Leto XXIII., št. 227 Ljubljana, sobota 9« oktobra 1943 ————i ——— — Prezzo: seat SO (Jpravnišivo: Ljubi lana, fuccinijeva olica 5. Telefon li-22 11-25. 31-24 Inseratoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva olj. ca 5 - Telefoo št. 11-22 do 11-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pn pokno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conn Corr. Post. No 11-3118 ixh«ja vsak dan cazeo ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—, a inozemstvo vključno i »Ponedeljskim Jo« tromc Lir 36.50. UredoiitTO t Ljubljana, Puccmrjera olica tt. 9. — Telefoo _fcer. 31-22. 31-23. 31 ?4._ Rokopisi se ne vračajo. Lebhafte ortliche Kampftatigkeit an der gesamten Ostfront Erbitterte Kampfe siidlich Velikije Luki — Panzerangrilfc in Vol-turnoabschnitt der Siiditalienfront abgewiesen — Umfassungsver-suche bei Termoli vereitelt — N achtliche Luftangriffe auf London und Norwich Aus dem Fiihrerhauptquarti«>r, 8. Okt. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Von der gesamten Ostfront vvird lebhafte ortliche Kampftatigkeit gemeldet, die in einigen Abschnfitten zu grosserer Starke ansehvvoll. Im Kampfraum sudlich VVelikije Luki vvurde auch gestern erbittert gekampft. Die Sowjets versuchten mit Schlachtflie-gerunterstutzung »jinen am Vortag er-zfelten Einhrueh zu ervveitern. Deutsche Gegenmassnahmen sind eingeleitet. Starke Kampf- und Nahkampffliegtr-verbande der deutschen Luftvvaffe griffen den ganzen Tag iiber vvirksam in die schvveren Abvvehrkampfe ein. Dr' 7. Panzerdivision unter dem Kom-mando des Generalma.jors von Manteuffel hat siich in den Kampfen am mittleren Dnjepr in schneidigen Angriffen nnd zah-em Aushalten ruhmvoll bevvahrt. In Suditalien vvurden im Volturno-Ab-schnitt ni.hr e ro feindliche Panzerangriffe • _ -4. > Vivece ^ttmta abgevvSesen. Im siidlichen Apenndn neh-men die Kampfe an Heftigkeit zu. Nach erbittertem Bingen vvurden die Versuehf? starker britischer Krafte bei Termoli, den linken Fliigel unserer Front eanzudruclain und zu umfassen, vereitelt. Im ostlichen Mittelmeer erzielten deut-sche Sturzkampfflugzieuge Bombentreffer 8»nf zvvei fedndKchen Kreuzern und bom-bardierten gevvaitig Artilleriestellungen eines feandlichen Inselstiitzpunk^^s. Britische Fllegerkrafte vvarfen ?n der vergangenen Nacht Bomben auf Orte im Gebiett? der deutschen Bucht und fiihrten unter Verletzung schvveizerischen Hoch-heitsgebietes Terrorangriffe gegen Orte im sudwestdeutschen Raum. Vor ailem in Stuttgart entstanden grossere Schaden. Neun feindliche Flugzeuge vvurden abge-schossen. Deutsche Kampffliugzeuge griffen in der Nacht zum 3. Oktober London und Ncrvvich an und verursachten in heiden Stiidten ausgedehnte Brande. Iv a tecale su tutto 11 ir® site Dal Quartier generale del Fiihrer, 8 ot-tobre 1943. II Comando Supremo tedesco comunica: Dal fronte orientale intiero si segnala attivita combattiva looale che in alcuni settori acerebbe alla forza piii grande. Nello spazio di combattimento al sud di Velikije Luki anehe ieri si combatteva ac-oanitamente. I sovietici appoggiati dagli aerei di combattimento tentavano di allar. gare un loeale sfasciamento ottenuto il giorno prima. Contromisure tedesehe sono state intraprese. Fort" reparti degli aerei di -»ombattimen-t-o e di volo vicino hanno tutto J giorno con successo partecipato alla di»ia lotta difensiva. I^a 7a dhiskme corazzata al comando di general? magjjiore von ManteuM si e glo-resamente distinta negii audaci attacchi e nella persistenza costante ne.(e lotte al medio Dnjepr. NelMtalia meridionale sono stati nel settore del Volturno respinti parecehi attac- fsJirv Rooseveltov poraz Tokio. 8. okt. R Kakor znano, je za 14. oktober določena proglasitev neodvisnosti Filipinov. Sedaj pa. je predsednik Zedinjenih držav poslal ameriškemu kongresu posebno poslanico, v kateri zahteva pristanek kongresa na to, dp. se predčasno prizna Filipinom neodvisnost. Agencija Dornej ironično komentira to zapoznelo Rooseveltovo prizadevanje, da bi prikril svoj novi poraz, v ostalem pa je mnenja), da je vse, kar sedaj še sklene ameriški kongres, brezpomembno. ker je neodvisnost Filipinov zagotovila že Japonska. Japonski napadi na ameriška chi dei mezzi corazzati del nemico. Nell'A. pennino meridionale le lotte diventano pih aspre. Dopo accaniti combattimenti sono falliti i tentativi delle forti forze inglesi per rompere hala sinistra delle nostre truppe e per acercchfarle. Nel Mediterraneo orientale gK Stuka tedesehi colpirono con bombe due incrociato-ri nemici e fortemente bombardlarono le posizioni d'artiglieria d'una insulare base nemica. Forze aeree inglesi la notte seorsa getta-rono bombe su luoghi nei pressi del Sino tedesco e violando il territorio statale di Svizzera effettuiarono attacchi terroristici su luoghi in Germania di sudovest. Spe-cialmente a Stoccarda sono stati causatf piu grandi danni. Nove aerei nemici sono stati abbattuti. Aerei di combattimento tedesehi hanno la notte df 8 ottobre attaccato Londra e Norwich e causato in tutte le due clttži vasti incendi. To&io. 8. okt. R. Japonske letalske sile so bombardirale včeraj popoldne sovražne postojanke pri Finshhavenu na Novi Gvineji. Pri tem so zažgale tri topniške postojanke, ena nadaljnja postojanka pa je bila uničena. Japonska letala so se brez izgufo vrnila na svoja oporišča. Tokio, 8. okt. R. Japonski glavni sta« objavlja: Močne sovražne sile so predvčerajšnjim in včeraj napadle japonsko oporišče na otoku JVa.ke iz araka in z morja. Japonske enote na kopnem in z morja so odfcile sovražnikov napad. Izpopolnitev turškega cestnega omrežja Arfcara^ 8. ckt. R. Turško ministrstvo za javna dela je izdelalo 151etni načrt za zgraditev cestnega omrežja. Nov razvoj Filipinov Tokio, 8. okt. R. Bivši japonski vrhovni poveljnik na Filipinih, generalni poročnik Masaharu, je dejal: Hitro uresničenje neodvisnosti Filipinov je znak za čudoviti dvig otoka in volje Japonske, da naj bodo narodi vzhodne Azije deležni blagostanja vse vzhodnoazijske narodne družine. Gospodarska povzdiga Mandžurije Tokio, 8. okt. R. Ministrstvo za Veliko vzhodno Ajzijo je objavilo pregled o razvoju Mandžurije od njene samostojnosti dalje. V teh desetih letih se je Mandžurija s podporo Japonske gospodarsko znatno dvignila. Davčni dohodki Mandžurije so se dvignili nad 300 milijonov jenov, sporedno z gospodarskim dvigom pa je šel tudi razvoj prebivalstva. Od L 1939 je naraslo število prebivalstva za 13 milijonov. Lakota v Indiji London, 8. okt. R. Lakota v Indiji bo po naziranju lista »Daily Express« trajala še več tednov. Kriza iraške vlade Bagdad. 8. okt. R. Zunanji, notranji in finančni ministri Iraka so podali ostavko. Židje streljajo Arabce Tanger, 8. okt. R. V francoskem Maroka je prišlo ponovno do krvavih spopadov med muslimani in Židi, ki so streljali nai ne-oborožene domačine. Degoliatične Oblasti so aretirale 35 muslimanov. živahna krajevna bojna delavnost na vsej vzhodni fronti Ogorčeni boji južno od Velikih Luk — Napadi oklopnih voz v odseku pri Volturnu na južni italijanski fronti odbiti — Obkoljevalni poskusi pri Termoliju izjalovljeni — Nočni letalski napadi na London in Norvich Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 9. okt. Nemško vrhovno poveljništvo objaivlja: Z vse vzhodne fronte poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju, ki je v nekaterih odsekih naraslo do večje moči. Na področju južno od Velikih Luk so bile tudi včeraj ogorčene borbe. Sovjetske čete so poskušale s podporo bojnih letalcev razširiti prejšnji dan doseženi krajevni vdor. Nemški protiukrepi so uvedeni. Močni oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete nemškega letalstva so ves dan uspešno posegali v hude obrambne borbe. 7 oklopna divizija pod poveljstvom generalnega majorja von Mannteuffla se je slavno izkazala v drznih napadih in žila. vem vztrajanju v borbah ob srednjem Dnjepru. V južni Italiji je bilo v odseku pri Volturnu zavrnjenih več sovražnih oklopnih napadov. V južnih Apeninih se boji po-©strujejo. Po ogorčenih borbah So bili izjalovljeni poskusi močnih angleških sil pri Termoliju, da bi vdrle v levo krilo naše fronte in ga obkolile. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška strmoglavna letala dosegla bombne zadetke na dveh sovražnih križarkah in so silovito bombardirala topniške postojanke nekega sovražnega otoškega oporišča. Angleške letalske sile so preteklo noč metale bombe na kraje na področju Nemškega zaliva in izvedle ob kršitvi švicarskega državnega področja teroristične napade na kraje v jugozapadni Nemčiji. Predvsem je bila v Stuttgartu povzročena večja škoda. Sestreljenih je bilo 9 sovražnih letal. Nemška bojna letala so napadla v noči na 8. oktobra London in Norvvich ter povzročila v obeh mestih obsežne požare. Nezavžitna grižljaja London, 8. okt. R. List »Daily Telegraph« označuje ofoai generala Roatto isi iAmbro-sija v Badoglievi okolici kot nezavžitna grižljaja. List pravi, da se zdi nerazumljvo, da ljudje, ki bi morali prav za prav stati pred sodnim dvorom, sedijo na prestoin. „Vzorna" ameriška skrb za neapeljsko prebivalstvo Rim, 8. okt. R Ameriške zasedbene čete so v Neaplju prisilile domače ribiče, da so morali ves ribji lov izročiti ameriškim vojaškim kuhinjam. Neapeljske gospodinje, ki so hotele nakupiti ribe, so ameriški vojaki razgnali s strojnimi pištolami. Boljševiška hinavščlna Berlin. 8. okt. R Po vesteh iz .Moskve je bil pri svetu ljudskih komisarjev Sovjetske zveze ustanovljen uradni cerkveni sovjet. ki naj bi vzdrževal zvezo mea pravoslavno cerkvijo in sovjetsko vlado. Ta ukrep n; n'č drugega kakcr nadaljnji poizkus, s katerim skuhajo boljševiki pred svetom prikriti svoje sovražno razpoloženje proti cerkvi. Židje v Kremlju pravijo »Kristus« in mislijo »Katin«. Stalinovo izkoriščanje zaveznikov New York, 8. okt. R. List »Nevv York Times priznava, da zavzema Stalin nasproti zaveznikom vedno bolj prednostno stališče, ki ga tudi po vseh močeh izkorišča. Litvanci v boljševiškem suženjstvu KOvn°, 8. okt. R. V Litvi je bil ustanovljen poseben urad za zbiranje podatkov o boljševiškem terorju v Litvi. Predvsem je naloga tega urada, da ugotovi, koliko Litvancev so boljševiki pregnali z domače grude in odvedli v suženjstvo. Ameriška pohlepnost Tanger, 8. okt. R. Ameriške zase:!bene oblasti so v Tangeru aretirale nekega domačega lastnika premogovnika, ker se je upiral kontroli svojih obratov po ameriških organih. Washington, 8 okt. R. Neki ameriški senator je zahteval, da morajo oporišča, ki jih ima začasno zasedena Amerika, po vojni preiti v trajno last Zedinjenih držav. Washington. 8. okt. R. Ameriš'ia vlada se trenutno pogaja s pristojnimi krogi, da bi lahko čim izlatneje izkoristilo; bogate vrelce zemeljskega olja v Saudovi Ambiji. Anglija v hudih težavah tondon, 8 okt. K. Prihod južnoafriškega ministrskega predsednika Smutsa v Anglijo označuje »Dailv Telegraph« kot znak. da je politični položaj v Angliji zopet izredno težaven. List piše, da je Smuts zopet enkrat prišel v London, ker vojna preveč teži Anglijo. Pri tem ne prikriva mnenja, da se An glija ne more vdajati nobenemu lahkomiselnemu optimizmu, ker gre pot vojne stalno navkreber. Predmostje pri Cranienbaumu Sie bleiben Kampfer fiir Europa. Zahlreiche italienisehe Einheiten haben sich nach ihrer Entvvaffnung der deutschen Wehrmacht zur Verfiigung gestellt, um den Kampf um Europas Freiheit fortzusetzen. Die Freivvilligen werden registriert. Ostanejo v vrstah borcev za Evropo. Mnoge italijanske enote so se po razorožitvi javile nemški vojni sili, da se še daJje bore za svobodo Evrope. Prostovoljci se vpisujejo. Restano neUe file dei soldati di Etiropa. Molti reparti dell'esercito italiano si sodo dopo il desarmamento offerto alle Fp. aa. tedesehe per combattere per la Rberta di Europa. I volontari si registrano. (PK). Dež li je brez prestanka, kakor da ne namerava nikoli prenehati. Vlažne izparine ležijo nad pokrajino kakcr gosta megla. Enolično udarjajo deževne kaplje v gosti gozd. Goste drevesne krošnje mečejo svoje sence na ozke steze, na katerih je ilovica sedaj izprcmenjena v gosto blato. Viai se komaj kakih 20 metrov daleč, tako gosto je grmovje. Po dolgi in težavni hoji skozi samoto naleti človek na ograjo iz debel in vej, ki so z bodljikovo žico povezane v gesto tmjevo barikado. Tu se steza obme in vodi ob ografi dalje. Dosegli smo glavno bojno črto v gozdu pri sovjetskem predmostju Oranjenbaum. Tišina vpliva skoraj nekoliko moreče. Vsakdo ve, da se začne sovražno območje komaj za lučaj odtod, zato vsakdo išče pripravnega kritja. Z desne naznanja pritajeni kašelj, da je tu stražna postojanka. Prostor za stražo je nevidno zgrajen v barikadi. Skozi ozki presledek preko cevi strojnice se vidi kos pokrajine, ki leži pred pregrajo. To je ozek travnik, ki leži popreko pred fronto. Raztega Se do nasproti ležečega gozda, ki je 80 metrov oddaljen ter neprodiren, travnik sam pa je nekaka cvetoča preproga, po kateri se vije ozek potok. Na tej preprogi se izprepleta mreža nizkih žičnih ograj ter ovir. Od potoka do pregrade je dolina posejana z minami in drugimi pastmi. Stražno postojanko tvorita dva vojaka. Eden opazuje smer proti sovražniku, drugi pa pazno gleda na ozemlje na obeh straneh pregrade, aa bi tako onemogočil napad s hrbta, ako bi se kaki nasprotni izvidnici posrečilo, da bi se preplazila neopaženo v ozadje. To stražno postojanko, kjer sta moža obrnjena drug proti drugemu s hrbtom in gledata vsak v svojo smer, imenujejo »oVoglavj orel«. Oba stražnika budno pazita kakor dva risa. Že podnevi se morata zanašati bolj na svoja ušesa kakor na oči, kajti gozd je nepregleden in od ene postojanke do druge ni jasnega pogleda. Tako je vsako oporišče navezano samo nase ter mora biti dobro zakrinkano, mora v«e videti in slišati, samo pa ostati neopaženo. Stražnika imata v pomoč ovčarskega psa. Proti večeru jc dež nekoliko ponehal. Molče strmita moža v varljivo poltemo. Kar naenkrat se pes vznemiri. S stegnjenim vratom voha v sovražnem pravcu Straža počasi brez vsakega šuma ctiplje strojnico. Pes nalahno reži. Z one strani se čuje pokanje suhih vejic. Nato je zopet vse tiho. Straža se potuhne za svoje orožje, pritisne kopito na ramo ter nameri cev proti mestu, odkoder se je slišal šum. Mož ve, kaj se bo zgodilo. Z druge strani se začuje zamolkel pok. Nekdo je izstrelil svetilno pištolo. Patrona sikne visoko in oblije travnik s trepetajočim rdečkastim svitom Sovražnikova izvidnica potrebuje svetlobe, eta razloči cilje, toda napadalec je sam presenečen. Preden se mu posreči začeti obstreljevanje, plane iz nemške pregrade v celi dolžini nešteto plamenčkov. Snopi izstrelkov udarjajo med drevesna debla. Nato je vse na mah zopet ti-no. Na drugi strani se nič ne gane. Kmalu pa i začne streljati pu.škomitraljez. toda preneha takoj, ko sc iz ograde oglasi odgovor. Sedaj sledi napad metaicev ročnih granat. Svetilni izstrelki, ki puščajo za seboj sled, se zaiskrijo na nasprotnem robu gozaa. Zopet nekoliko tišine. najbrž bodo še enkrat poskusili. Pes se noče pomiriti, kar je znak, da na drugi strani še leže napadalci. Po vsem videzu si ne upajo ponoviti napada, čuteč nemški premoč. Tako mine pol ure v popolni tišin:. nakar se zopet čuje plazenje in pokanje vej. ki je to pot ja-drno ln neprevidno, kakor da sc hoče sovražnik naglo umakniti. Z nemške pregrade zopet živo streljajo v nasprotno smer. polagoma pa nastopi mir. Od daleč se sli m zamolkel grom težkega topništva, ki se meša čudno z žabjim reglanjem in s petjem čričkov. V gozdu na sovjetsk! strani hrume nekje vozila. S travnika se dvigajo blede mcglice in plešejo pred postojanko. Polagoma postaja svetleje. novi dan nastaja in z nočjo preide tudi vsa taj'n-stvenost. Vse drugače kakor veriga budnih »dvogla-vih orlov« v samotnem gozdnem in močvirnem zaledju Oranjenbauma je zaporna fronta tam. kjer se dotika med Petergofom in Oranjenbau-mom brega Kronštatskega zaliva. Tu se vocijo na pobočju, ki je za Len;ngrad prbližno to, kar je za Pariz Versailles ali za Dunaj Schdn-bninn. Jarki in topniške postojanke se vlečejo po starem grajskem parku Petra Velikega in pregrade zapirajo široke asfaltirane ceste. Bojne postojanke in b'vali;ča čet so nameščena v kleteh razstreljenih in pogorelih hiš. kjer so nekoč bivali dvorski uradn ki. državni svetniki in ministri, ali pa pod kupi razvalin gradičev. vil in paviljonov. N'a severu se odpira pogled preko Finskega zaliva do Karclijske obale, za i hrbtom nemške frente na vzhodu pa leži v oddaljenosti kakih 20 km vendar razločno vidna ogromna gomila len'ngrajsk;h hiš. stolpov-katedral, tovarn, dimnikov ter luka s pomoli in žerjavi. Razumi j'vo jc. da je na tem področju, kjer je prcam<~=tie samo z r,zk;m pasom cddal;cr't od Leningrada, vse posejano z mnogoštevilnimi :n močno zgrajen mi utrdbami, neprimerno bolj kakor na gozdnatem podre ž .ju zaledja. Tam nosi glavno breme boja pehota, tukaj pa prihaja do besede topništvo vseh kalibrov. Skoro vsako nič so topniški dvoboji, kadar s s<>-j vjetske strani z vlačilci in s čolni izvršujejo preskrbo svojih postojank. Nevarno vožnjo po morju ščitijo topovi kron^tatske trdnjave in mnogoštevilnih utrdb, ki sc vlečejo kakor la jajoča 'in grizoča kača med Len naradom in Oranjenbaumom. Topovskega boja se udeležujejo tudj topovi ladij, ki so utesnjene na ozkem mestu pri Leningradu ter so deloma že nasedle, ter križarke sovjetskega vzhodno-mor-skega brodovja. kakor tudi obrežne baterije pri Oranjenbaumu. Sovražnik jih je tako predelal, da nc streljajo samo na morje, marveč tudi na kopnino. Proti tem sovražnikovim topovom so postavljene mnogoštevilne nemške težke baterije ter obrežno topništvo nemške Dolžnost samoobrambe Živimo v dobi, kakršne še ni preživljalo človeštvo, odkar je obljudilo zemljo. Na preloma sta dva svetova. Orgaška borita med njima je vrgla svojo pošastno senco tudi na našo ožjo domovino. Stiske, ki so prišle nad nas in ves naš narod, pa so v veliki meri posledica naše testne notranje slabosti in naše politične nezrelosti. Izkoreninjeni komunisti, ki so izgubili že v mla» dosti vsak stik s svojim ljudstvom in se zapisali blaznemu fantomu nekake splošne komunistične revolucije, so v svojem uničujočem besu priklicali nad slovenski narod nesrečo in trpljenje, kakršnih še ni preživljal od časov turških vpadov dalje. Le peščica jih je bila in vsako njihovo uveljavi jen je med Slovenci, ki jim je komunizem tuj in zoprn, bi bilo že v naprej brezupno, ako ne bi vojna vihra tolikim odvzela vso njih razsodnost in ves preudarek. Le tako jim je uspelo, da so mogli v kalnem ribariti in zapeljati toliko ljudi. Odveč bi bilo ponovno naštevati vso nesrečo, ki so jo komunisti priklicali nad nas. Njim je malo mar, ali ostar.emo Slovenci pr; življenju ali ne. Njim gre le za to, da pripravljajo svojo »revolucijo«, ki naj podvrže tudi našo zetnijo internacionalnemu komunističnemu terorju. Zato kažejo dogodki zadnjih dveh let, da je bila »osvobodilna« borba naših komunistov naperjena v prvi vrsti proti Slovencem in Slovenkam. Njih cilj je bi! le ta. odstraniti in pogubiti ki bi mogli kakor koli ovirati komunizem v njegovih peklenskih namerah. Nad 5000 Slovencev in Slovenk so pomorili, še večje je število drugih žrtev, ki jih ima na vesti njihovo početje, da o nedo-gledni in nepopravljivi' škedi, o razdejanj« naših vasi in domačij niti ne govorimo. Posebno jasno so sc Razkrinkali komunistični teroristi v zadnjih tednih, ko so badoljevci zagrešili eno najgrših izdaj, kar si jih je mogoče misliti, ter priskočili partizanom na pomoč z ljudmi in še bolj z orožjem, čez noč so se komunistični voditelji pobratili z istimi činitelji, katere so poprej ravno oni proglašali zli največje sovražnike slovenskega naroda. Z njihovo pomočjo pa so spet navalili najprej na svoje slovenske rojake ter jih vnovič pomorili sto in sto. Vsakemu slepcu mora biti sedla j jasno, da komunistom res ne gre za drugega kakor za oblast in strahovanje ter za odstranitev vseh, ki so jim pri tem napoti. Prav tako pa mora biti tudi vsakomur jasno, <3a dejanski odpor proti tem zločinskim načrtom ni samo razumljiv in upravičen, temveč da je sveta dolžnost, ki jo narekujejo čast. ljubezen do naroda in doma, čut odgovornosti in samoohranitve, če je bil ta odpor doslej več ali manj razcepljen, v veliki meri tudi' po krivdi Itado-Ijevcev, ki so svoje izdajstvo skrivaj že i dolgo pripravljali, in če zaradi razcepijo-, j nosti ni bil povsod dovolj učinkovit, je se-i daj to odpadlo. Z ustanovitvijo »Slovenske domobranske legije« smo dobili vsena-rodno obrambno ustanovo, ki j;* izven vs*-ke dnevne politike, en katere cilj je, vrniti in zagotoviti našim krajem mir, red in varnost- Se bolj kakor za prejšnje proti-komunistične ustanove velja za njo. da je izraz nujne življenjske samoobrambe naroda. T" pravičen o kliče zato v svoje vrste vse dobre in poštene Slovence, ne glede na njihovo prejšnje politično ali nazorsko prepričanje, vse one, ki želijo in hočejo, da se Slovenci rešimo m »e priborimo v boljše čase. Židovska vojna Zdi se, da Je popolnoma, priroden pojav, če se povsod, kamorkoli pridejo Američani in Angleži, bodisi v Maroku, v Al-žiru, v Tunisu, na Siciliji ali v južni Italiji, kakor gobe po dežju pojavijo tudi Židje. Ti se v senci anglosaškega varstva t3koj počutijo kakor doma in se vedejo kot odločilni poslovni ljudje, pri tem pa neusmiljeno izžemajo zasužnjeno prebivalstvo. Toda to še ni vse. židje brezobzirno odstranijo vsakogar, ki je količkaj nasproten njihovim škcdljivim stremljenjem. Med tiste, ki trepetajo pred vsemogočnostjo Židov, spada tudi podli izdajalec, židovski prijatelj in prostozidar višjega reda Badoglio. V kratkem razdobju svoje vlade je namreč takoj prepovedal v Italiji izhajanje vsem protižidovskim listom. Vojno ministrstvo njegove vlade ga je v tem pogledu še prekosilo. LTvazalo je L"družcnju italijanskih rezervn h častnikov, naj takoj zopet vpiše v vrste tvojih članov vse bivše italijanske častnike židovskega pokelenja, ki so bili po odloku za zaščito plemena iz leta 1938 izključeni iz udruženja. Lahko smo gotovi, da bodo t" čaftn ki ostali v večni rezervi in da nihče iz-rner.1 njih ne bo niti od daleč poduhal vojnega ps'ia-_ vojne mornarice. Stalnr: sovjetsko obstreljevanje jc uničilo gradove v c.ko!;ci Petergofa in Oranjenbauma. Nemškim četam se jc v 1. ]Q41 še posrečilo, aa so rešile in spravile na varno marsikako umetniško delo. vse drugo pa jc uni-čilo sovjetsko topništvo. Oskrba postojanke pri Oranjenbaumu jc vedno pod unčujočim delovanjem nemškega orožja ter stane sovražnika velik h naporov in mu povzroča mnogo skrbi, tembolj, ker jc ravna pot iz Leningrada, čegar oskrba je takisto ogrožena, kljub vsem poskusom zameglitve za večje ladje nemogoča. Vsaka granata, ki jo iz-strtle pri Oranjenbaumu. vsako novo- orožje, vsaka izmena moštva mora preko tega nevar nega področja. Sovražnik je to postojanko, ki troši toliko njegovih sil. obdržal le zaradi tega, ker je gojil tudi v tretji bitki za Leningrad tiho nado, da si bo osvojil zvezo med Oranjenbaumom m Leningradom po kopnem. S tem bi to področje dobilo pomen izhodišča za sunke na jugozapad, vendar so se doslej Rusom ponesrečili vsi poskusi, da bi odrinili nemške čete od Kronštatskega zaliva. O teh poizkusih jasno govore razbitine oklopnih voz na obalni cesti. (»Das Reich«) ■i* - V r Kronika * Visoko odlikovanje, z meči h hrastovemu listu na viteškem križcu jc bil odlikovan major Waldemar von G a z e n , imenovan" von Gaza, poveljnik polka oklop-ljenih grenadirjev. To odlikovanje je prejel kot 38.vojak nemške 'vojske. 25 letni major je 18. septembra lani kot nadporočnik in vodja čete prejel viteški križec, 18. januarja letos kot stotnik hrastov list in 3. t. m. kot major in polkovm poveljnik pa meče. Nadalje je že 25. novembra 1P41 prejel nemški križec v zlatu. Pri velikih obrambnih bojih, omenjenih v voi-nem poročilu 1. oktobra, je bil mladi major neprestano v prvi bojni črti. Vrhovni poveljnik armadne skupne je izjavil: »Ime Gaza je svojstven pojem za vso južno fronto.« Odlikovanec je sin bivšega polkovnika iz Hamburga - * Z viteškim križcem vojnega zaslužnega križa je bil odlikovan Julus Rit-t e r. ki je nedavno padel kot žrtev zavra'enega napada v Pariza, kjer je bil poverjenik za delovno službo. * Štir:do«rf30 minut domače glasbe«. Igra Klasični trlo. 19 30—19.45: P >-ročilo v slovenščini. Poročilo vrhovnega poveljstva v talijanščini. Napoved p-ograma za naslednji dan. 19.45—20.00: Ma'a medigra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Oprre'na glasba. Igra Radijski orkester s scde'ovan1em sopranistke Drage Sok in tenorista Janezn Lipuš-čka. vodi dirigent Drago Mario šiianec. 21.15— 22.00: Igra orkester »Stenovic«. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Kcnec oddaje. ali oglas Službo dobi POSTRE2NICE za. ?«.= o i V2- »rt- <*»'. e — stimul t'koj Matvk-MikrS. Fran.MšIianfka ulica 17201-:« POST RE2NIC0 iKf tričlanska družina za ves lan -akni. Nasl-iv v v-rh po. sloval. .Tiiira. i 17213 'a VEC SIV. STP.OJEV novih, ug 'ino [»o Um. iar fv.i u1. 7 17139 6 JEDILNI SERVIS za 6 o=fb in 'in.i dolina, c. II. tt. 18. 17-2-2* 6 SPALMCP ii orehove koreninr 'n ku-hin;?ke opravp zot*' na n-102; v 5i>ki Olovškft r. 9». .•*)r>r-ri o i 2 do Va4. ur* ',o. poHan -727I-« OTROŠKO KOŠARO in novo >.'maiC. ugoiino pro-•Tam Vi«'ov: Jrrn^Vvt r. 53-1. 17273-0 ZIMSKI SUKNJI prvovrstno Mai prodana. — Oel-dnt' mol 11. in IS. nro. Vnrlov v vi-eh pr*=l. Jutrn 17241-6 KAMHARN OBLEKO dohro nhrinVnO. fmnp-mo dro za ti«pk<- poftavo. prodam z« !ir Vn"iš"ti o.J 1. do 3. ure. Slomškova '7-T. !PVO 172H-« - - - --- ------ poceni [ir-odam. Naslov vseh pori. Ji:tra. 172:38-5 teodolit (nivelaci.SKi apara-). komple ten s stojnlom. ugodno naprodaj. »Servis Bto«, Šelenburgova 4. 17213-C kozlička zajnf-n'am za drva. *.vl:e, ži vež a!i obutev. Vprašati: De-ulova 4- — Za Beiifmdom. 17279-G RABLJENO POHlftTVO ž"nske diVke :n obat«r — ujo-lno rircvlam. dnornn od 2. do 3. ure. Goniocvrt fka IS. vrata 7P 17] 47.5 ŠIVALNI STROJ 'n klflvirfko hanr.oniVo. len. pm. IVnudhe na ogl. odd. Jura r"">d »i^mpreje«. :7'!95 7 PISALNE STROJE kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. 16R6"-7 RADIO APARAT znamke >M ndec. kupim takoj. Ponuibe na ogl. oid. Jut »a. 1«-d »M«n tat. • 17197-7 BALANCNO TEHTNICO oi 5—10 ke. knp:in tako:. Loboda. ni'nSka 3a. 17216-7 i ZAPESTNO URO m">tn, nkroelii. samj holi$e z.iojnkf'. kupim. F01 udhe na ojrl. otd. Jutra z n*vodbi erne znamkp pod /ločn.i ura«. 17220-7 K ADIO AP\R VT kupim. Pirt .Trplifeva e. 10. rtop. VII. al: Sv. Pe-ra r. 95. 17217 7 V najem vtc-Scl s»..i- zdravo n šupo. lahko I--eno. vznmrmo v najem Pismene-ponudb*- n« os' odd. Ju ra pod »Začasno«. 171SJ-17 Stanovanje KOMPLEKS ZEMLJIŠČA večji in r-icer v t-m- ri proti Zalosru ali na Brezovici. 1-a-vric: ali pa od Viča proti Vrhniki. Logatcu, kupin. Ponudbe na ogl. odi. -lutra. pod »Plačam dobro«. 17223-2' 1 PARCELO sT njivo, event. kako malo hišo. kupim kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i-.d i-Kjtrkoli«. 17-^0-20 PRAZNO SOBO. lejm. sončno, r toup^bo kopalnice. o.i.iani ;a, j g"-a'i so^-lrni. Na=!ov v v-+i posl. Jutra. 1721 OPREMLJENO S;.^ , v središču, z vhodom e rtop-nie. f hrano ali brez. oddam. Naflov v vfcb l»s!. Ja ra. 17219-23 KOMFORTNO SOBO lepo opremljeno uporaba kopalnice, centralna kurjava itd. olilamo boljšemu ;>--poii,. — »ServL- biro« SeV-nbijrsova 4. ' 17244-2-3 OPRHAL'ENI SOBI « souporabo kopain>" in vho. dom s «'opr. -m'«, iščem v sre-d:šč.| ali bližini Pinudb" na oel. odd. Jutra pol »Točna plačnica "omačirjca«. 171o7-*3a 2 OPREMIJENI SOBI če mA^V-e f posebnim vhodom — spalnico in sprejemnico. event. malo oprem!V-no dro sftbno «encvanje. "Sče z« takoj b-•!•'*! trospod za 1 cli 2 osebi. Ponu Ibe na og!. od i Jutra pod »Seriozen«. SFPARIRANO SO"JO 5 fir':ožnostjo zi kuho p.li ev. z vso o^krb". iS?- osamij-n naroešči-nec. Nr:sljv r vseh STANOVANJE enr-olim, zra no. toplo in v bližini K nu M ift-, v> ifo tako v Šiški au blizu me-ta Ojr!'-d dnevno o? 11. d-- 13. ure. Naslov v vs-h posl. Jutra. 17245-21 AKTOVKO sem :z«rul>Xi 7 X n« lovcu. V njej je volnena |iica. Revna begunka prosim na.idit'4'a. n:-. je • -Mt proti nagradi no Zaloški 17209-"7 RA0'0 POPRAVILA r«. Vam t 'no. SToVovno in z jamstvom t°r s ired^o-i. nim firejleiiom Tn proračunom IzvrSi tvrdt-i P1vi't».ni-d'o. Ilica 3. mija 6. 17'2?.'1-37 KRZNAR Sp>r'jčam v- m svn:?m »Iran-kam. iia prevz' mam vsa krznarska leli v moderniziranje in popravila Trgovina il. Tanek. Sv. Petra c. 9. — Plut Lojze, krzimr 17-7.i-:«7 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Brez {osredovaica, lirivec. Boljša hira. Bol..-a osel«. lto!j-a kuharica. Bala. 15- ži-grod. Ct-1 'ia.11 ct tn. C:m- pre.;. č sta .- jba, l)iD-.--limalua.. Domacia Denar ali ž'vi'a. Dob: - rhranjen o ašč, Dc.bta moč. Dve tehtnici, D>-bri [«-'j')ji Dobra oskrba. Do-!,r>. nh':in:en, Dru/.ln. l)ohro iilačam. Do I.OOOjOOO lir. Do bra investieia. Dobra služba, Dežel inka, D- lg č'.luiček. Di-skretno I, Elegantno. _'■*■< v •».i ovini. Gospo.1 33. H:H. vila, Hannimija 7. Idilično, In lu-tri a.. Izr .110 :-r: 1 -ianr. Ideal, .Iv?-n 91:-. Kui arica ta-k"-. Klavirska harmonika. Le-rn bodočnost. Komr-Iftno. Maji denarja. Lmh.jnna 194S. M'm i. Mlin za dom. Nujno 37, Neznan si mi. Note. Neblo'<:. ran. No-no Oktober 43. 03-krt znača;. Po>t«no del-.ie, l11promet. Plačnik. Pla- čam dobro. Parcela. Plačam naprej Pogum. Po-rebna po- moči. Pro"! nag-adi. Preproga. Plačam za par tnr- oev naprej, Peščen teren. Trnr blizu postaje. Pos-režnio.i. Prodam tudi d'!:rno R^-beli. Resno?-. R 'dna r!a'n'e.-i. Red. ka prilka Rabim. R"zman Roz:. Ri"? epa. Samostojna kuharica. Stres-) poštena. Stalna stranka. S-orini:_čc. Sode. lovanie ni r^goj. S'ha. S°rn 7ones!::va. S-imos. ojno Vtibam, Scmdrok. S. i'xna zračna poba. Samo-*'n„ gc?vodin;a. Suk-n:a. S "kovčkom. Prefa. Sa-re-i S"tti r"tio!r,oma sam«., Sl:sčr.. St-Jie 'elo. Stifcl. 5'. vila 7-1. Sest:lo. Škerjant, Takoj kolo. Ta.ko; ?--n:tor. Tako' ali nozneje. Takoi na-stori. Jakoišnji kur»c. T'rad. niča. lni pogoji, Prnko-jenka. Večji 7.nesok. Vse v 'zrrstnom rtanju. V p*r-trem •=red'-'a. V c-r.-r.-p cen-ni, V "---, preproga. ViSincko -ti-oe Za ^ek!<>. Z07i!'a Za-k'-"