutno dramsko igro v francoskem jeziku, naslovljeno L'égalité, la liberté, Lady Gaga. Aplavz, ki ga je bila skupina 13 sodelujočih dijakinj in dijakov portoroške šole deležna s strani francoskih in drugih udeležencev tradicionalnega dogodka imenovanega Le Festival des pantomimes, ki se je tokrat že šestnajstič odvijal v tem majhnem, a strateškem mestecu med Pireneji in francosko baskovsko obalo, pa ni bil namenjen samo Lady Gaga, glavni igralki, pač pa celotni gledališki skupini, ki je v uprizoritev vložila veliko izvirnih idej, predvsem pa nekaj mesecev trdega dela. Festival je potekal polnih devet dni, dva dni pa je trajala še vožnja z avtobusom na obe strani, tako da se je potovanje podaljšalo na celih 11 dni. Glavni organizatorici festivala, Nicole de Lapparent in Jocelyne Jalabert, sta nas, mentorje gledaliških skupin, gostili pri sebi doma, medtem ko so mladi igralci in igralke bivali pri or-teških družinah, kar je bila zanje izredno pozitivna izkušnja. Od prvega večera dalje so sprejeli svoje gostitelje in se obračali nanje z 'ma nouvelle maman', 'mon nouveau papa', 'mon frère français', 'ma sœur française'... Pravzaprav me je kot mentorja pred odhodom malce skrbelo, kako spretni bodo dijaki pri navezovanju stika z gostitelji. Toda izkazalo se je, da ni prav nič iz trte izvita trditev, da slovijo prebivalci tega kotička Francije kot izjemno gostoljubni. Dijaki so se v resnici počutili pri njih kot doma in se na ta način dokaj pristno približali francoskim šegam in navadam v vsakdanjem življenju, navdušeni so bili tudi nad kulinariko. Za mentorje in dijake so bile organizirane ločene in skupne enodnevne ekskurzije. Podali smo se po pirenejskih prelazih in gozdovih, kjer domujejo tudi nekdaj slovenski, danes francosko-španski medvedi, ki v sodobni Evropi lahko pač prestopajo državne meje po mili volji in nad katerimi sicer med Francozi ni čutiti posebnega navdušenja, saj namerava predsednik Sarkozy po zadnjih podatkih celo zau- staviti nadaljnje sodelovanje med državama na tem področju. Obiskali smo tipične baskovske vasice ter uživali v slikovitih obmorskih letoviščih vzdolž baskovskega dela atlantske obale. Na eni najlepših plaž v turističnem mestecu Saint-Jean-de-Luz, v neposredni bližini španske meje, smo čofotali v Atlantiku, ogledali smo si Bayonne, od 15. stoletja dalje znan kot mesto čokolade, tedaj so namreč židovski obrtniki, ki so pred inkvizicijo pribežali iz Portugalske, začeli tod izdelovati in prodajati 'rjavi zaklad'. Prepešačili smo Biarritz, biser te obale, center surfanja, ki mu daje posebno kozmopolitanski pridih pestrost ahitekturnih stilov: 'art nouveau', 'art déco', 'néo-régionalisme basque'. Hkrati ima kraj renome stare romarske točke, in dijake je neizmerno očaral. Če se povrnemo k vsebini igre, jo lahko na kratko povzamemo takole: Lady Gaga med spanjem sanja o svoji slavi, vendar tisti zares pravi, zasluženi slavi, kajti globoko v sebi se počuti zapostavljena, zaveda se, da so njeni 'performansi' le trenutni krik mode, da določen del mladih naseda njenemu 'odštekanemu' imidžu, ki pa je izraz pomanjkanja resničnih notranjih vrednot in umetniških veščin. Na svojem popotovanju skozi zgodovino se sreča in sooči s tremi močnimi osebnostmi iz francoske zgodovine: najprej s cesarjem Napoleonom Bona-partejem, ob ustanovitvi Ilirskih provinc, ko postane Ljubljana prvič glavno mesto neke državne tvorbe, nato s šansonjerko Édith Piaf, in nazadnje s piscem Malega princa Antoina de Saint-Exupéry-ja. Napoleona poskuša izriniti in spremeniti njegove vojake v svoje plesalce, medtem ko želi najslavnejši francoski pevki dokazati, da s svojim modernim videzom lahko zasenči njen prodorni glas in njen neustavljivi čustveni zanos, od pisatelja pa celo zahteva, da ji bo posvetil knjigo, podobno tisti, v kateri je ovekovečil Prin-čevo Vrtnico. Vsa tri soočenja se zanjo končajo z bolečim spoznanjem, da je moralno prešibka Prava Lady Gaga je dijakom dala navdih za igro ansa in se zategadelj ne more postavljati ob bok premočnim tekmecem. Kar je pravzaprav zanjo najhujše, je to, da ji vsi trije jasno pokažejo, da se niti zdaleč ne počutijo njeni tekmeci. Obravnavajo jo namreč s prezirljivim pomilovanjem in ne prizanavajo nikakršnega tekmovanja z njo, kajti kdor si razvije veščine na podlagi trdnih in globokih moralnih vrednot, ne potrebuje tekmovanja z nikomer, njegova težnja je poslej samo še izboljšanje samega sebe. Poleg igre v francoščini smo se morali kot vsaka sodelujoča skupina predstaviti še s krajšim programom v maternem jeziku. Ker pa imajo dijaki naše šole različne materne jezike, so napisali scenarij za krajšo igrico Istrioti poligloti, katere protagonista sta Maria in Franchetto, tipi- čen zakonski par iz istrske vasi. Vrednost dialoga je v prikazu žive rabe istrskega narečja, ki predstavlja nekakšen italijansko-slovensko-hrvaški mozaik Pokrovitelj festivala, občina Orthez, je torej s pomočjo družin krila celotne stroške de- vetdnevnega bivanja v Franciji vsem na festivalu sodelujočim skupinam in mentorjem: iz Francije, Rusije, Češke, Belorusije, Moldavije, Turčije, Španije in Slovenije. Kar se tiče prevoznih stroškov, pa sta nam ponudili pomoč v obliki denarnega prispevka instituciji, ki sta nam udeležbo na festivalu tudi sicer omogočili, to sta Ministrstvo RS za šolstvo in šport, ter Zavod RS za šolstvo, v okviru katerih sta ključni vlogi odigrali ga.Bronka Štravs, podsekretarka v sluzbi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, in ga. Simona Cajhen, višja svetovalka za francoščino, in sicer v sklopu projekta Frankofonija, ki ga obe zelo skrbno vodita in vzpodbujata šole k sodelovanju. Del vsote so nam kot sponzorji prispevali: Občina Piran, na pobudo župana, gospoda Petra Bossmana, l' Institut Français Charles Nodier iz Ljubljane pod vodstvom direktorja, g. Jean-Jacquesa Victorja in atašeja za kulturo, g. Pierra Chardonneta, ter podjetje Re-voz d.d. iz Novega mesta. Tako so starši dijakov doplačali le preostanek cene, pomagali pa so nam v obliki moralne podpore. Pri izdelavi kostumov nam je ponudila svojo spretno roko ga. Doris Rajčic, mama enega izmed mladih fran-kofonskih igralcev. Odlomek iz igre je bil prvič uprizorjen na Frankofonskih dneh organiziranih pod okriljem Fakultete za humanistične študije UP v Kopru meseca marca letos in drugič le nekaj dni zatem na Frankofonskem festivalu v Celju. Ob svečanem zaključku šolskega leta, dne 23.junija, pa so dijakinje in dijaki ponovili spektakel v atriju pred šolo v Portorožu. Naslednja ponovitev igre je predvidena za drugo polovico meseca septembra, tokrat kot sestavni del programa ob Dnevu jezikov. Dramska umetnost ni le ena od sedmih umetnosti, temveč imitacija resničnega življenja. Uprizoritev igre pomeni, zlasti za dijake, učence ali študente, globoko doživljanje sedanjega trenutka, čutenje sebe in drugega, vživljanje v različne kulturne, zgodovinske, ekonomske okoliščine. Pedagoški proces osnovan na tej dejavnosti pa ne vodi samo do izboljšanja znanja jezika, komunikacijskih veščin, predvsem retorike, ampak tudi do intenzivnejše uporabe čutil, do bo- lje razvitega smisla za estetiko, do živahnejše interakcije, do razumevanja življenjskih situacij, udejanjenja svojih reakcij, osmišljenja in ozaveščenja dogodkov, misli in gibov. Šola Ginnasio Antonio Sema Pirano je s svojim delom v letošnjem šolskem letu ponovno do- kazala naklonjenost razvoju Frankofonije, svetovnemu gibanju, ki se bori za večjo promocijo kulturno-jezikovne raznolikosti na vseh celinah in na vseh ravneh življenja. Mag. David Bizjak / DNEVNE NOVICE Nedelja, 3. julija 2011 21 ITALIJA - Vladni finančni in davčni manever Načrtovani udar na pokojnine povzroča ostre polemike in spore Do vlade po dolgem času kritičen tudi vodja sindikalne zveze CISL Bonanni RIM - Finančni in davčni manever, ki ga je italijanska vlada poslala v parlament, kjer bo zanj zahtevala zaupnico, je vse bolj predmet polemik in sporov. Veliko razburjenje je v zadnjih urah sprožil ukrep (razkrila sta ga časnika Corriere della Sera in Sole 24 Ore), s katerim namerava vlada zamrzniti oziroma razpoloviti redno letno ovrednotenje ne samo t.i. zlatih pokojnin, temveč tudi tistih nad bruto zneskom 1400 evrov. Ukrepu nasprotuje ne samo levosredinska opozicija, temveč tudi sindikalna zveza CISL, ki je navadno še kar prizanesljiva do vlade Silvia Berlusconija. Ti časi so očitno mimo. Po izračunih omenjenih milanskih časopisov naj bi vladni ukrep prizadel okrog štiri milijone upokojencev na skupnih šestnajst milijonov. Pristojni na pokojninskem zavodu INPS pravijo, da gre le za predlog, ki bo v vsakem primeru zelo postopen (stopil naj bi v veljavo prihodnje leto), odobriti pa ga mora itak še parlament. Medtem ko predsednik Apulije Nichi Vendola govori o novem udarcu na manj premožne sloje, je vodja CISL Raffaele Bo-nanni že pozval vlado, naj ukrep umakne, v nasprotnem primeru je pričakovati nove socialne napetosti. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi in minister Giulio Tremonti ansa Kritike na račun vladnega manevra se ne pojavljajo samo v opoziciji in v t.i. Tretjem polu, temveč tudi v sami vladni koaliciji. Ne gre samo za pomisleke Severne lige, ampak tudi za negodovanja v stranki Ljudstva svobode, kjer finančnemu mi- nistru Giuliu Tremontiju očitajo preveliko prizanesljivost do politikov ter njihovih številnih privilegijev. Ministri in vladni podtajniki, ki so obenem tudi poslanci in senatorji, naj bi se po novem res odpovedali ministrskim plačam, a to je tudi vse, kar piše v predlogu vladnega manevra. Naravnost zgrožen nad vladnim načrtom je nekdanji predsednik Con-findustrie Luca Cordero di Monteze-molo, ki upa in računa, da bo parlamentarna opozicija čimprej predstavila alternativni in verodostojni varčevalni ukrep. »Manever, ki bo resnično varčevalni in ki bo ustvaril pogoje za gospodarski in družbeni preporod Italije,« pravi Montezemolo, ki je že precej časa zelo kritičen do Berlus-conija in njegove koalicije. Problem v problemu so napovedani proračunski rezi za krajevne uprave, ki znašajo okoli deset milijard evrov. To je ogromna vsota, ki bo - če bo potrjena v parlamentu - predstavljala nov udarec za socialne storitve deželnih, občinskih in pokrajinskih uprav. Konferenca italijanskih dežel pravi, da je tako zastavljeni finančni manever popolnoma nesprejemljiv, tudi zato, ker se je vlada izognila predhodnemu soočenju z vsemi lokalnimi upravami, ne le z deželami. Tremonti in Berlusconi sicer zagotavljata, da soočenje še pride, ko bo (če bo) vlada dobila parlamentarno zaupnico pa bo za takšno soočenje pozno oziroma prepozno. ITALIJA - Nova žrtev v italijanski vojski Podčastnik iz okolice Neaplja žrtev atentata v Afganistanu Gaetano Tuccillo, ki je umrl v Afganistanu ansa KABUL - 29-letni podčastnik italijanske vojske Gaetano Tuccillo je izgubil življenje v atentatu v pokrajini Farah v Afganistanu. Žrtev je bila v oklepnem vozilu, ki ga je raznesla bomba ob robu cestišča. V atentatu je bil ranjen italijanski vojak, čigar življenje pa ni v nevarnosti. Nesrečni Tuccillo je bil doma iz kraja Palma Campania pri Neaplju, njegova vojaška enota Ariete pa uradno domuje v Maniagu v videmski pokrajini. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je med prvimi poklonil novi italijanski žrtvi v Afganistanu (skupno jih je že 38), njegovi družini sta sožalno brzojavko poslala tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi in obrambi minister Igna-zio La Russa. Minister Roberto Calderoli (Severna liga) je ob tej tragediji znova pozval vlado in parlament, da pospešita odhod italijanskih vojakov iz Afganistana, kjer so svoje vojake pričeli umikati tudi Američani. BRUSELJ - Pod odkriljem EU Srbija in Kosovo se dogovarjata BRUSELJ - Srbija in Kosovo sta včeraj na pogovorih v Bruslju dosegla dogovor na treh področjih. Gre za dogovore o svobodi gibanja, matičnih knjigah in medsebojnem priznavanju univerzitetnih diplom. Peti krog pogovorov pod pokroviteljstvom EU je potekal več ur, že med pogovori pa je v javnost pricurljalo, da naj bi obe strani dosegli več dogovorov. Sicer je tudi vodja srbskih pogajalcev Borislav Ste-fanovic ob prihodu v Bruselj izrazil optimizem, da bo prišlo do praktičnih rešitev za ljudi. »Našli smo način reševanja vprašanj, ki ne pomeni priznavanja neodvisnosti Kosova in rešuje konkretne življenjske probleme ljudi,« je dejal in hkrati zavrnil možnost dogovora na področjih, ki bi lahko pomenila srbsko priznanje neodvisnosti Kosova. Kot možna področja, kjer bi lahko dosegli dogovor, pa je navedel ravno omenjena tri. Včeraj je bil v Bruslju govor tudi o carinskih pečatih, o delovanju srbskih operaterjev mobilne telefonije na Kosovu in o električni energiji. (STA) Smrt na milanski ulici: štirje policisti preiskovani MILAN - Javni tožilec na sodišču v Milanu Gaetano Ruta je včeraj vpisal na seznam preiskovanih vse štiri policiste, ki so pred dnevi v Ul. Varsavia ustavili 51-letnega Micheleja Ferrullija. Kot je znano, je Fer-rulli med aretacijo oz. takoj po njej umrl. Policisti so preiskovani zaradi nenamernega umora v pričakovanju na obdukcijo, ki jo bodo izvedli po vsej verjetnosti v torek. S tem v zvezi je namestnik kvestorja Nino Fabiano na tiskovni konferenci povedal, da so policisti ravnali »v skladu s predpisi«, medtem ko Ferrullijevi sorodniki zatrjujejo, da so ga policisti pretepli in da naj bi zaradi tega umrl. S tem v zvezi so posredovali tudi dva videoposnetka iz tistega večera, ki jih je dnevnik la Repubblica objavil včeraj na svoji spletni strani. Na posnetkih je videti nekatere policiste, ki udarijo dva krat ali tri krat Ferrillija, ko leži na tleh. Obdukcija bo pokazala, ali so bili smrtnono- Odpadki: Genova bo pomagala Neaplju GENOVA - Genovska občinska uprava bo priskočila na pomoč novemu neapeljskemu županu Luigiju De Magi-strisu pri njegovih prizadevanjih za rešitev problematike odpadkov. Županja Občine Genova Marta Vincenzi je namreč sprejela njegov poziv in je pripravljena sprejeti 20 tisoč ton ločenih odpadkov. Pomoč bo v tem smislu ponudila tudi Dežela Ligurija, ki mora med drugim določiti kdaj in kako sprejeti tovornjake z odpadki iz Kampani-je. O tem bo v kratkem odločal deželni odbor. Stroške bo vsekakor krilo neapeljsko podjetje, ki je odgovorno za odpadke. Strauss-Kahn spet v igri za predsedniške volitve? PARIZ - Nekdanji vodja francoskih socialistov Francois Hollande je izrazil prepričanje, da bi se moral Dominique Strauss-Kahn potegovati za kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto, potem ko so obtožbe proti njemu zaradi posilstva hotelske sobarice v New Yorku vse bolj na trhlih nogah. Sodnik mu je v petek odpravil hišni pripor, potem ko je domnevna žrtev napada omajala svojo verodostojnost z neresničnimi izjavami. Strauss-Kahn je pred aretacijo veljal za resnega kandidata socialistov na predsedniških volitvah prihodnje leto in Hollande je izrazil prepričanje, da mu "nič ne bi smelo preprečiti" tega, da se poteguje za nominacijo stranke za kandidaturo. Hollande se sicer tudi sam poteguje za nominacijo. Volitve znotraj stranke bi se sicer po prepričanju Hollandea morale odviti kot predvideno, oktobra. Na njih bodo socialisti izbrali kandidata, ki se bo na predsedniških volitvah prihodnjo pomlad pomeril z Nicolasom Sarkozyjem. V tekmo za nominacijo je poleg Hollandea že vstopila tudi voditeljica francoskih opozicijskih socialistov Martine Aubry. (STA) BRUSELJ - Sklep finančnih ministrov Evroskupina odobrila nov obrok posojila Grčiji BRUSELJ - Finančni ministri držav z evrom so včeraj v telefonski konferenci potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov. Celotna peta tran-ša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija. Finančni ministri so pozdravili napredek Grčije pri izvajanju priporočil Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF. Velik napredek je bil po njihovih ugotovitvah narejen s sprejetjem zakonov o javnofinančnem prilagajanju in privatizaciji s skupnim finančnim učinkom dobrih 78 milijard evrov. Ministri so v luči političnih in socialnih napetosti v Grčiji vse politične stranke pozvali, naj podprejo ključne ukrepe programa ekonomskega prilagajanja ter s tem zagotovijo njegovo hitro in dosledno izvajanje. Grčija je sicer v letih 2009 in 2010 že izvedla ukrepe za zniževanje javnofi-nančnega primanjkljaja v skupni dinamiki 16,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos bo izvedla ukrepe v skupni vrednosti 2,8 odstotka BDP. Na podlagi teh ugotovitev in na podlagi analize vzdržnosti javnega dolga Grčije je evroskupina potrdila, da bo Grčija lahko peto tranšo iz obstoječega ad hoc mehanizma pomoči državi lahko črpala do 15. julija. To naj bi državo vsaj kratkoročno obvarovalo pred razglasitvijo delne nesposobnosti poravnavanja obveznosti oz. pred t.i. defaultom. Evroskupina je tudi pozdravila aktivnosti zasebnega sektorja, ki naj bi prostovoljno v Grčijo reinvestirali velik del prihodkov od dospelih obveznic. Natančnejši način in obseg sodelovanja zasebnega sektorja in dodatno financiranje iz javnih virov, tokrat iz okrepljenega začasnega mehanizma za stabilnost evra, bo evroskupina opredelila v naslednjih tednih, najverjetneje pa končne odločitve ni pričakovati pred septembrom. (STA) MAROKO - Na referendumu jo je podprlo 98% volivcev Maročani za novo ustavo Spremembo ustave predlagal kralj Mohamed VI. pod pritiskom prodemokratičnih protestov RABAT - Maročani so v petek na referendumu z veliko večino podprli novo ustavo, ki bo omejila absolutno moč kralja Mohameda VI. Kot je v noči na soboto sporočil notranji minister Talb Čerka-vi, je spremembe ustave podprlo kar 98 odstotkov volivcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je še povedal minister, je referendum potekal mirno, v normalnih okoliščinah. Ljudje pa so tudi z veliko udeležbo pokazali odnos, ki ga imajo do predlaganih ustavnih sprememb, je dejal. Podpora naj bi bila še posebej močna med mladimi. Kar 30 odstotkov volivcev je bilo mlajših od 35 let, je še povedal minister. Referenduma se je po ministrovih navedbah udeležilo okoli 73 odstotkov volilnih upravičencev. Za zdaj pa so prešteli glasove s 94 odstotkov volišč, kar pomeni, da se rezultat ne bo več bistveno spremenil, je še povedal minister. Spremembo ustave je predlagal kralj Mohamed VI. v luči prodemokratičnih protestov, ki so v zadnjih mesecih zajeli arabski svet, organizirali pa so jih tudi v Maroku. Predlog sprememb je predstavil pred dvema tednoma, volivci pa so jih nato potrdili še na referendumu v petek. Maroški kralj sicer ostaja uradni voditelj države. Odpravlja se mu »svet« status, a še vedno ostaja »nedotakljiv«. Ne bo pa mogel več svobodno izbirati predsednika vlade, ampak ga bo moral imenovati iz stranke, ki bo na volitvah zbrala največ sedežev. Premier pa bo prejel nova pooblastila, ki jih doslej ni imel. Tako bo on tisti, ki bo lahko odstavljal ministre, predlagal kralju imenovanje veleposlanikov ali pa direktorjev javnih podjetij. Varnostna politika bo odslej v rokah posebnega sveta, ki ga bo sicer vodil kralj, a bodo v njem morali sedeti tudi premier, predsednika obeh domov parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča. Tako kralj ne bo mogel več samostojno sprejemati odločitev na tem področju, kot na primer razglasiti vojno ali pa se odločiti za zaostritev diplomatskih odnosov s kako državo. Nova ustava poskuša vzpostaviti tudi ločitev med sodno in izvršno oblastjo. Kralj bo sicer uradno še vedno najvišja sodna instanca v državi, a bo moral zdaj to nalogo poveriti predsedniku vrhovnega sodišča namesto pravosodnemu ministru. Ustava poleg tega na enako raven z arabščino postavlja jezik amazigh, ki ga govorijo berberi. Jezik, ki ga govori dobrih osem od 31 milijonov prebivalcev Maroka, bo tako zdaj tudi uradni jezik v državi. Predlog ustave je oblikovala posebna ustavna komisija, ki so jo vzpostavile stranke, sindikati, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe. To bo torej prva ustava Maroka, ki jo je ustvarilo ljudstvo, je pred dvema tednoma ob predstavitvi dejal Mohamed VI. To je sicer že šesta verzija ustave, odkar se je država leta 1956 osamosvojila izpod francoske kolonialne nad-oblasti. Mohamed VI. pa je že ob prevzemu oblasti leta 1999 napovedal modernizacijo države. V zadnjem desetletju so v Maroku veliko vlagali v gradnjo infrastrukture, leta 2004 pa je bil sprejet družinski zakonik, ki je zagotovil več pravic ženskam. (STA) 22 Nedelja, B. julija 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Pračlovek 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Prenos koncerta s Kongresnega trga v Ljubljani ob otvoritvi festivalskega poletja 2011, Gustav Mahler - Simfonija št. 8 v ES - duru (Simfonija tisočev), sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Šport: La domenica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: Sorgente di vita V" Rai Tre U Rete 4 8.00 Dok.: L'Eden ai confini del mondo 8.40 Dok.: Magnifica Italia 9.10 Aktualno: Cor-rendo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Film: Angelica alla corte del Re (pust., Fr./Nem./It., '66, r. B. Borderie, i. M. Mercier) 16.40 Prometne informacije 16.45 Aktualno: Benessere - Il ri-tratto della salute 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il giudice Mastrangelo (i. D. Abbatantuono, A. Sandrelli) 21.30 Film: In amo-re niente regole (kom., ZDA, '07, r.-i. G. Clooney, i. R. Zellweger) 6.00 Variete: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Week End, vmes Dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes prenos sv. maše in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Glasb.: Gi-gi, tu vuo' fa' l'americano 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Un amore per Leah (dram., ZDA, '09, r. J. Bleckner, i. L. Ambrose, A. Kaufman) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Speciale Tg1 0.25 Nočni dnevnik 0.55 Variete: Testimoni e protagonisti 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.00 Kviz: Social King 10.05 Film: Scrittrice per caso (kom., ZDA, '05, i. K. Panabaker, D. Pana-baker) 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Film: McBri-de - Scambio d'identita (krim., ZDA, '05, r. K. Connorus, i. J. Larroquette, M. Lutz) 15.15 Film: Lone Rider - La vendetta degli Hattaway (western, ZDA, '08) 16.45 Aktualno: Due passi in Italia 17.30 Šport: Numero 1 18.05 Film: Il purosangue (krim., ZDA, '07, r. D.S. Cass Sr., i. D.V. Dyke) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 0.05 Film: Giovanna D'Arco (zgod., Fr., '99, r. Luc Besson, i. Milla Jovovich, Dustin Hoffman) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Nan.: Zoo Doctor 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: Ina Lindström - Nostalgia di casa (ljub., Nem., '04, r. K. Meeder, i. E. Habermann) 17.50 Aktualno: Kalispera (v. A. Si-gnorini) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.15 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.00 Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It., '81, r.-i. C. Verdone) 1.45 Nočni dnevnik 2.50 Film: Solometro (kom., It., '07, r. M. Cucurnia, i. A. Valle, P. Sermonti) O Italia 1 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 10.45 Motociklizem: Grand Prix, SP Italije, 125 cc 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Motociklizem: Grand Prix, SP Italije, Moto2, sledi MotoGP 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.20 Šport: Motocross - Red Bull X-Fighters 201116.55 Nan.: Robin Hood 17.55 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.15 Film: Scemo & più scemo (kom., ZDA, '94, r. P. Farrelly, i. J. Carrey) 21.25 Nan.: Dr. House 22.20 Nan.: Royal Pains 0.10 Nan.: Miami Medical 0.55 Film: Camerieri (kom., It., '94, r. L. Pom-pucci, i. M. Messeri, D. Abatantuono) ^ Tele 4 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Dok.: Cinema '70 7.25 Gled.: Il cortile de-gli Aragonesi (r. P. Panza) 8.40 Dok.: Ri-cordando 8.45 Dok.: Core ingrato 9.00 Film: Nel sole (kom., It., '67, r. A. Grimal-di, i. Albano, F. Franchi) 10.40 Dok.: Trattoria da Franco e Ciccio 10.55 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCame-re 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 2. etapa, Less Essarts - Les Essarts 17.30 Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It., '83, r. N. Paren-ti, i. P. Villaggio, M. Vukotic) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Dok.: Kilimangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik 23.20 Film: La zona (dram., Meh., '07, r. R. Pla, i. D.G. Cacho) 0.50 Dnevnik, sledi TeleCa- 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Le-zioni di pittura 8.30 Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 10.45 Variete: Mukko Pallino 11.30 Aktualno: Super Sea 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.35 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisa-pori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spetta-colo 15.00 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Pagine e fotogrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.20 Film: sposi (kom., '69, i. R. De Niro) La l 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.10 Film: L'uomo che sapeva troppo (triler, V.B., '34, r. A. Hitchcock, i. L. Banks, P. Lorre) (t Slovenija 1 6.20 23.10 Poletna scena (pon.) 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Nedeljska maša 11.25 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Noč Modrijanov 2010 (pon.) 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.00 Festival vojaških orkestrov »Regiment po cesti gre« 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Dok. odd.: Veliki skladatelji - Gustav Mahler 21.00 Slavnostna otvoritev Festivala Ljubljana 2011 22.40 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.40 Mini serija: Verižno trčenje (pon.) 1.25 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 9.00 Skozi čas 9.25 5. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 10.00 Pesem kamna (pon.) 10.40 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 11.25 Dok. odd.: Invazivne živali 13.00 Rad igram nogomet (pon.) 13.30 Atletika: mednarodna liga 15.00 Dok. feljton: 3 x ekstremno 15.25 Kolesarska dirka po ulicah Kranja 16.00 Kolesarska dirka po Franciji 17.30 Film: Mlada letalca 19.10 Dok. odd.:Motorji pod Slovenci 19.50 Žrebanje lota 20.00 Film: Učna leta izumitelja polža 21.30 Nad.: Emma 22.25 Dok. odd.: Makalu 23.20 Dok. odd.: Prijateljske zdrahe 23.25 Kratki igrani film: Matjaž Ivanišin - Quick view {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Tedenski izbor kronike 7.20 Kronika 7.30 Tedenski pregled 8.05 Evropski premislek 8.30 Kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.20 17.45 Aktualno 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.15 Tednik 16.40 Na Tretjem 18.00 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 In orbita - glasb. odd. 15.00 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.35 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Back stage live 22.35 Alpe Jadran 23.05 Tartini festival 2009 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik ^ Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno 22.30 Koncert 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.30 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Boeing Boeing (kom., ZDA, '65, r. J. Rich, i. T. Curtis) 16.00 Nan.: Cuore dAfrica 17.45 Film: I pistoleri maledetti (western, ZDA, '65, r. W. Witney, i. A. Murphy) 20.00 Dnevnik 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.25 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Lazytown (hum. serija) 9.10 Jagodka (ris.) 9.35 Maščevalci (ris.) 10.00 Poštar Peter (ris.) 10.20 Tom in Jerry (ris.) 10.30 Srednja šola - Zaupno (dok. serija) 11.25 Jamie - Obroki v pol ure (dok. serija) 12.00 Zvezda dizajna (dok. serija) 12.55 Ameriška princeska (dok. serija) 13.55 Film: Daleč od nje (rom. drama, ZDA/Kan., '06) 15.55 Chuck (akc. serija) 16.55 Film: Izziv (kom., ZDA, '03) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Trčeni profesor (rom. kom., ZDA, '96) 21.50 Film: Čenče (rom. drama, ZDA, '95) 23.50 Pogumna čaro-dejka (horor serija) 0.50 Uri Geller - Magične Benetke (dok. drama) 2.15 24UR, ponovitev, Novice 3.15 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.00 Nora Pazi, kamera (skrita kamera) 8.30 Hannah Montana (mlad. serija) 9.00 Veliki pokovci (hum. serija) 9.25 Družina za umret (hum. serija) 9.55 18.05 Vsi moji moški (hum. serija) 10.20 Film: Smrt električnega avtomobila (dok. drama, ZDA, '06) 12.00 MotoGP, prenos dirk za VN Italije, Motociklizem 15.15 Veliki pokovci (hum. serija) 15.40 Film: Na tankem ledu (drama, ZDA, '07) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.35 Pazi, kamera! 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Umor v vojaški utrdbi (krim. drama, ZDA, '05) 21.40 Film: Carlitov zakon (krim. drama, ZDA, '93) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 2. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev - Šte-verjan 2011; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet: rdeči glavnati radič; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlani-čem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardi-no di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.2512.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Di-stretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstr. glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Preživeli boste zelo prijeten teden v družbi svojih najbližjih in se napolnili s pozitivno energijo in dobro voljo. Če se odpravite na počitnice, bodite pozorni na ovire na potovanju. m^l BIK 21.4.-20.5.: Lahko se zgodi, da se boste prenaglili v nekaterih odločitvah, ki bodo močno vplivale na vas. Preden sprejmete kakršno koli odločitev, se umirite in trezno pomislite o pravilni potezi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu vas bo pričakalo prijetno presenečenje, zaradi česar se bodo popravili odnosi med vami in vašimi sodelavci, vrnitev s počitnic pa bo za vas toliko lažja. RAK 22.6.-22.7.: Sončni in «« topli dnevi bodo dobro vplivali na vaše razpoloženje, kar pa bo negativno vplivalo na storilnost v službi in delavnost doma. Najraje boste po-ležavali in lenarili. yLEV 23.7.-23.8.: Mars vas (^^r bo navdal z močjo in samozavestjo, kar vam bo prineslo vero v vaše sposobnosti. Želeli se boste potrditi v družbi prijateljev. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi se bodo pojavile pasti, ki jih morate pravočasno prepoznati in se jim izogniti. Pazite, da vas nagnjenje k preveliki natančnosti ne bo spravilo v težave. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Uran ^ ^ bo povzročil spremembe v domu in družini, ki pa ne bodo nujno spremembe na boljše. Če se z njimi ne strinjate, to delite z drugimi člani družine in sklenite kompromis. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Imeli boste veliko smisla za filozofijo in ezoterične vede, zato boste v prihodnjih dneh bolj poglobljeno razmišljali o smislu in življenju na splošno. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Zelo boste optimistični in socialno usmerjeni. Prijateljem bo vaša družba dobro dela, saj boste imeli vedno kakšno novo šalo v rokavu. Pazite se zahrbtnih ljudi na delovnem mestu. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pravilne odločitve v poslovanju vam lahko prihodnji teden prinesejo dodatni zaslužek, ki vam bo na počitnicah prišel prav. Pazite, da boste dvakrat premislili. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Z dobrimi zamislimi in podjetnostjo je možno napredovanje na delovnem mestu ter izboljšanje odnosov z nadrejenimi. Ob koncu tedna si od-počijte od dela. RIBI 20.2.-20.3.: Če se v prihodnjih dneh odpravljate na potovanje s partnerjem, se boste z njim odlično ujeli in se dobro zabavali. Vajin odnos se bo še okrepil, znali bost dobro zadovoljiti partnerjeve potrebe. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. julija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Tabu - Polju-bljena 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei sogni: Vietnam (Nem., '08) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le so-relle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Game show: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Variete: Miss Italia nel mondo (v. Pupo) 0.05 Dnevnik - kratke vesti 0.10 Aktualno: Porta a porta estate 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.55 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: La-sko 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Nan.: Happy Town 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Prote-stantesimo ^ Rai Tre 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide 0.55 Aktualno: Fuori orario (J Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Non man-darmi fiori (kom., ZDA, '64, r. N. Jewinson) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik, sledi Dossier 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta-te con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 21.10 Film: Thirteen Days (dram., ZDA'00, r. Roger Donaldson, i. Kevin Costner) 0.15 Film: L'uomo dell'anno (kom., ZDA'06, r. B. Levinson, i. R. Williams) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: La vecchia fatto-ria (kom., Dan., '01, r. C. Holbek, i. B. Ud-sen) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Scherzi del destino (kom., Nem., '04, r. B. Muller, i. A.K. Kramer) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik -kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Pape-rissima Sprint 21.10 Film: Amore, bugie & calcetto (kom., It. '08, r. L. Lucini, i. C. Bi-sio) 23.30 Film: Il seme della discordia (kom., It., '08, r. P. Corsicato, i. A. Gassman) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dieci minuti di... 9.10 Film: Scuola elementare (kom., It., '54, r. A. Lat-tuada, i. R. Billi) 10.45 12.25 Aktualno: Co-minciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke in športne vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Rubrika: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Dok.: Figu - album di persone notevoli 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Hotel Patria NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. julija 2011) Vodoravno: Palestinka, Anita Ekberg, ska, hrt, aga, sip, Nen, Elizabeta, N. D., druga, Nakata, K. E., Sordi, etik, kavarna, dir, bran, oliva, Ribnica, ica, lamela, Mae, Ikaria, obi, jura, nalet, Sandi, Ema, Neretva, emancipacija, neon, JAL, anatema, Andi; na sliki: kraljica Elizabeta druga. Mala križanka, vodoravno: 1. opast, 6. baker, 7. elita, 8. lesek, 9. I. S., 10. vt, 11. sto, 13. kipar, 16. nono, 17. škrat, 18. Deana. 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resni-čnostni show: Tamarreide (v. F. Cicogna) 23.00 Kviz: The Call 1.50 Show: Po-ker1mania 2.40 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Aktualno: Camper magazine 12.35 Aktualno: Videomotori 13.00 Dok.: Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgimento 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 14.30 Aktualno: Tractor Pulling 14.45 Variete: Doppio click 15.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Licenza di uccidere (dram., '84, r. J. Taylor, i. D. Washington) La 7 Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 23.30 Tv prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super Sea 8.30 Dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: MacGyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La capra (kom., Fr., '81, r. F. Veber, i. P. Richard) 16.10 Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.55 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.30 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Variete. SOS Tata 0.10 Dnevnik |r Slovenija 1 6.55 22.50 Poletna scena 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.25 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 8.50 Igr. nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 9.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 9.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 9.30 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 9.55 Dok. film: Internat 10.05 (Ne)pomembne stvari (pon.) 10.55 Nad.: Modro poletje (pon.) 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.05 Lutk. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnoznan. serija: Življenje 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Globus 23.20 Glasbeni večer (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 13.20 Sobotno popoldne 15.25 Reportaža: Reli 15.45 Umetni raj 16.10 Slovenski utrinki (pon.) 16.40 Posebna ponudba (pon.) 17.00 Kresnik - reportaža z Rožnika (pon.) 17.35 Alpe-Do-nava-Jadran 18.05 Prvi in drugi (pon.) 18.25 Impro Tv (pon.) 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.35 Pogled z neba 22.30 Na utrip srca 22.30 Operne arije (T Slovenija 3 6.00 8.00-10.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 10.30 Novice 13.30 Poročila Tvsl 14.55 Svet v sliki in besedi 15.30 Poročila Tvs1 16.10 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 14.50 Tartini festival 2009 15.30 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30, 23.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Lokalne volitve Koper 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.45 Vklesano v kamen 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice in videostrani 9.0519.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Kanal A 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.1514.25 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.10 10.15, 11.35 Tv prodaja, reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dramska serija) 10.4517.20 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 15.20 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 13.30 Oprah show (družbene teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: George iz džungle (kom., ZDA, '97) 21.45 Razočarane gospodinje (dram. serija) 22.40 24UR zvečer, Novice 23.05 Zvezde na sodišču (dram. serija) 8.25 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.45 Super heroji (ris.) 10.10 Požeruh (ris.) 11.35 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.30 Hum. serija: Frasier 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Trčeni profesor (rom. kom., ZDA, '96) 15.10 0.25 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.40 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Črni dež (krim. drama, ZDA, '89) 22.20 Film: Smrtno varen (akc., ZDA, '07) 0.55 Film: Upor v getu (vojna drama) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Alenka Hrovatin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška ob-mejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve v Kopru: samopredstavitev stranke SMS; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Vzhodna od rocka; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 3. julija 2011 ŠPORT APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Prva etapa francoskega Toura Belgijcu Gilbertu uvod francoske pentlje V padec v glavnini se je zapletel tudi Contador, ki je zaostal minuto in 21 sekund NANTES - Belgijec Phillipe Gilbert (Omega Pharma Lotto) je zmagovalec prve etape na kolesarski dirki po Franciji, na kateri so tekmovalci prekolesarili 191,5 km od Passage du Goisa do Mont des Alouette-sa. Drugi je bil Avstralec Cadel Evans (BMC), tretji pa Norvežan Thor Hushovd (Garmin). Najboljši slovenski predstavnik je bil Grega Bole na 20. mestu. S pobegom so poskušali Nizozemec Lieuwe Westra (Vacansoleil) in Francoza Jeremy Roy (FDJ) ter Perrig Quemeneur (Team Europcar). Trojica je napadla že na samem začetku in si hitro prikolesarila šest minut in 45 sekund prednosti, nato pa je pospešila tudi glavnina in začela loviti ubežnike, 18 kilometrov pred ciljem pa je bila bega tudi konec. Devet kilometrov pred ciljem je med glavnino prišlo do trka, kar je iz boja za etapno zmago izločilo kar nekaj tekmovalcev, skupina približno 40 kolesarjev pa si je prikolesarila prednost dobrih 30 sekund. Gilbert je napadel slab kilometer pred ciljem, kljub poskusu Švicarja Fabie-na Cancellare pa je zmago slavil Belgijec, ki je s tem oblekel tudi rumeno majico vodilnega. Pred Gilbertom je s pobegom poskusil Cancellara, ki pa je kmalu ugotovil, da nima pomoči ostalih kolesarjev. Brez težav pa je to uspelo Belgijcu, ki je z močnim tempom pustil tekmece za sabo, še najbolj se mu je približal Evans na drugem mestu in s tremi sekundami zaostanka, Hushovd pa je na tretjem mestu zaostal šest sekund. V zadnji padec v glavnini se je zapletel tudi branilec naslova Španec Alberto Contador (Saxo Bank), ki je nato skušal uloviti skupino, vendar je na koncu za zmagovalcem zaostal minuto in 21 sekund. Med nesrečnimi kolesarji sta bila tudi Luk-semburžan Andy Schleck (Team Leo- »COPA AMERICA« Argentinci niso začeli s pravo nogo BUENOS AIRES - Onstran Atlantika se je v noči na soboto po srednjeevropskem času začelo južnoameriško prvenstvo oziroma 43. izvedba tako imenovane Cope Americe. Na prvi tekmi v La Plati so se pomerili gostitelji Argentinci z reprezentanco Bolivije. Ekipi sta se razšli z remijem 1:1. Bolivijsko popolno presenečenje je v 77. minuti preprečil Sergio Aguero, ki je z volejem premagal bolivijskega vratarja Carlosa Ariasa. SLOVO PETERKE - Potem ko je najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov 32-letni Primož Peterka marca na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici uradno končal kariero, je včeraj nastopil še na poslovilni tekmi v okviru celinskega pokala v Kranju. Skočil je trikrat in se pred domačimi navijači uradno poslovil od kariere aktivnega športnika. TENIS Znani zmagovalci padriškega turnirja Včeraj so na teniških igriščih Tennis Club Triestino na Padričah igrali finalne dvoboje Trofeje mesta Trst za kategorijo under 12, na kateri je nastopilo 150 mladih iz celega sveta. Pri dečkih je zmagal Avstrijec Huber, ki je v finalu premagal Nicolasa Merzettija (6:0, 6:1). Pri deklicah pa je slavila zmago Boscovicheva, ki je bila v finalu boljša od Capogrossove (6:3, 6:1). Karavana »Toura« med prehodom kraja Passage Du Grois, kjer se lahko čez cesto pelješ le, ko je oseka in se morje »umakne«. Med plimo se namreč voda dvigne nad cesto ansa pard) in Slovenec Jani Brajkovič (RadioS-hack). »Bilo je 500 metrov pred ciljev in bil sem v vodstvu ... šel sem po zmago,« so bile prve besede Gilberta ob prihodu v cilj. Med štirimi slovenski predstavniki se je najbolje odrezal Grega Bole (Lampre), ki je za zmagovalcem zaostal šest sekund in končal na 20. mestu, z istim zaostankom je Brajkovič etapo končal na 39. mestu. Kristjan Koren (Liquigas) je bil 56., z zaostankom 1:20. Borut Božič (Vacansoleil) je z zaostankom šestih minut in 50 sekund zasedel 192. mesto. Izidi 1. etape kolesarske dirke po Franciji: 1. Philippe Gilbert (Bel/Omega Pharma Lotto) 4:41:31; 2. Cadel Evans (Avs/BMC) 0:03; 3. Thor Hushovd (Nor/Garmin) 0:06; 4. Jose Joaquin Rojas (Špa/Movistar); 5. Jürgen Van den Broeck (Bel/Omega Pharma Lotto); 6. Geraint Thomas (VBr/Sky); 7. Andreas Klöden (Nem/RadioShack); 8. Rein Taaramae (Est/Cofidis); 9. Chris Horner (ZDA/Ra-dioShack); 10. Tony Martin (Nem/HTC) vsi isti čas; 20. Grega Bole (Slo/Lampre) 0:06; 39. Janez Brajkovič (Slo/RadioShack) 0:06; 56. Kristjan Koren (Slo/Liquigas) 1:20; 192. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 6:50. Ponzi zmagal v Kranju KRANJ - Italijanski kolesar Simone Ponzi (Liquigas) je zmagovalec 44. velike nagrade Kranja - memoriala Filipa Majcna. Tretji iz italijanskega državnega prvenstva je v skupinskem sprintu ugnal slovenska predstavnika Luko Me-zgeca (Sava) in Blaža Furdija (Adria Mo-bil).To je prva zmaga tujega kolesarja v Kranju po leta 2004. Tedaj je slavil Italijan Giovanni Visconti, ki je bil napovedan tudi za letošnjo dirko, a se je nato ni udeležil. KOŠARKA Jaka Lakovič odslej za turški Galatasaray CARIGRAD - Slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič (185 cm, 1978) bo svojo športno pot nadaljeval v Turčiji pri Galatasarayu. Lakovič je z Galatasarayem sklenil dveletno pogodbo. Ostale podrobnosti o višini pogodbe na spletni strani turškega kluba niso razkrili. Lakovič je začel svojo športno pot pri Geoplinu Slovanu, potem pa nosil dres Krke, Panathinaikosa in nazadnje Barcelone. Dordevič bo treniral v Italiji TREVISO - Nekdanji slavni srbski košarkar Saša Dordevič (letnik 1967) je novi trener prvoligaša Benettona iz Trevisa. Nekdanjega igralca beograjskega Partizana, Milana in Bologne ter trenerja milanske Olimpie bodo v Trevisu predstavili jutri. MOTOCIKLIZEM Stonerju »pole« in rekord steze v Mugellu MUGELLO - Avstralec Casey Stoner (Honda) bo s prvega mesta začel današnjo dirko za VN Italije (ob 14.00 po Italia 1), ob tem pa je s časom 1:48,034 postavil še rekord steze v Mugellu. Z drugega mesta bo startal Američan Ben Spies (Yamaha), zmagovalec zadnje dirke na Nizozemskem, tretje mesto pa si je privozil Marco Simoncelli (Honda). Aktualni svetovni prvak Jorge Lorenzo (Yamaha) je na tretjem prostem treningu, tik pred kvalifikacijami, s časom 1:48,080 postavil rekord proge, še bolje je 5,245 kilometrov dolg krog nato prevozil Stoner, ki je Špancev čas še za malenkost popravil in si privozil peti «pole position» letos. V moto2 je stezo v Mugellu najhitreje prevozil Španec Marc Marquez. V najšibkejšem razredu do 125 ccm si je «pole position» prvič v karieri privozil Francoz Johann Zarco (Derbi). TENIS - V ženskem finalu poraz Marie Šarapove Kvitova osvojila Wimbledon Z zmago s 6:3 in 6:4 je prvič v svoji karieri osvojila turnir za grand slam - Srebotnikova zmagala v ženskih dvojicah WIMBLEDON - Čehinja Petra Kvitova je zmagovalka letošnjega tretjega teniškega turnirja za grand slam v Wimble-donu. Enaindvajsetletna Kvitova je v včerajšnjem velikem finalu po uri in 25 minutah premagala tri leta starejšo Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:3 in 6:4 ter prvič v svoji poklicni karieri osvojila turnir za grand slam. Kvitova in Šarapova sta finalni dvoboj odprli z izgubo začetnega udarca, nato pa je bolje steklo »presenetljivi« finalistki iz češkega Fulneka, ki se je prvič uvrstila v finale turnirja za grand slam. Doslej je v svoji dokaj kratki poklicni karieri osvojila štiri turnirje WTA v Hobartu, Brisbanu, Parizu in Madridu, v včerajšnjem finalu pa je levoroka in 183 cm visoka Kvitova ujela pravi ritem ter z močnimi in natančnimi servisi ter odličnimi «returni» povsem zasenčila favorizirano in izkušenejšo tekmico. Kvitova je v šesti igri prvega niza drugič odvzela začetni udarec Šarapovi, po štiridesetih minutah pa zmagala s 6:3. Čehinja je prva igralka na letošnjem Wimbledonu, ki je v obračunu proti Ša-rapovi osvojila niz. Njeno nadaljevanje je bilo odlično, takoj je Šarapovi odvzela servis in dobila tudi drugo igro v drugem nizu. Rusinja je bila na robu obupa, nervozno je postopala po igrišču in iskala spodbudo svojih najbližjih, med katerimi je bil tudi njen zaročenec - slovenski košarkar Saša Vujačic. Šarapova je v nadaljevanju vendarle prišla do sape in z veliko truda izenačila na 2:2, nato pa znova zapravila svoj začetni udarec. Na njeno srečo se je tudi Kvitovi «zatresla» roka pri servisu, po izenačenju na 3:3 pa je znova zagospoda-rila Čehinja in povedla s 5:3. Šarapova je znižala na 4:5, Kvitova pa je deseto igro drugega niza odigrala naravnost perfekt- 21-letna Čehinja Petra Kvitova, doma iz Bilovca, se zgleduje po njeni rojakinji Martini Navratilovi ansa no in brez izgubljene točke osvojila še drugi niz za končno zmago s 6:3 in 6:4. Ob tem kaže omeniti, da je Kvitova prva levoroka igralka, ki je po Navratilovi leta 1990 osvojila turnir v Wimbledo-nu, zadnjo češko zmago pa je tukaj dosegla Novotna leta 1998. »Svoje občutke ne morem opisati, enostavno ne najdem pravih besed,« je zbrano množico na osrednjem igrišču v Wimbledonu najprej nagovorila Kvitova in nato dodala: »Seveda sem bila nervozna, a med dvobojem sem se osredotočala na vsako posamično točko. V Wimbledonu sem zagotovo dosegla največjo zmago v svoji karieri, še posebej pa sem vesela, da sta me prišli spodbujat Martina Navratilova in Jana Novotna.« »Petra je včeraj prikazala boljšo igro od mene,« je po dvoboju športno priznala Šarapova in dodala: »Igrati v finalu Wimbledona je velika stvar. Resda nisem zmagala, a drugo mesto je zame lepa spodbuda za naslednje turnirje v Wimbledonu.« Šarapova je doslej osvojila tri turnirje za grand slam: prvič je zmagala v Wim-bledonu leta 2004, slavila pa je še na od- prtem prvenstvu ZDA v New Yorku leta 2006 in na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu leta 2008. Slovenka Katarina Srebotnik in Čehinja Kveta Peschke sta slavili zmago v dvojicah. Drugopostavljena slovensko-češka naveza je v finalu dvojic premagala nem-ško-avstralsko kombinacijo Sabine Lisic-ki/Samantha Stosur s 6:3 in 6:1. Srebotnikova je v Wimbledonu dosegla svojo prvo zmago na turnirjih za grand slam v ženskih dvojicah. Danes bo na sporedu moški finale med Nadalom in Dokovičem. / ŠPORT Nedelja, 3. julija 2011 25 NAŠ POGOVOR - Samir Handanovič, pred začetkom priprav, na dobrodelni tekmi v Biljah »Pa še našemu predsedniku vlade sem zadel gol« Konkretnih ponudb ni prejel - Glavni cilj bo uvrstitev v fazo skupin lige prvakov NOGOMET Ni bil napovedan, vseeno pa se je - kot nam je povedal - rade volje pripeljal v Bilje in nastopil na dobrodelni nogometni tekmi, ki sta jo organizirala slovenska reprezentanta iz Šempetra in njegova prijatelja Valter Birsa in Tim Matavž. Udinesejev vratar Samir Handanovič, ki bo že jutri začel priprave na novo sezono, je bil nasmejan in odpočit, v obrazu pa lepo zagorel. »Počitnice so žal šle hitro mimo. Bil sem doma in nato s punco na morju v Dalmaciji. Že v ponedeljek (jutri op. a.) pa veselo na delo. Najprej bomo trenirali v Vidmu, nato pa od 10. do 31. julija bomo vadili v kraju Arta Terme,« nam je povedal »Sarma«, ki bo 14. julija dopolnil 27 let. Zate bo letos že peta sezona pri Udineseju. Ali se nisi še naveličal Vidma? Absolutno ne. Tu se počutim zelo dobro. Igram v A-ligi, sem blizu doma, letos pa bomo tudi igrali v predkrogu lige prvakov. V Vidmu se že počutim kot doma. Že nekaj sezon se šušlja, da se zate zanimajo veliki klubi ... Ampak konkretnih ponudb ni bilo. Ampak o tem ne bi govoril. Čaka vas naporna sezona. Strinjam se. Prvi cilj bo uvrstitev v skupino lige prvakov, kar ne bo lahko, saj bi lahko igrali tudi proti Arsenalu. Odvisno od žreba. S Sanchezom ali brez njega? Lepo vprašanje. Po eni strani mu želim, da bi se uveljavil pri kakem velikem klubu, po drugi strani pa bi pri Udineseju radi videli, da bi še eno sezono igral z nami. V zadnji sezoni je bil zelo pomemben igralec. Kako bi ocenil delo trenerja Guidolina? Eden izmed najboljših trenerjev v Italiji. Treningi so pestri in do potankosti odlično pripravljeni. Pozoren je do vsakega igralca. Predvsem do mladih, ki jih sploh ne zanemarja. Vsi smo z njim zelo zadovoljni. V BILJAH Predsednik vlade, Bruno Pizzul in Ronaldov dres Na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah, ki sta jo v petek organizirala slovenska reprezentanta Valter Birsa in Tim Matavž, je nastopilo veliko znanih imen iz sveta športa in družbenega življenja. Poleg šempetrskih nogometnih »zvezdnikov« so številni gledalci videli na delu Samirja in Jasmina Handa-noviča, Bojana Jokiča, Mateja Mavriča, smučarja Mitjo Valenčiča, rokometaša Vida Kav-tičnika, predsednika vlade Boruta Pahorja, ministra za promet Patrika Vlačiča in druge. Na tribuni je tekmo spremljal tudi slavni italijanski komentator Bruno Pizzul iz Krmina. Pred tekmo je slovenski premier Borut Pahor, častni pokrovitelj dogodka, domaču klubu NK Bilje, ki letos praznuje 65. obletnico, izročil uokvirjen dres Cristiana Ronalda iz lige prvakov s podpisi soigralcev madridskega Reala. Celoten izkupiček prireditve so organizatorji namenili Zavodu LU, ki si prizadeva za promocijo strpnosti, povezanosti in socialne vključenosti, ter Fundaciji Vrabček upanja, ki je bila ustanovljena z namenom pomagati pri izgradnji sodobnega rehabilitacijskega centra za invalidno mladino v Stari Gori pri Novi Gorici ter nakupu opreme in pripomočkov. (jng) Igorju Petejanu priznanje s strani nogometne zveze Državna nogometna zveza je pred kratkim podelila tradicionalna priznanja odbornikom amaterskih društev, ki že več kot dvajset let opravljajo pri društvih odborniško funkcijo. Letos je ta čast v Rimu doletela odbornika ŠD Sovodnje, nekdanjega župana sovodenjske občine, Igorja Petejana (na posnetku, levo, s predsednikom Abetejem), ki sta mu plaketo in značko podelila predsednik FIGC Giancarlo Abete ter predsednik LND Carlo Tavecchio. »Res lepo zadoščenje. Srečanje je bilo prijetno. Iz naše dežele je priznanje prejelo še šest oseb,« je dejal Petejan, ki je odbornik Sovodenj od leta 1987. Ali si spremljal dogodke okrog stavniške afere? Nekaj sem bral po časopisih. Zdi se mi skoraj nemogoče, da bi te osebe tako vplivale na izide. Upam, da bodo zadevo razčistili do konca. Zakaj pa si danes (v petek) v Biljah igral v napadu? Na posnetku z dobrodelne tekme v Biljah v ospredju Tim Matavž, Valter Birsa in predsednik vlade Borut Pahor, ki je igral v vratih. Levo Samir Handanovič ansa, jan grgč Vedno igram v vratih, tokrat pa sem si privoščil, da bom napadalec. Vratar mora biti v modernem nogometu tudi spreten v igri z nogo. Tako sem vadil malo tehnike (smeh). Pa še našemu predsedniku vlade Borutu Pahorju sem zadel gol. Jan Grgič Od jutri v Dolini Bregov turnir 3:3 V športnem centru Silvano Kla-bian v Dolini se bo jutri začel nogometni turnir 3:3, ki ga organizira ŠD Breg. Nastopilo bo šestnajst ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Najboljši bosta napredovali v finalni del turnirja, ki se bo končal s petkovim finalom. Jutri bodo v Dolini igrali šest tekem. Prva bo na sporedu ob 19.30, zadnja pa ob 22. uri. Kvalifikacijski del se bo končal v četrtek. Obvestila ŠZ BOR, obvešča, da bo redni občni zbor jutri, v ponedeljek, 4. julija, ob 20.00, v prostorih KD Slavko Skamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2010 in proračuna za leto 2011, oris in odobritev predloga za spremembo sedanje lastniške zasnove Stadiona 1. Maj, razprava. ŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija 2011 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, prvomajska ulica 120/a. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. PLAVANJE - Borovi začetniki na deželnem prvenstvu Menegatti: »Že dolgo nismo dosegli tako dobrih rezultatov« Na sliki od leve: Peter Furlan, Mattia Blasina, Elia Pelizon (v ozadju), Dimitri Zettin in Patrik Zettin Borovi plavalci so pred kratkim na deželnem prvenstvu v kategoriji začetnikov osvojili kar nekaj odličnih rezultatov in prinesli domov štiri kolajne. Varovanci trenerke Andreine Me-negatti so bili dvakrat bronasti v štafeti (4 x 50 prosto in 4 x 50 mešano), dve zlati kolajni pa je osvojil Elia Pe-lizon (100 in 200 m prsno). Člani Borove štafete so bili Mattia Blasina, Pa-trik in Dimitri Zettin ter Elia Pelizon, vsi letniki 2000). Poleg tega so borovci dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Trenerka Andreina Menegatti je bila zelo zadovoljna z nastopi svojih varovancev: »Že na zimskem deželnem prvenstvu smo lepo presenetili in smo s štafeto 4 x 50 prosto osvojili tretje mesto, s štafeto 4 x 50 mešano pa odlično drugo mesto. Na poletnem deželnem prvenstvu smo se v nekaterih disciplinah še izboljšali in tako osvojili dva deželna naslova. Izpostavila bi dve prvi mesti Elie Peli-zona. Zelo dobro se je v disciplini 100 metrov hrbtno odrezal tudi Mattia Blasina, ki se je s časom 1:23,30 uvrstil na 4. mesto. Mattia je bil le za sekundo počasnejši od člana Spilim-berga Deana. Štafeta je očitno zelo ambiciozna panoga, saj so pred štar-tom vsi zelo živčni. Očitno je to pokazatelj moči posameznih klubov. Z izidom smo lahko zelo zadovoljni, saj to pomeni, da spadamo v sam deželni vrh,« je ocenila Menegattijeva, ki je poudarila, da takih rezultatov pri PK Bor že dolgo ne pomni: »V tej kategoriji bržkone še nismo imeli tako dobrih rezultatov. Na srečo imam zelo homogeno in delovno skupino. Fantje že nekaj let trenirajo skupaj in v skupini vlada lepo vzdušje. Vsi so med seboj dobri prijatelji in hkrati se je v ekipi ustvarila zdrava konkurenca. Tako skupino je lepo trenirati. Letos je za nami zelo naporna sezona in po deželnem prvenstvu se bomo končno malo odpočili. Med letom smo trenirali štirikrat tedensko. Novo sezono bomo začeli septembra. Upam, da bomo še napredovali in dosegli nove uspehe,« je sklenila Me-negattijeva. (jng) Brežanke U16 v Srbiji Ob iztekajoči se odbojkarski sezoni se je mladinska ekipa Brega U16 udeležila turnirja »Vidovdanski« v Velikem gradištu, na severovzhodu Srbije, 110 km vzhodno od Beograda. Turnir je letos prvič organiziral domači ženski odbojkarski klub ob 15-letnici nepretrganega delovanja. Na turnirju je nastopilo 8 ekip, dve iz Trsta, in sicer AŠD Libertas S. Giovanni in AŠD Breg, ter ekipe iz Požarevaca, Carina iz Smederova, Radnički iz Beograda, Bravo iz Va-ljeva, ekipa iz Obilica in gostitelji VGSK. Na uvodni prireditvi je športnice, odbornike, spremljevalce in trenerje prisrčno pozdravil tamkajšnji župan. Bre-žanke so igrale kot prve in se pomerile z domačo ekipo. Do konca so se upirale nasprotnicam, a so nazadnje izgubile z 2:0. Tekme so si sledile po dvakrat dnevno. V polfinalu sta se pomerili ekipa iz Valjeva in tržaški Libertas, ki je osvojil tretje mesto in odnesel tudi plaketo za najboljšo igralko v vlogi libera. Turnir je osvojila ekipa iz Beograda, ki nastopa v srbski A ligi. Bregove mladinke so bile na turnirju najmlajša ekipa. Požrtvovalne brežanke so pokazale prav lepo igro in dober napredek in posebno zadovoljile trenerja Mi-kico Desimirovica. Iz Srbije se vračajo polne zadoščenj in izkušenj, novih prijateljstev in spominov na izredno prisrčen in gostoljuben sprejem. (ks) 26 Nedelja, 3. julija 2011 ŠPORT ŠD BREG - Košarkarski kemp\ Košarka, plezanje golf in taborniki Koš, žoga in druženje: vse tri sestavine so bili vezna niz košarkarskega kempa Brega, kjer se je zbiralo 25 otrok od 7. do 13. leta starosti. Program je bil nadvse pester: jutranji trening od 8.30 do 12.00 je prekinila le jutranja malica, po kosilu so za otroke pripravili različne aktivnosti, pred odhodom, od 17.00 do 18.00, pa je bil na vrsti še popoldanski trening s tekmo. Jutranjo mlajšo skupino, ki jo je sestavljalo štirinajst otrok od 7. do 9. leta starosti, je vodil Tine Krašovec. Vadba je vključevala različne spretnostne in gimnastične igre, učili pa se tudi osnov košarke. Starejša skupina pa je vadila z Mariom Gerjevičem: trening je bil usmerjen v individualno tehniko s poudarkom na tehniki napada: »Vadijo torej gibanje, vodenje, podajanje, lovljenje žoge in pa mete. Med vsakim treningom tudi igramo, tako da vključijo v igro tudi pridobljeno znanje,« je pojasnil Gerjevič, ki je v trening ob koncu tedna vključil še vaje za obrambo in gibanje. V starejši skupini je treniralo dvanajst košarakarjev Brega letnikov 1998-2000, v proces vodenja treninga pa sta se vključila tudi pomočnika Matija Coretti in Erik Gregori. Popoldansko vadbo sta vodila David Pregarc in Tomo Krašovec, pri organizaciji je vseskozi pomagala odbornica Gioia Sala ter mlade Giorgia Barut, Gaia Giacomini, Katja Stefančič in Andreja Nadlišek. Popoldanski program so popestrili s plezanjem na umetni steni, kopanjem v bazenu, taborniki Rodu modrega vala so se jim predstavili z orientacijsko igro, dopoldan pa so tečajniki preživeli v Lipici, kjer so se pod vodstvom vaditeljev preizkusili v golfu. V soboto so pridobljeno znanje prikazali še na turnirju trojk, odigral pa so tudi tekmo med skupinama. AŠD SOKOL - Odbojkarski kemp Mucke, Pikapolonice, Gepardi in Lokosi Mucke, Pikapolonice, Gepardi in Lokosi so se v Nabrežini učili odbojkarskih prvin. Na odbojkarskem kempu Sokola se je od ponedeljka, 13. junija, do petka, 17. junija, zbralo 32 otrok, 26 deklic in 6 dečkov. V štirih starostnih skupinah so v jutranjih urah vadili pod vodstvom Norči Zavadlal in Lajris Zerjal, pomagale pa so še Urška Vidoni, Marija Pertot, Janika Škrl in Marinka Deve-tak. Večina otrok je pri Sokolu že med sezono trenirala odbojko, predvsem najmlajše učenke 1. in 2. razreda pa so bile začetnice. Kempa so se udeležili tudi dečki, ki sicer trenirajo košarko ali nogomet. V prvem delu vadbe mlajših starostnih skupin Muck in Pikapolonic so se motoričnih sposobnosti učili z igrami, tekom, skoki ter vajam z obroči in drugimi rekviziti, v drugem delu se je petnajst otrok 1. in 2. razreda osnovne šole preizkušalo v spretnos-tnih z žogo, v zadnjem delu vadbe pa še z elementarnimi vajami odbojke. Starejši skupini pa so se segrevale tudi s štafetnimi igrami, glavnina vadbe učenk in učencev 4. in 5. razreda osnovne šole pa je bila namenjena odbojki. V nabrežinski občinski telovadnici so pripravili kar štiri manjša igrišča, tako da so tečajniki tudi veliko igrali. Vadbo odbojke je popestrilo tudi risanje, sprehodi in kvizi o športu. Vsaka skupina, ki je izbrala svoje ime, je morala pripraviti tudi svoj pozdrav, zapeti pesem in pripraviti plakat. TPK SIRENA - Jadralni tečaj V jadralni šoli tudi ustvarjali Na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah je tudi letos vse živo. V poletnih mesecih prireja klub dvotedenske jadralne tečaje optimista za osnovnošolce v treh izmenah. Prva je že mimo: z vaditeljema Janom Podgornikom iz Portoroža in članico kluba Giulio Ceschiutti je 17 osnovnošolcev spoznavalo morje, jadranje in otroško jadrnico optimist preko prakse in teorije. Na morje so se vsak dan podali dvakrat (odvisno od vetrovnih razmer): zjutraj in popoldan, ob tem pa so znanje dopolnjevali še z igrami in poligoni. Obiskala jih je tudi učiteljica Elena Znidarščič, ki je vodila zelo zanimivo ustvarjalno delavnico. Giulia, ki se je kot trener preizkusila prvič, se je zelo izkazala in se je prikupila tečajnikom ter njihovim staršem. Veliko število tečajnikov je zahtevalo red in disciplino, ki sta ju trenerja povsem uspešno uveljavila. Kar polovica tečajnikov prve izmene se je odločila za udeležbo na iz-popolnjevalnem tečaju, ki bo avgusta meseca, kar kaže, da jim je bil tečaj všeč Drugo izmeno vodi zdaj izkušeni strokovnjak Miran Guštin, tečajnikov pa je sedem. Program je enak kot velja za prvi tečaj. Tretja izmena (vodil jo bo Robert Delucia, pomagal bo Erik Gregori) se bo začela 11. julija. Prijavljenih je 15 tečajnikov. Na sedežu v Bar-kovljah bo tedaj zelo živo, saj se bodo malčkom pridružili tudi starejši tečajniki razredov evropa in laser jih je 12). Gre za najstnike od 12. do 18. leta, nekateri so pri TPK Sirena jadrali že lansko poletje in jim rekreativno jadranje pomeni užitek. Tečaj bosta vodila Bruno Bogatec in Giulia Ceschiutti. Kdro se še želi še prijaviti za tretjo izmeno, je dobrodošel. / PRIREDITVE Nedelja, 3. julija 2011 27 KOPER - Jutri v okviru mednarodnega cikla »Vox aeternum« »I piccoli musici« iz Bergama na koncertu z ženskim delom APZ Univerze na Primorskem V okviru mednarodnega cikla VOX AETERNUM, ki ga organizira Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), bosta jutri ob 20. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Koper nastopila vrhunski mladinski pevski zbor »I piccoli musici« iz Bergama (na sliki) pod vodstvom dirigenta Maria More in ženski del Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija. Zborovski večer bo uvedel Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in sicer v ženski zasedbi ter s programom, ki ga pripravlja za nastop na tekmovanju v španskem Can-tonigrosu. Zbor deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) in v svojih vrstah združuje študente ter druge zborovske navdušence. Vse od ustanovitve ga vodi skladatelj in dirigent Ambrož Čopi. S svojo koncertno dejavnostjo in organizacijo koncertov drugih vokalnih zasedb zbor že vrsto let oblikuje in bogati glasbeno ponudbo na Slovenski obali. Pohvali se lahko s številnimi dosežki na tekmovanjih tako doma kot v tujini, s svežimi in raznolikimi koncertnimi sporedi pa navdušuje tako strokovno publiko kot širšo javnost. Gostujoči zbor »I piccoli musici« iz Casazza pri Bergamu je bil ustano- S* ■ ^ ¥ "V. . V M m * vljen leta 1986, od vsega začetka ga vodi mednarodno uveljavljen dirigent Mario Mora. Zbor sodi med najboljše italijanske otroške zbore, kar dokazujejo najvišje nagrade na številnih nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih. Njihove koncerte sta večkrat v živo prenašali italijanska in švicarska nacionalna televizija. Repertoar zbora sestavljajo temeljna dela vokalne zakladnice za visoke glasove, naročajo in izvajajo pa tudi dela sodobnih skladateljev. Sodelovali so s številnimi opernimi hišami in nastopili na koncertih z največjimi svetovnimi orkestri. Več let zaporedoma so pripravili božični koncert v sodelovanju z Evrovizijo in simfoničnim orkestrom RAI. Posneli so številne zgoščenke v izdaji največjih svetovnih založb (Federazione Co-ri del Trentino, Europa Cantat, Sony, Larus, Decca). Ob deseti obletnici Konvencije o otrokovih pravicah je zbor na slovesnosti Združenih narodov nastopil pred predstavniki 186 držav. Koncert so finančno podprli JSKD RS, Mestna občina Koper in Luka Koper - sklad »Živeti s pristaniščem«. Vstop je prost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 7. julija ob 21.00 / Gledališče Koper: »Agencija za ločitve«. V četrtek, 28. julija ob 21.00 / Kabaret: »Pupkin Kabaret«. MAVHINJE ■ 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin od 21. junija do 3. julija _SLOVENIJA_ ŠKOCJAN ■ 15. Škocjanski festival V petek, 8. julija ob 21.00 / KD gledališka skupina Dekani / Komedija: »Komandirjev tič«. V petek, 15. julija ob 21.00 / KŠD Štore Štorje, Kraški komedijanti / Komedija: »Taki smo, taki ste«. TEMNICA Pred cerkvijo sv. Petra in Pavla V soboto, 9. julija ob 21.00 / Predstava: »Poslednji Termina(l)tor«. ŠTANJEL ■ Grajsko poletje v Štanjelu Danes, 3. julija ob 21.00 / Nastop Zveze kulturnih društev K. Paor Piran in Cuker Teatra / Komedija: »Gigina on Pierina«. V nedeljo, 10. julija ob 21.00 / Nastop amaterske gledališke skupine KUTD Kraški slavček Kobjeglava - Tupelče / Igra: »Vdova Rošlinka«. V nedeljo, 17. julija ob 21.00 / Prosvetno društvo Štandrež - dramski odsek / Komedija: »Zbeži od žene«. ■ Glasbena Matica - Festival Kras Druge strune Druge strune - Klavir Danes, 3. julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani / Zaključni koncert tečaja Sijavuša Gad-žijeva. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa V torek, 12. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Ponovitve: v četrtek, 14., v soboto, 16. in v torek, 19. julija ob 21.15. Gledališče Verdi V sredo, 13. julija ob 21.00 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. Ponovitve: v petek, 15. julija ob 21.00 in v nedeljo, 17. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V sredo, 20. julija ob 21.00 / »Lopera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. Trg zedinjene Italije V petek, 22. julija ob 21.30 / Koncert: »Franco Battiato«. Grad sv. Justa V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Alessandra Amoroso«. V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 14. julija ob 21.00 / Koncert: dalmatinska klapa »Mali grad« (Kamnik). GRADEŽ Valobran Nazario Sauro V nedeljo, 10. julija ob 21.30 / Koncert: »Ray Manzarek & Robby Krieger of The Doors«. V četrtek, 14. julija ob 21.30 / Koncert: »Mauro Ermanno Giovanardi«. V sredo, 20. julija ob 21.30 / Koncert: »Niccolo Fabi«. V četrtek, 21. julija ob 21.30 / Koncert: »Remo Anzovino & Franz Di Cioccio«. V četrtek, 28. julija ob 21.30 / Koncert: »Raphael Gualazzi«. Bazilika sv. Evfemia V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. VIDEM Grad v Vidmu V sredo, 6. julija ob 21.30 / Koncert: »Skunk Anansie«. Štadion Friuli V nedeljo, 17. julija ob 21.00 / Koncert: »Bon Jovi«. V petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi«. CODROIPO Villa Manin V četrtek, 7. julija ob 21.30 / Koncert: »Zucchero«. V torek, 12. julija ob 21.30 / Koncert rap metal: »Limp Bizkit«. V soboto, 16. julija ob 21.30 / Koncert: »Moda«. V soboto, 23. julija ob 18.00 / Koncert: »Villa tempesta«. V soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«. LIGNANO Arena Alpe Adria V torek, 5. julija ob 21.30 / Koncert: »Pooh«. V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Massimo Ranieri«. MAJANO V soboto, 6. avgusta ob 21.30 / Koncert: »Subsonica«. KLUŽE V nedeljo, 31. julija ob 14.30 / Koncert: »Roberto Vecchioni«. TRBIŽ Cerkev sv. Petra in Pavla V torek, 19. julija ob 21.15 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. Trg zedinjene Italije V četrtek, 28. julija ob 21.15 / Koncert: »Joe Satriani«. V petek, 29. julija ob 21.15 / Koncert: »Ben Harper«. V soboto, 30. julija ob 21.15 / Koncert: »Milow«. V nedeljo, 7. avgusta ob 14.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA ■ MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI Kulturni dom Nova Gorica Danes, 3. julija ob 19.00 / Koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Marka Lupinca »Ta lepša!«. Razstava bo na ogled do 15. avgusta s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava »Jaz, mi, oni - Multikulturni dialog«, umetnike bo ob priliki predstavila bo-sanka pisateljica Enisa Bukvic. Razstava bo na ogled vse do 4. julija. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kobdiljski stolp: do 27. julija je na ogled slikarska razstava Antona Susiča. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob sla- bem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. KRANJ Galerija Mestne hiše: še danes, 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe -Sodobna izraznost camere obscure«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! Nedelja, 3. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI (NAPOVED ZA JUTRp PLIMOVANJE Danes: ob 6.31 najnižje -60 cm, ob 13.29 najvišje 35 cm, ob 18.49 najnižje -5 cm, ob 0.04 najvišje 31 cm. Jutri: ob 7.09 najnižje -53 cm, ob 14.14 najvišje 36 cm, ob 19.45 najnižje -6 cm, ob 0.47 najvišje 23 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo pretežno jasno, čez dan pa bo zmerno oblačno do spremenljivo v predalpskem pasu in na zgornji ravnini. Na obali bo pihal rahel veter. Zrak bo vlažen, predvsem v večernih urah. V naslednjih dneh bo soparno. Jutri bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V torek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Hrvaška bo na mejnih prehodih zaželela dobrodošlico turistom ZAGREB - S prvim julijskim vikendom se je začela tradicionalna akcija dobrodošlice Hrvaške turistične zveze (HTZ), ki bo vsak vikend turiste na najbolj prometnih mejnih prehodih seznanjala z informacijami o hrvaški turistični ponudbi, prometu in drugih splošnih informacijah. Akcijo Servis dobrodošlice bodo zaključili 28. avgusta. Informatorji HTZ bodo vsak vikend delili promocijske turistične materiale na številnih mejnih prehodih s Slovenijo pa tudi na mejnih prehodih z Madžarsko in BiH. Turistom so ponavadi ponujali prometne in turistične zemljevide ter različne spominke ali osvežilne pijače. Kot so poudarili v HTZ, so turisti lepo sprejeli poletni servis dobrodošlice. Dodali so, da bodo za informiranost turistov na Hrvaškem poskrbeli tudi s promocijskimi materiali, ki bodo na vseh turističnih in-fo-točkah in v turistično-informa-tivnih centrih. (STA) MONAKO - V petek civilni, včeraj pa še verski obred Še ena kraljevska poroka Knez Albert II. vzel nekdanjo južnoafriško plavalko Charlene Wittstock MONACO - Monaški knez Albert II. in nekdanja južnoafriška plavalka Charlene Wittstock sta si včeraj pred nekaj tisoč gosti večno zvestobo obljubila tudi pred Cerkvijo. Že v petek sta si poročne zaobljube izmenjala na civilnem obredu. Nevesta je nosila elegantno belo svileno obleko Giorgia Armanija z dolgo vlečko, gola ramena in z gosto belo tančico na glavi. Knez pa je nosil smetanasto belo uniformo monaških gardistov, ovešeno s številnimi odlikovanji in medaljami. Cerkveni poročni obred je na dvorišču rezidence knežje družine Grimaldi vodil monaški nadškof Bernard Barsi, prisostvovalo pa mu je okoli 3500 povabljencev. Med njimi so bili številni predstavniki evropskih plemiških družin, med drugim švedski kralj Karl XVI. Gustav s soprogo Silvio in princ Edward, ki je s soprogo zastopal britanski dvor. Tam so bili tudi visoki politični funkcionarji in predstavniki poslovnega sveta, športa, mode in zabave. Med najbolj znanimi obrazi so bili francoski predsednik Nicolas Sarkozy, modni kreator Karl Lagerfeld, manekenka Alberta in Charlene so po poroki obmetavali s cvetjem ansa Naomi Campbell in igralec Roger Moore. Že pred cerkvenimi zaobljubami se je knežji par v petek poročil civilno. Po obredu se je knežji par pridružil okoli 7500 Monačanom na trgu pred palačo, kjer se je odvila pogostitev. Dogodke prvega dne poročnih slovesnosti je kronal koncert francoskega glasbenika Jea-na Michela Jarra, ki se ga je udeležilo okrog 85.000 ljudi. (STA) LOS ANGELES Schwarzenegger pa se ločuje Imel je drugo razmerje LOS ANGELES - Maria Shri-ver je po 25 letih zakona na sodišču v Los Angelesu vložila zahtevo za ločitev od moža, igralca in nekdanjega kalifornijskega guvernerja Arnolda Schwarzeneggerja. 55-letna Shriverjeva pravi, da so med njima nastale "nepremostljive razlike", potem ko je njen mož priznal dolgoletno razmerje s hišno pomočnico. Schwarzenegger je sredi maja priznal, da je oče približno deset let starega otroka z dolgoletno hišno pomočnico Mildred Baena, ki je delala pri družini 20 let. Nekaj dni pred tem sta se s Shriverjevo razšla, ona pa se je tudi odselila. Afera je sicer Schwarzeneg-geju odložila tudi povratek v svet filma, ki ga je napovedoval po koncu kariere na položaju guvernerja ameriške zvezne države Kalifornija, ki ga je zapustil januarja. (STA) y Ti }rimorski na iPadu dnevnik ^ Available on the LJ App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna.