FcifisSnai ptečaira «i gotoulnl. ^to H. g UubSjana, torek 2. novembra 1920. VEČERNI LIST Ste^. 24:). Cene po pošži: za ccIo ie!o . H O r— za pol ieta . H M — za čsirl leta. H Zi— za 1 mesec. . H T— Za Ljuli!janQ mEsočno 7 R Za inozcmstSD mEseCno H ir— liPBdnišfuo in uprnua: Hopitsrjcua ulica št. O Uredn. telefon štev. SO Posamezna števiSka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka €0 vin. Lep shod krše. socialnega delavstva v Mariboru. je Maribor, 1. nov. V nedeljo 31. oktobra tak ,°5sko krščansko misleče delavstvo Pq1V* Prv^ stopilo na plan v javno lrj.,ICn° življenje ter ovrglo vse lažnive s]J.Ve nasprotnikov, ki trde, da krščan-je 1e^avstva v Mariboru ni. Ta dan se zelo j iv mariborskem Narodnem domu is Obro obiskan volivni shod Delavske e' Mojega so se vdeležili tudi zastop-j( 0*na^ viničarjev. Ob napovedani uri ■V'K°r^ Predsednik Delavske zveze v (j,.1 ;0r\tov. Krepek, zborovanje, po- % . lajoč vse delavce, viničarip na tudi H ajoč vse delavce, viničarje, pa tudi ieiB°Pnice delavke, ki so se navzloc srdi-^od .SOvraštvu nasprotnikov vdeležili in ^ ln Pokazali, da se nikogar ne boje di ^Svojega krščanskega prepričanja tu-podel- Zataie. na) pnde kar hoče. Zatem S. J( 1 .besedo delavskemu kandidatu tov. ril 06SV’ rudarju iz Trbovelj, ki je govo-25dev tl,a'Va^ne^1 vprašanjih, ki posebno Vei“delaVCa • in katera bi se moralo Prj(jee* sPremeniti oziroma izboljšati, da Ha .Potem tudi delavec in njegova druži-VTboljši položaj. se kJv' A-- Krepek pa je navedel, zakaj $L$ ,Cansko misleče delavstvo pridružuje didaxln fakaj bo glasovalo za njeno kan-^°seda' Radi tega, ker je SLS. bila skega edina prava zastopnica sloven-delo Za'V| ^Va> da je bilo vse njeno delo l>°doče ž°r ljudstva in da se bo tudi v i^vid Potegovala za vse stanove, kar je Vi je n° iz njenega volivnega programa, ?aHev>faV^ *Zraz ljudske volje iri ljudskih Pos, ’2a katerega bodo potem izvoljeni do^to Cl tudi delovali, da se uresniči. Prav iti0r 1>arn je tudi povedal, zakaj se ne strani • *n ne smemo pridružiti kaki drugi Ta ni p1 ter navedel za to tudi vzroke, k j, 0 govoru tov. Krepek-a se je oglasil ižij, ?°di poslanec prof. Vesenjak, eden najmarljivejših naših poslancev, ki se je vedno potegoval za delavske koristi. Omenil je v svojem govoru razna delavska vprašanja, kakor osemurni delavnik, stanovanjsko vprašanje, preskrbo invalidov, pomoč bednim viničarjem, za katere je SLS. vedno z vso vnemo delovala. Kot četrti govornik je nastopil prof. dr. Capuder, kateri je obširneje govoril o programu in posameznih točkah programa, s katerim stopa SLS. pred slovenski narod in svoje volivce. Ožigosal je vse one stranke, ki trde, da so edinole narodne, in dtikazal, da je ravno SLS. bila vedno tista, ki je res tudi narodno delala. Narodno vprašanje bo najbolje rešeno tedaj, če se bo vsem dobro godilo. Najboljši pripomoček, s katerim je SLS. tudi vedno delovala in storila res tudi mnogo dobrega za ljudstvo v tem smislu, je bilo naše zadružništvo in konsumi. Z opominom, da naj nobeden ne verjame lažem naših nasprotnikov, temveč da se oklepamo naše SLS., je končal svoj govor. Z zahvalo vsem navzočim, ki so se v tako obilnem številu udeležili shoda, in s pozivom, da gredo vsi na delo, da bo 28. november dan zmage slovenskega krščanskega ljudstva, je zaključil predsednik lepo uspeli shod. hod je trajal nad dve uri in so zborovalci vztrajali do konca navzlic hudemu mrazu. Krščansko delavstvo pa lahko s ponosom zre na svoj prvi polet iz skromnih prostorov Splovarske ulice. Kajti pokazal je, ,da se krščanska misel med delavstvom dviga in da raste vedno bolj in bolj število organiziranega krščanskega delavstva v Mariboru in da, če bo šlo po isti poti naprej, se mu ni treba ustrašiti nobenega odkritega ali neodkritega nasprotnika. Kajti naši cilji vodijo k zmagi. Zatorej, mariborsko krščansko delavstvo, na delo! Priprave za volitve. »o v U Belgrad, 1. nov. (ZNU) Danes . “Službenih Novinah« objavljena W*ena predsednikov volivnih od-. v naši kraljevini. Vt Bel9rad’ 1- nov- (ZNU) Tekom ^at u(inase b°do začele oddajati kan-^ste socliščem prve stopnje. lc*atske liste sme predložiti v vsa-v°Uvnem okrožju najmanj sto vo- ^ttieriško delavstvo ne strokovne lilt ^akor poročajo iz Pariza, je predsed-Ji^uj^riške strokovne zveze v javnosti d ' -^a 'e n)eŽ°va organizacija prisi-' iz amesterdamske internacionale livcev. Rok za izročitev kandidatskih list se konča 14. novembra. LDU Belgrad, 1. nov. (ZNU) V ministrstvu za notranje stvari se pripravlja vse potrebno, da se volivni materi-jal čimprej razpošlje po notranjosti države. Ministrstvo ima menda že zadostno število volivnih skrinjic in kroglic na razpolago. izstopilo iz sociaiistič-tnternacionale. izstopi, ker se ne strinja z njenim pozivom na organizirane delavce, naj izsilijo mir med Poljsko in Rusijo na ta način, da odrečejo izdelovanje in prevoz orožja. *?,Razijmljenje med angle- u FRANCOSKO VLADO GLEDE t NEMČIJE. %Qp- . Pariz, 30. okt. (ZNU) Francosko ^gle-t t°lmači v daljših člankih sklep i^e vlade, s katerim se odreka pravi-iefsa']]1 Se tičei° nie na podlagi člena 18 Sli. mirovne pogodbe in ki vse-®0sPodarsko-finančne odredbe proti Podanikom v primeru, da bi %>e,l*a nalašč ne hotela izpolniti svojih r je Zlasti se očita angleški vladi, Ko*t skl,enila, ne da bi obvestila prej °. vlado, dasi je bilo medtem med in Londonom določeno po indij tem' , £a je povzročila francoska vlada \ ' da je zasedla Frankfurt, da v bo-1 ena zavezniška država ne bo v6sn n°bene večje akcije, ne da bi % ^ • ostalih. Ta sklep angleške vlade ustvariti podlage razvoju nem-Si , *ki trgovini, ki bi olajšala Nem-i l«c a njenih finančnih obveznosti, "ittjjj. ^žlije bi se moral izvršiti samo s pJ..Vli° zaveznikov, ker je v nasprot-Prevltlleru nasproten obveznostim, ki jih $4 A^e,a angleška vlada. Razen tega do-^fij^Slijo v priviligiran položaj napram Z ozirom na to bodo Nemci od se- daj naprej svobodno deponirali svoj denar v angleške banke ter transportirali svoje blago z angleškimi ladjami, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi jim ga Anglija kon-liscirala v slučaju, da bi Nemčija ne izpolnila svojih obveznosti. Po izjavi Chamberlaina se je pomirilo nekoliko razburjenje v francoskem časopisju. Izjavil je, da ima sklep angleške vlade samo namen, oprostiti sekvestrov gotovih tekočih računov po bankah, kakor tudi nemškega blaga, in da se Anglija nikakor ne odreka najstrožjemu izvajanju pravic in določbam versailleske pogodbe. Sedaj se vrše med Parizom in Londonom tozadevni razgovori. BOLJŠEVIŠKI KOMISAB LITVINOV OD ANGLEŽEV UJET. LDU Pariz. 1. nov. (Wolff) Po vesteh, ki so došle semkaj, je neka angleška ladja na odprtem morju ujela Litvinova in ga pripeljala v Batum. KERENSKI. LDU Pariz, 30. okt. (ZNU) Kerenski bo odpotoval v Varšavo, kjer namerava nastaniti svoj generalni štab. Socialdemokracija v dejanju. Slovenska socialdemokracija se skuša zopet uveljaviti pri sedanjih volitvah. Gospodje voditelji so mnenja, da je delavstvo že pozabilo, kako se mu je godilo, ko je socialdemokracija vladala s poločjo liberalcev v Belgradu, Delovanje socialdemokratov na vladnem krmilu spada med najbolj žalostne dneve, ki jih je preživelo delavstvo te države. Le temu, dejstvu se imajo komunisti zahvaliti, da so za kratek hip potegnili za seboj del delavskega ljudstva, ki so ga potem na Zaloški cesti brezsrčno žrtvovali. Zdi pa se, da je delovanje socialdemokracije na vladi povsod enako malo resno. Pretekli mesec so se širile volitve v avstrijski parlament. Avstrijska socialdemokracija je dotlej vladala avstrijsko republiko skoro neomejeno. Vse važnejše posle države so upravljali njeni možje. Upravljali pa so jih tako, da je avstrijsko delavstvo izprevidelo, da nima pričakovati pomoči od socialdemokratov. Na dan volitve se je to jasno pokazalo. Najbolj delavski okraji so volili tako, da je ravno tod socialdemokracija izgubila največ glasov. Nezadovoljnost ljudstva s socialdemokracijo je bila tolika, da je moral slediti polom. Socialdemokracija je pri volitvah propadla. Najmočnejša stranka so postali krščanski socialisti. Ti bodo sedaj skušali sestaviti novo vlado. Toda krščanski socialisti nimajo absolutne večine v zbornici, vsled česar ne 'bodo mogli sestaviti svoje vlade. Treba bi bilo dogovora z drugimi strankami. Toda socialdemokrati so takoj naznanili, da gredo iz vlade. Predno je sestavljena nova vlada, so socialdemokrati zapustili svoja mesta in — zbežali, misleč, da jim bo v opoziciji boljše ko v vladi. Začasno sedaj vodijo vlado kršč, socialisti. Ti se sedaj najprvo trudijo, da preskrbe ljudstvu hrano. Ko so zavzeli kršč. socialisti svoja mi-sta, so videli, da so zaloge živeža izčrpane. Socialdemokraška vlada je zapustila prazne magacine. Moke ima Dunaj le še do sredi novembra. Očividno so se socialdemokrati zbali posledic in — bežali. Dalje so socialdemokrati — predno so šli — napravili vse potrebno, da se 10. novembra zviša cena moki, kolikor je je seveda še ostalo. Dne 10. novembra se snide novi parlament. Dne 10. novembra odstopi tudi dosedanji predsednik parlamenta socialdemokrat Seitz. Z istim dnem naj bi se zvišala cena kruhu. To je vse preračunjeno na inštinkte, Seveda delavstvo se ne bo dalo varati, posebno ko vidi, kako se socialdemokraška korupcija odkriva dan za dnem povsod, kjer so socialdemokrati imeli kaj besede. Socialdemokratični državni uradniki v ministrstvih (seveda judje) so bili obenem člani bank in raznih podjetij. Ti so kot ministrski uradniki vedno gledali na profit svojega podjetja, t. j. svojega žepa, medtem ko je država, oziroma ljudstvo »plačevalo gor«. Ker je prehrana industrijskega ljudstva v nevarnosti, so započeli kršč, social-ci veliko akcijo pri kmetih, da ti oddajo svoja živila delavstvu. Kmetski poslanci so odpotovali v svoje okraje, da tu pojasne kmetom položaj mest in industrijskih krajev. Na ta način bi se zamogla prehrana za toliko časa urediti, dokler ne dospo novi transporti. Toda to akcijo kršč. socialcev groze uničiti socialdemokrati, ki pošiljajo po deželi v imenu nižje avstrijske deželne uprave, ki je še v socialdemokraških rokah, ter pri kmetih navijajo cene živilom. Kmetom ti uradni organi ponujajo 25 do 30 kron za eno kilo pšenice. Vsled tega se je naenkrat cena domačim živilom strašno dvignila. S tem so socialdemokrati zopet otežkočili nabavo živeža. In to zgolj iz strankarskih ozirov. Kaj jim mar ljudstvo, da le stranka in oni sami profitirajo. Tako socialdemokracija drugod. Ni čuda, da se je povsod že otresajo. Tudi naše delavstvo pozna njeno »delovanje«, Tudi pri nas bo sojena 28. novembra. Votivni boj. b 60 volivnih shodov na Slovenskem je v nedeljo 34. oktobra priredila Ljudska stranka Vsi shodi so jako dobro uspeli. Delavsko in kmetsko ljudstvo gre z navdušenjem v boj za načela ljudske stranke. b Ponesrečen shod komunistov v Ljubljani. Veliki in gosto nalepljeni rdeči lepaki so pret. teden vabili ljudstvo na velik komunistični shod v nedeljo 31. oktobra na Turjaškem trgu. Tam imajo komunisti lepo palačo, ki je njih dom. Pred to palačo se je zbralo v nedeljo 200 do 300 ljudi, ki so trepetaje od mraza poslušali Žorgo, dr. Le-meža itd. Shod je pokazal, da zanimanje za komuniste znatno pada. b Sestava bodoče konsiituante. »Narodna Politika« se v uvodniku dne 31. oktobra peča s pojavom, da široke mase volivcev niso več tako zaupne, nego so bile včasih, ampak obračajo dosedanjim politikom inteligenčnih stanov hrbet. To sili vse politične stranke, da jemljejo v svoje kandidatne liste ljudi, ki žive neposredno med ljudstvom ali pa imajo z njim vsaj najožje zveze. Zato je odstotek kmetov in malih ljudi, ki so na kandidatnih listah in ki pridejo v parlament, izredno visok; zdi sc, da bo znašal polovico vseh zastopnikov vsaj h hrvatskjh krajev. Ta pojav kmetskih in malomeščanskih kandidatur je tipičen za naše kraje ter bo dal našemu parlamentu popolnoma drugo lice, nego je bilo dosedanje. In dasi ima sedanji volivni boj mnogo negativnih strani, nam vendar daje prilično sigurno jamtsvo, da se bo v volitvah bistveno izrazila ljudska volja. b Ugibanja o izidu volitev. Kakor poročajo iz Belgrada, sodijo v tamkajšnjih političnih krogih, da bodo izpadle volitve v konstituanto približno tako-le: Hadikalci 120—150 poslancev, demokrati 50—70, Ljudska stranka 40 do 50, Radičeva stranka 25—30, llrv. Zajednica 10—15 poslancev; ostalo dobe razne manjše skupine. b Radikalska kandidatna lista v Zagrebu. Na čelo svoje kandidatne liste v Zagrebu so postavili radikalci bivšega bana Mihaloviča, ki je bil nedavno z dr. Medakovičem prestopil v Radikalno stranko. b Komunisti kandidirajo v virovi-tiški županiji na prvem mestu bivšega župana Kordiča, kot prvega kvalificiranega kandidata pa prof. Radovanče-viča. MINISTRI SE POSVETUJEJO O NOVI USTAVI. LDU Belgrad, 1 nov. (ZNU) Na podlagi sklepa ministrskega sveta je minister za konstituanto izdelal načrt ustave. Odlok ministrskega sveta vsebuje nekoliko osnovnih načel in minister g. Markovič je izdelal ustavni načrt natančno po odločbi ministrskega sveta. Ustavni načrt predvideva edinstveno državo z enim zakonodajnim oblastvom ,kot monarhijo z dinastijo Karagjorgjevičev ter občinsko, okrajno in pokrajinsko samoupravo. Te dni bodo izročili ministrom po en izvod ustavnega načrta; ministri bodo morali stvar v desetih dneh proučiti. Vsak član bo moral predložiti svoje pismeno mnenje o ustavnem načrtu. KAJ BO S POGAJANJI Z ITALIJO? LDU Belgrad, 1. nov. (ZNU) »Politika« poroča iz Trsta: Eden od voditeljev italijanskih nacionalistov, Savi-glio, je izjavil novinarjem, da sedanji moment za direktna pogajanja z Jugoslavijo ni ugoden, ker je sedanja vlada v Belgradu začasna. Ako bi pogajanja o jadranskem vpi-ašanju končala ugodno za Italijo, bi nova jugosloven-ska vlada, ki bo izšla iz konstituante, ne hotela izvršiti sporazuma. LDU Rim, 1. nov. (Stefani.) Kakor poroča »Temps«, se bodo vršila italijansko- Stran 2 »Večerni list«, dne 2, novembra 1920. Štev. 249. jugoslovanska pogajanja v Camegli pri Rapallu. PARLAMENT SE SNIDE 10. NOVEMBRA. LDl' Belgrad. 31. okt. (ZNU) Počet kom toga tedna se bo vlada sporazumela s predsednikom parlamenta glede sklicanja sej narodnega predstavništva. Prihodnja seja narodnega predstavništva naj bi bila 10. novembra. Ob tej priliki naj bi se sprejel zakon o uredbah in ako bi bil ta zakon brzo sprejet, bi potem minister za notranje stvari spravil na dnevni red zakon o spoštovanju države. RAZMEJITVENA KOMISIJA NA ŠTAJERSKEM. LDU Belgrad, 1. nov. (ZNU) »Politika« poroča iz Maribora, da bo mednarodna obmejitvena komisija, ki seje nameravala preko zime preseliti v Gradec, ostala še nadalje v Mariboru, dokler ne izvrši svojega dela. Računa se, da bo olmiejitveno delo končano spomladi. Italijanski član komisije je odpotoval v Gradec, kamor je bil posebej pozvan. Pogosto potovanje italijanskega delegata v Avstrijo zbuja posebno pozornost, JUGOSLOVANSKI UJETNIKI ŠE V ODESI. LDU Belgrad. 31. okt. (ZNU) Bolgarski poslanik Kosta Teodorov je izročil naši vladi poročilo ukrajinske delegacije, ki je vrnila iz Odese bolgarske ujetnike. Po tem poročilu se nahaja v Odesi 500 do 600 naših državljanov, ki se hočejo vrniti v domovino in za katere bi se morale zavzeti naše oblasti. POGREB GRŠKEGA KRALJA. LDU Belgrad. 31. okt. (ZNU) »Pravda« poroča iz Aten, da se je pogreb pokojnega grškega kralja izvršil zelo svečano. Razen našega regenta ni bilo pri pogrebu nobenega drugega suverena. Ostali dvori so bili zastopani po svojih poslanikih. Razkralj Konstantin in njegovi otroci so osebno poblastili tajnika kraljice vdove Olge, da v njihovem imenu položi venec na mrtvaški oder pokojnega kralja. Kraljica vdova Olga in ga. Manos sta prečuli noč pred pogrebom pri mrtvaškem odru v molitvi. Svečanostni pogreb je bil impozanten. MEJA MED BOLGARIJO IN JUGOSLAVIJO. LDU Belgrad. 31. okt. (ZNU) »Politika« poroča iz Pirota, da bo delo razmejitvene komisije, ki določa mejo med Jugoslavijo in Bolgarijo, kočano prej kakor se je pričakovalo. Mejna črta pri Strumici je že definitivno določena. Te dni bo komisija pričela z delom pri Caribrodu in Bosiljgradu. Komisija hiti z delom, ker ga hoče končati prej nego nastane slabo vreme. Z ozirom na to, je dobil načelnik pirot-sko-vranjskega okrožja nalog, da prouči v krajih, ki nam pripadejo po mirovni pogodbi, vse pogoje, pod katerimi se ima izvršiti okupacija ozemlja, ki je nam dodeljeno. Ko so to doznali bolgarski agenti, so ojačili svojo akcijo ter začeli prigovarjati prebivalstvu, naj zapusti svoje domove ter se izseli v notranjost Bolgarije. Kljub vsemu temu pa se ni doslej še nihče odzval temu pozivu, ker je prebivalstvo zlasti v okolici Bosiljgrada, imelo priliko, spoznati dobre namene naših civilnih in vojaških oblasti. BOLGARIJA IN ANGLIJA. LDU London, 30. oktobra. (ZNU) — Pred odhodom v Pariz je sprejel Stambu-linskega Lloyd George, ki se je z njim dalj časa razgovarjal. Pozneje je bil Stambulin-ski pri Lloyd Georgeu, katerega se je udeležil tudi vojni minister Curzon. ŠTRAJKOVSKI NEMIRI NA ŠPANSKEM. LDU Barcelona, 1. nov. (DunKU) Incidenti, ki jih je povzočilo stavkanje, se množe, pri čemer pride do spopadov. Pri enem takem takih spopadov sta bili dve osebi usmrčeni, V Saragosi je eksplodirala bomba, ki so jo položili pred kovinsko tvornico in povzročila ogromno škodo. ZADEVA GENERALA VESOVIČA. LDU Belgrad. 1. nov. Sodišče prve stopnje v Belgradu je poslalo mestnemu sodišču istotam vse akte, ki se tičejo prestopa generala Vesoviča ter je zahtevalo, da se uvede strokovnjaška preiskava pisma, ki ga je pisal Vesovič italijanski vladi. V imenovanem pismu prosi Vesovič pomoči za osvo-bojenje Črne gore. Čim se ta akt na ta način prenaša od sodišča do sodišča, tudi Vesovič gotovo ne sedi s prekrižanimi rokgmi. General piše v pismu svojemu sinu, da se mora »otresti srbske tiranije«. Poleg tega je izjavil Vesovič pred sodiščem: »Če bodete tako postopali z menoj, ne boste dočakali niti tega, da me obsodite.« Politična novice. + Ameriške volitve. V Ameriki se vrši hud volivni boj za novega predsednika. Wilson je zatonil za vedno. Danes se bije bitka med demokrati, ki so vladali Ameriko doslej in med republikanci, ki imajo največ upa na zmago, kot poročajo najnovejše vesti. Skoraj gotovo je, da bo senator Har-ding stopil v Belo hišo in postal vrhoven gospod Amerike. Na to je začela misliti tudi Evropa in prav ima. Evropa bo morala s tistim hipom pozabiti na ameriško pomoč in se poizkušati sama pomagati in obnoviti. Gotovo je, da bo bodoča Amerika mnogo previdnejša v vmešavanju v evropska vprašanja in bo storila samo to, kar bo morala storiti. Gotovo je, da je Amerika po tem svetovnem miru silno razočarana, ravno tako, kot smo razočarani mi mali narodi, ki so pričakovali od Wilsona zmage pravičnosti. Amerikan-sko ljudstvo je šlo v boj zato, da pribori svetu pravi mir, da ubije militarizem in da reši demokracijo sveta. Ko pa je končala vojna, so videli Američani, da demokracija ni rešena, da militarizem ni izginil, in da je svetovni položaj še slabši in mir bolj ogrožen kot kdaj poprej. Anglija je dobila šest mest v Ligi narodov, Amerika pa komaj eno mesto. Vse to je silno delovalo na mišljenje ameriškega ljudstva, ki je oznevoljeno tudi radi draginje. S temi volitvami se bo izvršilo važno dejanje ne samo za Ameriko, ampak tudi za Evropo. -j- Kandidatna lista Hrv. Zajedni-ce v virovitiški županiji ni še popolnoma sestavljena, gotovo je le to, da bo nosilec ban dr. Laginja. Za njim pride bivši frater Kerubin Šegvič. Med ostalimi kandidati so dr. Rittig, dr. Lor-kovič in tiskarnar Ivan Plevnik. Na skupščini, na kateri so sestavljali listo, je učiteljstvo zahtevalo, naj se vzameta v listo tudi dva kmeta. Voditelji so odgovorili, da so to iz vsega početka hoteli, da pa Hrv. Zajednica v celem okrožju nima nobenega zanesljivega kmeta. Končno ureditev liste so odgo-dili. 4- Preiskava nemirov na Hrvat-skem. LDU Belgrad, 31. okt. (ZNU) Poročilo enketne komisije o nemirih na Ilrvatskem bo gotovo do konca tega tedna. Komisija je pregledala vse akte v Zagrebu ter bo sedaj posetila tudi posamezne vasi, kjer so bili nemiri. Ban je zahteval od ministrskega predsednika, naj dovoli, da se zaslišijo tudi oni častniki, ki se niso v polni meri držali navodil povodom žigosanja živine. -j- Razdelitev preostalih mandatov v Avstriji, V Avstriji je po prvi odmeri mandatov ostalo še 15 mandatov, ki so jih sedaj po seštetju vseh preostalih glasov razdelili tako, da bodo dobili: Velikonemci (165..961 glasov) 7, socialni demokratje (95.916 glasov) 4, kršč. socialci (91.793 glasov) 3 in Kmetska stranka (36.280 glasov) 1 mandat. Dnevne novice. — Razpisane zdravniške službe. V Uradnem listu je razpisana služba okrožnega zdravnika za S e v n i c o, ki naj obenem substituira zdravstveno okrožje Loka pri Zidanem mostu. — Razpisana je služba okrožnega zdravnika na Trati pri Škofji Loki. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. /— Komunisti kot cerkveni roparji. Te dni je stala pred dunajskim sodiščem družba komunistov, ki je lani izvršila v kraju Trumau vlom v tamo-šnjo cerkev in odnesla iz tabernaklja monštranco in kelihe. Vlom so sklenili v stranki, ker so bila pošla strankina denarna sredstva, dasi so komunisti dobivali za propagando denar tako z Ogrskega kakor iz Rusije. Zločin je izdal eden komunistov iz osvete. Po končani razpravi je sodišče temeljem pra-voreka porotnikov obsodilo: Lorenza, prvega voditelja komunistov, na 6 let, strankinega tajnika Lumpija na 2 in pol leti, Lukaczija na 2 leti, Benoša na 1 in pol leta, Zippelna na 4 leta, mona-kovskega špartakista Kondula na 8 mesecev ječe. —Pogajanja glede železniškega prometa z Rumenijo. (ZNU) Ravnateljstvo rumunskih državnih železnic je pozvalo naše ministrstvo prometa na skupno konferenco za ureditev prometnih odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo. Naš prometni minister je sprejel povabilo in se bodo pogajanja v par dneh začela. — Ukinjenje praznikov. (ZNU) Ministrstvo za vere v Belgradu je stavilo go-spodarsko-finančnemu odboru ministrov predlog, da se ukine večje število praznikov, da bi se s tem povečalo število delavnih dni. — Vojaške zadeve. (ZNU) Vojno ministrstvo SHS je izdalo naredbo, da mora biti spričevalo o odsluženi kadrski službi potrjeno po občini. — Draginjska doklada za uradniške otroke na univerzi. Uradniški otroci, ki se šolajo na vseučilišču, bodo dobivali dra-ginjske doklade, akotudi so nad 21 let stari. — Spalni vagoni. (ZNU) Ravnateljstvo državnih železnice objavlja: Radi uvedbe novega voznega reda na progah severno od Save in Donave bodo spalni vagoni, ki vozijo direktno v Ljubljano in Prago, op-šli iz Belgrada vsak dan ob 21. z vlakom št. 4. V Belgrad prihajajo iz Ljubljane z vlakom št. 5 ob 6.50. Restavracijski vagoni odhajajo iz Belgrada vsak dan z vlakom št. 6 in se vračajo z vlakom št. 5. — Poziv vsem dobromislečim! Mestni magistrat objavlja: Na strelišču na Suhem bajarju v Ljubljani je pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne justice. Naše javne oblasti bi se rade obrnile do sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam pokopane svojce prenesti na pokopališče v domači kraj. Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se ustreljeni uradoma prepeljejo na ljubljanko pokopališče. Treba pa je, da se ugotovija imena. Vsled osebnega zanimanja slovenskega podčastnika, ki je med vojsko na strelišču služboval, je dognano, katerega dne je bil kdo ustreljen, ki leži v tem ali onem grobu. Imeni sta pa onemu podčastniku bili znani le dve. Naša pokrajinska vlada se je s temi podatki obrnila na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih zaman, ker obsega arhiv poldrug miljon aktov in bi se moralo vedeti za opravilno številko vojaške sodnije in za ime sodnije. —• Obračamo se torej do vsakogar, plasti do onih, ki so med vojsko službovali pri avditorijatih in vojnih sodnijah, da nam preskrbe podatke, katere naj blagovolijo vposlati mestnemu magistratu v Ljubljani.. Doslej znani podatki (datum ustrelitve) so naslednji: Grob št. 1, ustreljen 26. junija 1915 (neki vojak). Grob št. 2, ustreljen 8. julija 1915 (vojak). Grob št. 3, ustreljen 16. julija 1915, Grob št. 4, ustreljen 19. julija 1915 (vojak), Grob št. 5, ustreljen 26, julija 1915 (vojak). Grob št. 6, ustreljen 21; avgusta 1915 (vojak). Grob št. 7, ustreljen 24. avgusta 1915 (kmet z Gorenjskega). Grob št. 8, ustreljen 4. septembra 1915. Grob št. 9, ustreljen 30. septembra 1915. Grob št. 10, ustreljen 16. oktobra 1915. Grob št. 11, ustreljen 11. maja 1916. Grob št. 12, Ivan Petrič, že prenešen 17. decembra 1919. Grob št. 13, ustreljen 11. decembra 1915 (neki cigan). Grob- št. 14, ustreljen 4. januarja 1916 (vojak), Grob št. 15, ustreljen 7. januarja 1916 (baje neki kovač z Dolenjskega). Grob št. 16, ustreljen 10. februarja 1916. Grob št. 17, ustreljen 25. februarja 1916 (ruski vjetnik). Grob št. 18, ustreljen 26. februarja 1916 (vojak). Grob št. 19, ustreljen 14. marca 1916. Grob št. 20, ustreljen 25. julija 1916. Grob št. 21, ustreljen 20. maja 1916. Grob št. 22 .ustreljen 10. januarja 1917 (ognjičar Schmidti. Grob št. 23, ustreljen 11. junija 1917. — Prosimo za ponatis tega poziva! — Nadškofijska gimnazija v Zagrebu je dobila pravico javnosti z, vsemi pravicami javne srednje šole. — Poostrene kazni za oderuhe na Bavarskem. Bavarska vlada je izdala oklic na prebivalstvo, v katerem naznanja, da se za težke slučaje oderu-štva in verižništva zvišuje kazen od 1 na 15 let ječe in od 100.000 mark do enega milijona mark denarne globe. Prebivalstvo se pozivlje, da pomaga oblastem pri zasledovanju oderuhov in verižnikov. — Pol milijona je poneveril raznim ogrskim socialističnim beguncem na Dunaju tajnik socialnodemokratične strokovne organizacije dr. Antal iz Budimpešte. Dr. Antala so na zahtevo ogrskega socialnodemokratičnega poslanca Garamija na Dunaju zaprli. — Polom »svobodne šole« na Dunaju. Društvo »Svobodna šola« na Dunaju je bilo 1, 1910, z veliko slavo sezidalo lastno »svobodno šolo«, na kateri ni bilo nikake-ga verskega pouka ali vpliva. Društvo ui šola sta v desetih letih popolnoma dogo-spodarila in je obema pretil polom. V skrajni sili je društvu priskočila na pomoč so-cialnodemokratična mestna uprava, ki je kupila šolsko poslopje za 2,467.483 K. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. F e 11 e r , Stubica donja, Elsa trg št. 245 , Hrvatska. A. Ljubljanske novice* lj Seja glavnega volivnega oi SLS za Ljubljano bo danes ob p-zvečer v Jugoslovanski tiskarni) nadstropje. Seja je velike važnost') . to ne sme nikogar manjkati. — a8* štvo SLS za Ljubljano. , , lj Seja predsedstva Orlovske & j e? , 1 •os 1 n;. MCI » c wuja [iiuuouuoi v er — . se vrši danes ob 8. uri zvečer v J 8 slovanski tiskarni (I. nad str.). PW* I zanesljive udeležbe! dri’ lj Pevski zbor Rokodelskega ^ štva ima pevsko vajo nocoj ob S. »!S 1 i! Pi ir lj Zaklad, narodno igro, Šentjakobski Orli v nedeljo j,. i zvečer v društvenih prostorih. 0dt>°r Ino igrO) W-nedeljo 7._ nov^ bra ob pol osmih zvečer v domu. Vstopnice se dobe \ predp*-» v trgovini, gospe Češnovar, Stari tu — Opozarjamo člane na današnji j ■ tovski večer v Šentjakobski pr°sve . J , lj Ledene rože o Vseh svetih-vrtnarji so tudi letos pravočasno , slili na dan vseh svetih ih vseli nUy I in so odgojili obilico resno-lepu* »«< zantem. Koncem oktobra je bil tr?™jjjj ^ teh cvetlic in dasi so bile drage, sojg ljudje vendar kupovali, da jih svetih in vseh mrtvih dan P°i°zrtt # grobove svojih dragih. Toda si zagospodovale nepričakovane ^ rože, ki ne trpe poleg sebe nobenih ^ gih: ledene rože. Uboge krizantem^, so jih te neizprosne tekmovalke kle na grobovih! Nobena ni u^ak!jalt — voščeno-žolte, zledenele so “j8^. revščino vsega zemskega, ki je P ^g. čeno smrti... Žalostne slike ni9CUer, gle oživiti niti luči, kajti mrzel ^ se ki je bril, ni dal nobeni goreti. bile letos zmagovalke na ST° Jt umetne cvetlice, ki so igrale druffL spričo čudolepih krizantem skromno in nehvaležno vlogo. ljiva je ob tem za nas le miseh d8 p vim mraz ni mogel vzeti tisteg8^ je zanje edino merodajno, kar preko groba v nadzemski svet, a q molitev. — Takega mraza, kak8 jjj imamo te dni, ob tem času ne P° .ne! najstarejši ljudje. Toplomer m stopinj in več pod ničlo. Po polJu‘ ^ še vse polno nepobranih pridelk0”,.«- sebno zelja. Tudi po vrtovih je w’0l berski mraz mnoge presenetil ia UjlJ endivijo in drugo zelenjavo. da je to le kratek predposet zim®1,^ se še vrnejo toplejši dnevi. Drug8 gorje s kurivom. lj Stavka dramskih igralcev-Cati čajo nam: Včeraj so začeli staruoT dramski igralci. Sinoči ni bila UP jena »Hasanaginica«. Stavka niu18 $ čaja mezdnega gibanja, temveč perjena v prvi vrsti proti gle“® fii-upravi za popolno enakopravnost jjji skimi kolegi, da se da tem kot., 0