Ki % ClTATELJIl Prosimo, poglejte ma itevilke poleg naslova sa dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega po vrtanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA D«f slovenskih delavcev > Ameriki. S&th. IMt mL iha Pot Mfk* m* Nw V«K. N. i, w Act *f Coocrw *f Uartk Srd. ZA NEKAJ VBC KOT na dan dobivate. • • 'C 'GLAS KAR ODA" , PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (bnanM sabot. mMJ to ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA (Telephone: CHehse* 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 25 — TOREK, 25. AVGUSTA, 1942 No. 168. — Stev. 1G8. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 25, 39*2 — TOREK, 25. AVGUSTA, 1942____ NEMCI NAPREDOVALI 50 MILJ VOLUME Ll — LETNIK L. NEMŠKE PREDNJE ČETE SO DOSPELE DO VRAT PETROLEJSKEGA POLJA OKOLI GROZNEGA, KO SO OB ŽELEZNIŠKI PROGI NAPREDOVALI 50 MILJ DO PROHLADNAJE; NA SEVERU PA SO PO SILOVITIH NAPADIH PREKORAČILI DON IN SO PRODRLI DALEČ V OBRAMBNI OBROČ OKOLI STALIN- GRADA Rusko vrhovno poveljstvo je včeraj naznanilo, da so se Rusi na Kavkazu zopet umaknili in da se rdeča armada bori pri Prohladnaji proti tankom in motorizirani infanteriji. Pro-hladnaja je železniško križišče in se nahajaja 50 milj od Pjati-gorska proti jugovzhodu ter 85 milj severozapadno od Groznega, ki leži sredi petrolejskega polja. Pri Krasnodaru, kjer Nemci prodirajo proti Novorosisku ob 1'rnem morju, so Rusi is^ukili dva kraja. Nemški oddelki, ki so prekoračili Don, sedaj prodirajo proti Moskva-Stalingrad železnici. Rusko vojno poročilo pravi. da so v teku vroči boji na vzhodnem bregu Dona. V bojih za nek utrjen kraj so Rusi uničili 8 nemških tankov ter ubili najmanj 400 vojakov. V okoli Klackaje, ki se nahaja na zapadni strani Dona. so Rusi pognali Nemce z nekega utrjenega kraja. .Tu go* nTTinthd^cKir^St atRngra -dr, v okolici Kotelnikova, se ^fiisi bore proti močnim oSrlop-aim in inJ'anterijskim divizijam. toda so morali nekaj zemlje prepusti ■sovražniku. Nek ru'•k? oddelek je na tem kraju uničil 11 tankov, 8 p rot i ta učni h toj>ov in poihil 300 vojakov. Pri Voronežegu si Nemci na vso kri pije prizadevajo, da bi si zopet osvbjili izgubljeno o-zemlje in so bile poslane v boj madžarske rezerve. Ob koncu dneva so vojaki tako zelo izmučeni, da jih morajo nadomestiti rezerve; in to velja tako za Ruse kot za Nemce. Zemlja je Trda in trava po-snšena. Zato na vsaki strani travo zažigajo, da se razlete sovražne mine in si s tem napravijo pot za napad. Tega načina napadov se posebno poslužujejo Nemci pri Staliingra-du. V Londonu cenijo nemwko armado pred Stalingradom na 500,000 do 1,000,000 mož. Nemci imajo zelo velike izgube in izid bitke za Stalingrad bo odločilo število rezerv, koliko jih imajo Nemci na razpolago. Nevtralni vojaški opazovalci sklepajo iz taktike, ki se je pri Stalingradu poslužuje nemški poveljnik feldmaršal Fe-dor von Bocik, da bo skušal Stalingrad z obeh strani o/biti, mesto da bi ga skuhal zavzeti s frontalnim napadom, kar bi bilo zelo drago. Moskva-Stalingrad železnico že obstreljuje nemška artiilerija in je vsled tega neporabna. Ruske morale ni mogoče streti Overseas News Agency poroča preko Berna, da je zavladalo med nacijskimi uradnimi in vojaškimi krogi, ki imajo opravka z ruskimi vojnimi ujetniki mnenie, da ruske morale ne bo nihče stri in da notranje revolucije v Rusiji ne bo. To poročilo je prinesel švi-~ carski list 4*| tata IT j*; m yol M pol Ma Domača fronta *61il NARODA," 111 VB8T 1Mb M. Z. I—IMS VELIKA BESEDA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA Gotovo ise čutijo oni, ki so prišli iz dežel, ki so jih za sedli Nemci in Lahi,zelo olajšane in saj deloma potolaže-ne, ko so izvedeli, da je predsednik Roosevelt .svečano o* pozoril Nemce in Lahe, ki divjajo, morijo in požiga jo po deželah, ki so si jih osvojili. Najznačilnejše pa so predsednikove besede v zadnjem stavku tega svarila, ko pravi: "Zato je popolnoma primemo, da (Nemci in Lahi) dobe to svarilo, da bo priše čas, ko bodo morali stati pred sodiščem v ravno isti deželi, ki jo sedaj zatirajo in bodo odjgovarjali za svoje čine." Že v januarju letolmjetga leta tso se v St. James zfora-li prestavniki devetih zasedenih držav ter so sprejeli resolucijo, ki poživlja Združene narokie, da db koncu vojne gledajo na to, da bodo povtzročitelji zločinov, katerim ni primere v zgodovini človeka, dosegli pravično kazen. Že prej, to je 4. decembra lanskega leta, pa je Josip Stalin nekemu poljskemu predstavniku zagotovil, da bo do zločini kaznovani. Nemci so takoj spočetka odvedli nad 200,000 Slovencev z Gorenjske in Štajerske v Srbijo, na njihovih domovih pa so nastanili Nemce iz Rajha ali zasedenih delov raznih držav, Kočevarje pa so naselili v okolici Brežic na Štajerskem. Hitler hoče s tem zase napraviti prosto pot do Jadrana in deloma tudi nadomestiti odstop južne Tirolske Italiji, ker je v dogovru z Mussolini jem od tam preselil Nemce v Rajh ali pa na Poljsko. Nemci in Lahi lovijo nedolžne talce, jih bičajo in streljajo in obešajo. Kar »o ulicah in cestah jih poberejo in odvedejo na morišče. uničujejo slovenske knjige in u stanove. Mnogo znanstvenih, učnih dn pripovednih kaijig so že popolnoma uničili, tako da bomo mi ameriški Slovenci morah poslati knjige v stari kraj, da bodo saj deloma nadomeščene uničene. In kakor smo pomilovali one Slovence, ki so bili od-gnani iz svojih domov v tuje kraje, in smo se bali za nje, tako jih sedaj skoro blagrujemo, kajti, tako saj mislimo, po večini bodo preživeli to vojno in vse nečloveško trpljenje, medtem ko bodo oni, ki so ostali doma, mogoče popolnoma iztrebljeni. Vsled takih grozodejstev se je v našem narodu opravičeno »budila jeza in sovraštvo do vpadnikov in se je pričel upirati, ne meneč se-aa smrt, ki mu je v«led upora zagotovljena, kajti vzel si je geslo: Boljša smrt, ko pa suženjstvo! - Vsa ta grozodejstva in zločini kričijo do neba po maščevanju. Tu odpade Kristusov nauk, da nastavi še desno liee, aiko te je kdo vdaril na levo lice. Tu ne velja več svetopisemski nauk, ki pravi, da je maščevanje prid*žal Bog sam s^bi. Sedaj mora človek vzeti maščevanje v svoje roko in neoHandljeno, brez oklevanja v svojem srcu sam poiskati maščevanje ter od krvnika zahtevati plačilo in povračilo. Mrtvih nedolžnih, žrtev ni več mogoče poklicati v življenje, toda nasilni sovražnik bo saj moral popraviti njihovim domačim podrta bivališča. Nemci in Italijani naj v bodoče gradijo porušene domove toliko časa, dokler ne bodo zgrajeni, pa če treba petdeset ah pa sto let. Tn ko vse te zločine od daleč opazujemo in v svojem srcu prisegamo maščevanje nad barbarskimi zločinci, prihaja beseda in zaobljiiba našega pred&eduika kot svi-tel žarek pravice in povračila v temno noč obupa slovenskega naroda in Tteeh narodov, ki danes čutijo tujčevo peto. * Lad-uardia je bil pri Rooseveltu Predsednik Roosevelt in new-yo raki zirpaaa La Guardia sta se v fcoboto sestala v Beli hiši, kjer «ta konferirala o vojnih problemih. Stephen T. Early, predsednikov tajnik, je dejal, da sme izjaviti v imenu predsednika in župana, da se razgovor ni tikal politike države New York, ampak, #a sta župan in -predsednik razpravljala o civilni brambi, vojni, in pa o delovanju skupne Ameriško-kanadske komisije za obrambo, kameri komisiji načeluje za 25dr. države župan L&Gfaardia. Borba proti rastoči draginji je borba brez prestanka. Ako bočemo, da. se življenjski stroški ne podražijo, moraimo Ibiti stalno na straži Vsakdo, ki se spominja zadnje svetovne vojne, zna, kaj se igodi, ako cene niso pod kontrolo, V Združenih dnžavafc. so cene življenjskih potrebščin toliko naraščale, da so mezde vedno zaostajale za njimi. Na primer, tekom zadnje vojne je mail order cena za par "overalls" narasla od 82 centov na $2.95. Iielovna oblačila so važen izdatek v proračunu vsake delavčeve družine, in, kadar stanejo preveč, je za res hudo. . (Prosii teden je Office of Price Administration nekaj ukrenil v svrho da cene delovnih oblačil stanejo primeroma po ceni. OPA je »poznala, da v industriji delovnih oblačil obstoja položaj, ki, ako se ne popravi, dovede do višjih cen delovnih oblačil v prodajalnah na drobno. OPA je najprej znižala maksimalno ceno mate rialov, ki se rabijo za izdelovanje delovnih oblačil, in potem znižala maksimalne cene za tovarnarje in veletrgovoe teh oblačil. Vsled tega se bodo delovna oblačila, ki jih skoraj vsi ameriški delavci rabijo v industriji in v poljedelstva nadalje projala ne po višjih cenah kot zadnjega marca. JBBBX KOPBIV&EK i* rifcški dravljaiti r starosti od 18 do 44 let in morajo dobiti primemo odpustnioo od svojega draft boarda. Morajo biti sposobni za splošno vojaško službo po sedanjih zahtevah. Prošnje treba vložiti pri lokalnem reknrtovalnem uradu vojske o-ziroma zračnega kora. Kako greste na delo ali na trg — s tramvajem, busom, subway ali "železnico? Kakorkoli naj se vozite, najdete prihodnji mesec še večjo gnečo kot sedaj. Office .of Defense Transportation svari, da lokalna prometna sredstva bodo prevažala največji tovor v svoji -zgodovini. Že danes je število potnikov za 40 odstotkov večje kot lani in otvoritev šol bo še dodajala k temu bremenu. To pomenja pomanjkanje sedežev, gnečo in še druge neuddbnosti. Od pom oči pa ni, ker vse to je posledica čim dalje manjše rabe privatnih avtov in rastoče prometne potrebe velikanske vojske vojnih delavcev. Taenia k* Polk« - —- Na ptoal—ah—n&m fltr. M tm DCQOSNB UNIVERSITY S TAMBI7KICA — U*. M 571 1 Za trn obrnite da : JOHN MABSICH Iac. «fl W«* 42nd Street. New York RAZGLEDNIH Piše Anna V. Krasna Vojni department vodi obširno reknrtovalno kampanjo za nabor 100,000 izurjenih mehanikov in tebnicarjev, ki naj služijo v vojni zračni sili, v signalnem koru in v oddelku vojnih zalog, "t&spešni prosilci bodo deležni dodatnega vežba-nja na delu, da morejo odgovarjati predpisanim kvalifikacijam vonega tehničarja." je izjavil vojni department. Zračna sila potrebuje zrakoplovu e mehanike, orožarje, radio mehanike, radio operatorje in po-pravljače, kovinarje in velder-je. Signalni kor išče telefon ske in telegrafske 1'cable splicers" instalaterje, popravi jače, radio operatorje in popravljale, telefonske operatorje iti popravi jače itd. Ordonance department potrebuje poprarlja-če instrumentov, IMesel mehanike električarje, optičarje in mehanike na radialnih strojih. Vsi prosilci marajo biti ame- Nujna potreba za prihranje-nje odpadkov kovin, gumija, masti in drugih snovi, od ka-jterih je odvisen razvoj naše vojne produkcije, je vsak dan večja. Obratovanje naših tovarn je bilo pospe&eno na strašno brzino. Da se taka brana vzdržuje, tovarne morajo dobivati surovine in norenalni na-': čini zalaganja ne zadostujejo. Zato treba najti nadomestilo s prehranjevanjem odpadkov. Kuhinjske ma*ti je za Ame-rikance nov predmet, ki ga je treba prihranjevati za vojno rabo. Ako vsaka gospdinjajbo prehranjevala le po dva fanta drugače nič vrednih odpadkov masti na mesec, hi se lahko pridobivalo pol (bilijona funtov za: izdelovanje razstreljiv, zaščit* nih navlak za tanke in vojne ladje in mazil za krmila, pumpe in droge pomorske mašinerije. {r-ce podi nje se poživljajo, naj skrbno prihranjajo: 1. Mast, ki preostaa v ponvi od , pečenja šunke, govedine, jagnjetine in perutnine.. !& Mast ki ostane od praženja s*lekov, kotlet, teletine, šunke. 3. Globoke masti živinske in rastlinske ki so se vporabile za jpohanje krompirja, rib, teste nin in drugih jedi. 4. Masti, ki se pridobivajo od kuhanja člani o, klobas in glie-nih mastnih jedil. Sledeča navodila naj veljajo za gospodinje: IL Mastni odpadki naj ae pre 1 i jo jo v lonec s široko odprtino. Ta posoda mora biti čista in mast naj se dobro precedi, da ne ostanejo v isti ostanki mesa ali drugih snovi. Ne držite nwwrti v papirnatih ali steklenih posodah — marveč le v kovinskih. U.Držite vse to v hladnem prostoru, kot je domača ledenica, da se mast ne pokvari. ■3. Ko je gospodinja nabrala vsaj eden funt, naj ga odnese k sosednemu mesarju, ki sodeluje v tem pogonu. Mesar bo plačeval gospodinji ono ceno, ki jo on dobiva od tovarnarja, manj en cent, ki ga mesar zase drži za svoje stroške. 4. Poudarja se, da *e ti mastni odpadki nikakor ne bodo rabili za hrano. 5. Gospodinja naj prinaša prihranjeno mast k mesarju ne koncem tedna ampak po mogoč nosti začetkom tedna. POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI PO LA&KEM OPISU. iHHfflffliM Najboljši prijatelj v nesreči vam jei Ko se je LaOuardia popoldne zvrnil v New York, je dejal poročevalcem, da ga najbolj skrbi naraščanje cen in pomanjkanje kontrole nad istimi. Izjavil je, da bo v svojem govoru fio radiju priporočil, da se s kontrolo poseže naravnost v yire produktov in končno pa tudi do same jedilne mize kon-zumentov. Izrazil se je odločno, da bo trdba najti način, po katerem bo mogoče zaustaviti naraščanje cen in vzpostaviti uspešno kontrolo nad cenami, kakor tudi nad odmerki, ki bodo potrebni. SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA 1 PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. (JIC.) — "Corriere della Serra prinaša dopis Montaneli-jo iz Zagreba: P* Po računu 36 centimov za eno kuno je življenje v Zagrebu drago. Sile upornikov so se znatno okrepile ker imajo Nem ci preveč posla z vojno na vzhodn, Italijani pa z Grško. Hrvaška država pa je ie premlada. Srbski komunisti so ee organizirali pod moskovskim vrhov nixa poveljstvom in nosijo zastave z napisom: "Živel Stalin, Živel kralj Peter!" Srbi so monarh jst i in nekako svojevrstno sentimentalni. V Orni gori divjajo borbe pod načete tvom Maše Pijade, slovitega književnika, ki je dal ubiti 284 oseb v eni sami noči in postavil na grobišče napis : *' Pasje grobi je.'' V gozdovih in planinah do-minira s svojo naeijonalno organizacijo 'Draža Mihajlovič. To je nekakšen slovanski De Gaulle, ki deluje pod geslom Pan-srbstva. A četnik Kosta Pečanec s svojo skopino se je odločil, da pristopi k Jfedi&i zato, da se ne bi bojeval skupaj j s partizani. Patologična strahopetnost V teh dneh ^e strogo ločijo elementi, kar. je v.-ljudeh pogumnega in upornega i prihaja na dan in Lstotako se, cesto nehote, jasno odraža v solncu razmer strahopetnost, ki J?e boji napraviti kak določen korak v gotovo smer, pod pritiskom dvomov, da se stvari pozneje morda zasukajo v nasprotno smer. Nemci in Lahi te celo tukaj v Ameriki 'ogovarjajo, da morajo biti glede nacifašizma previdni, kajti lahko se pa vseeno pripeti, da zmaga osrijžoe. Zato ne vidimo prostovoljnih legij od strani nemških in laških "demokratov" in tudi ne slišimo in ne čitamo kaj posebna krapkega v tem ožini. Hitler in Mussolini služita vsem skritim nacionalnem Nemčije in Italije kot primerna kririka. s katero si zakrivajo svoj pravi obraz, kadar je potrefba poudariti, da je narod, kot tak, demokratičen. ... zlo leži v ogabnih s'pa-kah, ki «o odspredaj. Mi vemo, na žalost predobro vemo, da pobijajo naše ljudi v domovini Nemci, Lahi in Madžari iz ljudstva. Gospodje voditelji si ne mažejo rok s krvjo. Celo manjši voditelji ne in čemu tudi, ko pa imajo na razpol£^o narod, iz katerega črpajo bandite in morilce, ki gredo in s slastjo pobijajo nedolžne sosedne narobe v zavesti, da bodo potem v obilici živeli, ker bodo posedovali imetje in zemljo ljudi, katere so poklali. Faktično jim je to ob-ljobljeno, to ni noibena skrivnost, ampak je znano vsemu svetu, ki pa kljufo temu še zmi-rom kaže na nekakšna legali-stična pravila in na dolžnosti demokracije, da kaže svetu svoje dobre strani in daje DiTESTIKWTE V AMERIKO WTl'JTE CX1TED STATES *A* SAVINGS BONDS In STAMPS V Missouri in Oklahomi zadnjo pomlad, so ženske letalke pomagale dostaviti zdravila in drago pomoč za pcne«rečence v krajih povodnji. ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00 | || Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S- Lawndale Ave., Chicago, III 2KNISKS BO DOBRE LETALKE. (Major Kari Johnson, poveljnik 2.500 ameriških pilotk, je prepričan, da morejo biti ženske prav tako izvrstne letalke in pilotke, kot moški, v mnogih Blučejih pa moške oelo nadkriljujejo. Ženske pilotke pod poveljstvom Johnsona, tvorijo večino registriranih pilotk v deželi in so članice Civilne zračne patrole, ki je bila organizirana en teden pred Pearl Har-borjem za pomožno delo pri mornarici in armadi. . x (Ma.>or je rekel, da je med sto ženskimi pilotkami.več boljših pilotk, kakor pa je odstotek boljših pilotov med enakim NESREČA ROJAKA. Pri avtni nesreči v East Helena, iSont, so dne . a*3gu«ta trčili skupaj tri avtomobili, Pri tem je bil ubit Frank Straj nar, «tar 52 let. Omenjeni je >il doma v Got ni vasi pri Novem mestu na Dk>ienj.«kem in je prišel v Ameriko pred 35 leti.j Zapušča dva sinova, eno hčer { pajdašev, dva brata in dve sestri. . številom moških pilotov. V%rok temtn je ta, da ženske se veliko V>lj potrudijo, da postanejo zares dobre pilotke in letalke, ter tudi zelo resno upoštevajo svoj poklic in emu posvečajo vso potrebno pozornost. . iLetalie «o tudi uposlene kot instruktorice ,imajo dobre izkušnje in prakso v nočnih poletih ter sodelujejo z vojaštvom pri vojaških manevrih, ni jim pa dovoljeno letati v ozračju dbrežnih predelov, ki so smatmni za vojne zone. Ob ^zdl^ri velikih povodnji vzglede, ki naj kedaj privedejo današnje zločinske narode do tega, da bodo tudi oni sprejeli demokratična načela mirnega sožitja s syojimi sosedi... kateri bodo mirno počivali v grolbiščih, fei so. jim jih izkopali tekom razmaha /vsega najboljšega in najplemenitejšega, • kar nam more nnditi laška in arijska kultura e pruskih močvirij, in host, po katerih se sprehajajo divji mrjasei. Pred leti smo lahko čitali o krasni kulturi, ki jo goji fašistična "raca buzarona" dol v svojih žveplenih rudnikih, kjer je neki socialni demokrat tz Nemčije našel take razmere, da vzlic temu, da so bile nepopisne v celoti vendarle kažejo,iac le nizkost rodu, ampak tudi plemenske fakte. preko katerih I ne bi smel iti nobe«den zaveden Slovan. Tisti, ki smo poznali v zadnji vojni lašiko armado od blizu. vemo, da tisti socialni demokrat ni pretiraval, ko je pisal, da je pri fcyeplenih rudnikih našel naravnost nenormalne, patalogjčne razmere v f-polnem življenju tamošnjega delavskega prebivalstva, katero sužnji italijanskim jgrofom in velikim posestnikom ter industrija ln i kasti. Danes, ko čitamo kako so začeli txjdi Lahi odvajati v notranjost naše •slovenske in jugoslovanske ljudi, .se zavedamo vsi, ki imamo nekaj smisla v narodnem pogledu, da >se to vrši z enim samim namenom, ki je, flikanje propadajoče medi-terijanske rase potom zdravega in patalogiČno najkrepost-nejšega in čistega rodu v Evropi. Tega dejstva ne narekuje človeku "smešen" vseslo-van^ki čut, ampak fakti, katere ho našel vsak, ki se hoče pot rn_ drti, ter ima dovolj zdravih in razsodnih možgan na razpolago, v delih učenjakov, ki se u-kvarjajo z razvojem in padanjem človeških plemen in rodov. Laškim sužnjedržcem bodo vse&akor tudi v bodočnost potrebni zdravi sužnji, zato bodo služili južni Slovani kot potrebna rasna injekcija, ki bo mor -da spet okrepila že propada jočo mešanico, imenovano Italijani, v resnici pa izvirajočo iz nekdanjih Črnih sužnjev, ki so jih uvažali na Italijansko stari sužnjedraei, ki so dopuščali, da se je vsa garajoča masa mešala med seboj. O Nemcih vemo, da imajo izredno visok odstotek bebcev in ponoreli filozof Nietzsche, katerega naukom *Nemci danes sledijo, je bil cvet nemške rasne lastnosti, homoseksualnosti, radi katere je celo Hitler že dal podučiti nekaj Ta knjiga je aekaj posebnega sa one, ki se xanimajo za ,» i1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj ssvetbsti laiU 4 Upopolniti. r • ^Narofate pn KUHARSKA KNJIGA: Recipes $f Ali Nations (V angleškem jeziku) B£C£PH VSEH NARODOV Stane samo S 60 KNJIGARNI aOVENIC PUBUSfflNGCO. 216 West 18th Street . New York, N. T. "GLAS N A R O D A" No« fact TUESDAY, AUGUST 25, 1942 a—saaaa I 1J T8TAMOTUIN l»t RADIO PREJEMNA SLUŽBA —-.--rO-— (JIC. —V teku oddaji tako .svoježivljenje. Za id&alno no- \TLADO KLE^fEN^lO j-tursi, HUNI ... \ J 1 ! L *£' % ^ Mogočno rimsko cesarstvo s« zidjn ne odmevajo rec enako-je streslo pod kopiti tujih je-z-janerni koraki rimskih stražni-decev. Divje ropai«ko 1 jud- ■ kov in ne pofbliskavc.jo v sooeu stvo Hunov se je vzdignilo z vojaški oklepi in čelade. Malo azijskih step in napadlo vzhodne meje rkneke države. Z •bli- skovitimi naskoki so zavizeli Htmi vojaške kastele o"b Donavi Dravi in Savi, nato eo «e njihove tolpe moreč, pleneč in požigajoč razlile po Italiji. Prišli so pred vrata samega Rima. Sele til so se vdali profinji papeža Leona T. in prizanesli mestu. Kakor se je moglo zgoditi,, da je ta urejena država po«ta- zidjem mečejo na sovražnika zvaijega 'usfcmenaga časopisa' smo slišali nekatere zanimive podrobnosti. Dober del te oddaje je bil posvečen nemškemu in italijanskemu ^pletkarjanju, katerena cilj je zf^tropiti in ZBiateti auedfcfbojne odnošajo med Jugoslovani, da bi £e čim uspešnejie se pobijali med seboj. Celo v "neobstoječi" Hr- kamenje, prebadajo plezalce ^ va*ki sulicami maloštevilni vojski Rudsefejne spo- , . - - .*»-_____1 uade. V«i ixwtamezm deh .Tu- na kastehi pa premišljeno na- tezajo tetive na svojih lokih,» & f«* • _ . _r ... . •• lOsAlrum ni IA an Aim n«j-vitr/v7i^» merijo" hTvsak"n^ ^kani-udjejo čim na^trožje ** ^ novstrel prevrnesovražnikas ft^ da ne konj*. Pa kaj v*e to pomagal * *« v 2ase * , ' ~ <~LlVn,Um A-MMin.l-in Od zadaj pritiskajo nove tru-Čem kupe svojih mrtvirh nove tilni Na tratah pod kastelom por sejo pastirji živino in si kur rijo, ker je hladno. Zdajei si^me, eden loaned njih zasloni z rokami oči, se zazre proti vzhodu in vzklikne: "Glejte, tam "daleč, daleč na polju sivo črto! Tako «e pregibne kakor ^poj kobiBc!" In tže pritisne drugi pastir liho k zemlji: don«m ozemlju. , Ne o*c i *o izzvali medsebojno klanje med SAi in no Hr— la plen ropaiBkih Aaijoevt . . . . , .... Rimski plemiči so kopičili bo- . ^K^fkx topot s h Aim, to so gastvo in živeli čedalje bolj J«™«* meihkokužno in zapravljivo, sužnjem in drugemu delovne-uru lfjud«tvu, kakor, kanetom, rokodelcem in vojakom pa je začelo primanjkovati najpo-t robne jšega. Kdor je (mogel, se je izognil napornega, slabo plačanega dela. Ker je bilo malo "'Hnni! Huni! Zaprite me«t na vrata! Vojaki na obzidje! Ženske in otroci, bežite! Režite se! Živino v goedove'M- Mesto je podobna mravljialou ki podrezal vanj ? palico. -— Ljudje begajo sem in tja, nihče ne ve, kaj naj stori. Maloštevilni vojaki pobite na kastel, pa kaj bo ta peččica proti sovražnemu navalu, ki prihaja bliže in bliže. — Munska konjenica je že tako blizu, da,slišijo meščani divje krike umih jezdecev in vidijo na nizkib konjih naprej sklonjena polna ga telesa. Že so se1 pribfližiali na streljaj. Jezdeci so napeli svoje loke in prve sik a joče etreliee alete proti me-stn. ^^ (Pred obzidjem se ustavi sovražni val, pa ne za dolgo. IZrak se strese od krikov in konjskega hrzanja. Huni naskočijo oihzidj«4. Pristavlja.«) t^UTovo stesane lestve, .ki «> jih (privlekli e neboj. spodkopnje-jo zidov je. spusčaio v mesrto goreče puščice. Meščani za ob-11 tovarišev in konj silijo ---------^ tolpe na obzidje. Vse junaštvo ^ branilcev ue*o kos sovražniku. P^th na dmet fcsoc* Medtem so zanetile hunske f1^- A to ^e^em se m bi-puččioe v mestu požar. Ogenj lo *adr»*t,. Cele vagone sri^-pradketa iznad streh dtfšeč dim ^ ^ ^ se plazi nad mestom Žvenket, If***** orožja, stokanje ranjencev in P in s bojni krik Hunov udarja na ^e sovraštvo I iped Sflbi m Hrvati. Nemci so Več kakor polovica branilcev «emi fotografirali vsteskagro-je padlo, drugi omagujejo ^G*Uke ^^ ^ Kaj se dogaja v hrvaškem pek^p. je nd^ako vzporedno z tiogwjJn v Kjer Hrvati ^pll1 nlr* pod ^aveli&vo ftr4$ipv]ado ali pod tyiievn. ita-^j^rwjpit zasedfcenib oblasti, je tej^ko reft. I|r. Msžak živi ubd ffirogim oadwrHtvom vsta-ike policije, kpr je najboljši žž. Bru^ mmo p revival- ^lUlllHliHHHfHW} cev bo smelo ostati, ker so S smatrani, da so napol nemške krvi, čeprav govore poljski jezik. 'S. Pets to tisoč, , vključujoč 200,000 onib, ki sploh ne morejo bitt entatrani kot sposobni za gerananizacijo, bo preseljenih ne. vzhodna ozemlja, vzeta Rusom tekom vojne. • (Kot kažejo poljake statistike. so Nemci tvorili v teh krajih 43 odst. prebivalstva in k temu je všteti tudi Nemce, ži- vo demokratsko Jugoslavijo, kjer bodo vsi svobodni, vsi enakopravni in kjer bo kruha za vse. Ako dobro premislimo vesti, ki jih dobivamo iz zasužnjene Jugoslavije, vidimo, da se sovražnik trudi, da oslabi vse njene dele. Slovani naj se čim \«eč koljejo med seboj in zato naj zagori me&Sanska vojna Nemci so u vrst rti <3nbe, Hrva-jveče v zadnjem predelu Pmsi te in fHovence v vrsto nižjih je, dočim niti sedanji poieku^i ras,, ki jilh je treba izseliti a ti j nemškega naseljevanja v Popa uničiti. Toda maščevalci se meraniji niso mogli dvigniti dvigajo. Odpor £e ni oootno j število nemškega prebi valstva organiziran. Kdor noče brata) na več kot 15 odst. pred to voj- VraU, bo imel tujca za gospodarja. Ta srbski narodni pregovor se pretvarja v krva-voreanico. . ....t, t-I------ Hunom s« pc^reči na neleem mestu podreti zid. Kakor hudournik se poženejo 'skozi od-prtino v mesto, po kratkem boju posekajo -Se zadnjo ČetioP meščanov, ki se jim je obppnp poefravila v bran. nafo divjajo pa mostnih ulicah, umore vsakega, ki jim pride pod nož in ne nehajo prej, dokler ne uničijo lepega mesta. Kn se približa večer, štrli le še ožgano tramovje in podrto zidovje »žalostno v nebo in nemo priča, da je tu stal se zjnt^ raj nekoč nepremagljivi, ponosni Petovio. Ev&oMKE emjsaacE VARČUJEJO S PREMOGOM- (JIC.) — Agencija Ha vas prinaša pod naslovom "Železniška zvesta na Balkanu" sledečo vest: NEMOI BODO BPET PRESELJEVALI POLJAKE Overseas News Agency poroča, da se glase vesti iz biv«ega poljskega Danziga, da bodo na-ei.^ takoj po končani žetvi in poepravijenju ostalih poljskih pridelkov, izgnali 500.000 Po ijakov. ki sedaj še -živijo na (Wnrl.Tii Holjskega koridorja; katerega hočejo Nemci za * talno napravit! močno utrdbo grmenjema s tenv da bodo te kraje kolonizirati z nemškimi pr«dliodniki bodočega splošnega nemškega naaelnistva, ki bo enkrat za veelej zabrisalo _ vsak /pečat, ki so dali Poza to, da se Paveflič, krajem . . radflfew* na vladi samo s po-i Po por^jiu a«ta 41Berliner močjo laških in neraSkih bajo-, Zeitnng" imajo naei-Tietnv- ji priravljen za to ocemlje nafti oveni ja je žrtev svojih Slednji načrt: dveh tradicijonalnlh sovražni-j ^totisoč Kaznbijaneev, kov, med k«t«re je bila razde-1 (Poljaki. ki -živijo v okrožjn ljena. Po tisočletnem odporu D^nzrga) bo dodeljenih k tretji no pa je živelo okrog 10 odst prebivalstva v tem kraju, ki ga Nemci smatrajo za evojega. Note i PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR £EEEZE3 OF SPBINQ TIME OF BLOSSOM (Petal Ca») SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBUDALA SLOVENIAN' DANCE VANDA POLKA PO JEZEBU KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VBTNi G K KIJ I MABIBOB WALTZ SPA VAJ MIT.KA HOJA OBPHAN WALTZ moravv zdaj Slovene! prenašati najhujša teror vse «voje csgo-dovine. ?Stoično prenašajo italijansko strahovlado in svojo narodno neunečo. Nikdar pa ne bode *prej«fi ^novega reda." Nemtoi jih ieseijnjejo, - pcfei= kategoriji Arijcev ali Nemcev, kar pomeni, da bodo za dobo deset let smatrani kot poiskani nonjški državljani in bodo fcot taki, smeli ostati na svoji Berači. . NOVO OBSOJANJE LAŠKE NIKtTLTURE. (JIC.) — Olavni urednik in ravnatelj "New York Times", Rdwin James, prinaša v nedeljski številki svojega lista članek o neprilikah Nemcev in Italijanov s pod jarmi jen imi narodi Evrope. Mr. James poroča, kako upornost t-eh narodov naraišča in zaključuje. i"iKlTub temu pa duh Evrope «ivi. Živel bo kljnb vsem grozodejstvom. sličnim onemu, ki ga je laška vojska izvršila nad malim mestom Ravnikom v Jugoslaviji kjer je porušila vse hi Še. ubila vse moške in mladeniče, pognala žene in otroke v hribe in potem zapretila prebivalstvu vfeh sosednjih kra-fev, da bo uffrtwen vsakdo, ki bi ponudil svojo streho ali pe-magn? ubogim pre^rnancerru'' ♦"Lepo si delal. Mruesolini!" DEKLE NA VBTD O J. MARINKA. PEGLJAJ Zidana mabrla (poik») VEHELI BRATCI (mtnirkal BABČICA MLAHIKAPETANE OBF.MO NA STAJEBKKO flTAJERlS_ HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad __3 za $1. MOJA DEKLE JE AE MI.AOA Po iS* ki-fleal nMakatl ta« drqca ukIMm, kjer J* kaj mMb rojakom naw t|ea SLOVENIO PUBLISHtlW QQM9ANJ na w. iath street. ILLINOIS: Obfteago, J. Olcero, J. I Jot let, Jennie Im. kaBa J Mascoutah, Martin Pftler^ North Chicago ta Jfaatak «JkIUM>: Hi—Min fr. Vedefivi MICHIGAN: MINNESOTA c*1"** . rklihMm J. Lokaateb B)y, ,J«a. * ■releth, Looi« .Gilbert. Lonis Veaaat Hlbbtag. John Porta MONTANA: BonndaP- WL M- Faaiaa Waaboe, L NEBRASKA: Otaaha. r. WW YORJC: Breetam. Oowahds, ruta. OHIO: Clavataad. AMon Bobek Chaa. *+t linger, Jacob Reaaik. Job- Slaoala Glrard, Aston Nagoda Larata, Loota fialaat, Joan totogswwa, An tea **kaU OSRGON: Omgoa CUf. J. eaNNSXLVANLa: Jota Jevatkar Coverdale In ekoUea. Jo«. Pf^rsd Import. A^^uggfdU roee« wtj Tf Rlpdnlkst Wraeeeberg, shrank Nan^i Mover OKr, str. JCerancbak zajamičiti svoje postojanke za vedno in zato iztre/btjavajo slo- j venski živelj. Slovenci so bili vedno dobri ) Jugoslovani in to tndi v »vojen* današnjem trpljenji! na novo dokazujejo. Zavedni so, verujejo v žmagto in odklanjajo pasivnost. Med tein ko jim sovraJŽnik unLCnje in podira domovja, se irtn upirajo na vse mo^roPe najine in z največjim zaniSevanjem smrti padajo in padajoč vedo, zakaj žrtvujejo : ^npetrial, Vwqe Palcioh JebaatMrn. Ja#« Patataa Keayn. Ant. VawMl WISCONSIN. •VUlaraihMH West AU1«, ft. MttAliivn. vWTTTU ■ DlamoBdrlUe. Jee Rollea \ ojmxv jUGosLov. Bojzy. V ETJSUI. (JIC.) —Ben «ol>ert8on ml. j mo skovski dopi«nik ždka^kega1 "©ua*' in nevfyorSkega poroča o boifcfdi "na Ruskem in o Saianjn na tako silno zaželje-; no drugo fronto. V zvezi z ra®-' miSljevanjem o drngi fronti prinaša v vojem dopien zekv«a-| ninri vo pismo važkega učitelja iz Sibirije, katero je prejela' neka merodajna sovjetska oseb Bost ▼ Moskvi. ZakUi^Sni del pisma je značilen za va&ioet, ki jo Eusi priznavajo jugoslovan-i ski osrdbo^Klni vojni: ^Ako se ne ssganejo zaradi tega, ker jim priaianknje dn-Ji ževne Me, pokažite jim vaor; male, poražene Jugoslavije. Ona ee fcojqje doeim Anglija &amo pMfltova svoje orodje. Dopovejte jim, da bi »Ogli feodo hoteli tve gaii mi y tacKalcal laJk — a»arythii»9 h Hsnr, tipflcfc, Mobit, Sedaj samo V ANGLEŠČINI V UČNI Bi TKPSŽNI PLATNENI VEZAVI-SKORO 1IM STRANI — 7H SLBS Popolni voditelj za vaš vojni vrt. Pwetq* vsaka beseda, vsako stran, vsaka sliko — mnego NOVE snovi novih ilostrOciJ! Nikdar prej in no)-brie nikdar pezneje — za toko niske mm! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBA! NU visokih besfd — vse Je jasno, roi- H»riy 1400 pif, 73C Over 500,000 Copies Sold ot Higher Priceal Mwr n a iiaaU Wek a evenmimo YOU NCH> TP KNOW ABOUT ANT-TMINO YOU WANT TO OROWI 10,000 mu« farni* a*ary datail ml . wplw W A* NfW OAaOEN KNCYCLOPB>LA. hr a. L a. kpor, aAA, at «1 Ja □ ' J COA pove takoj, kar telite. Prirejeno srn vsako ponebje v Zdraienih driovoh, xo vsako ln vsako M' nokain.. Ta koilfo Je «red0 E. L. D SEYMOUR. B. 8. A« pexnana eoeho v rrtnarstrn, ki fo (ccnije vrtnarski Is- Odgovori na vsako vprašanje o vrtu Tukaj Je v Oni aaort knjigi VSE. KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! la.aaa fl—lav no podrobne pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi in sejanja, o gnojenju in oskrbi vrtn. Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ nWlIB; novo netoih » uničevanje Otodijlvrev, gojenje divjih raetOa. nore aeatovine evetUe! - POŠUTIS: ZA KNJIGO SE DANES. KER JR SALOO\ OMEJENA! — NAROČITE LAHKO Efll: Knjigarni Slovenic PublishingCo. 216 West 18th Street New York, N, Y. 485323535348902323484853485353 ODA'-. NM left TUESDAY, AUGUST 25, 1942 muovuv UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXGELBERT GANGL 75 Staro železo najbolj potrebno —---« Izmed irmog-ih besed ki jih I tej deželi vedno imeli na raz-je vojna prinesla v splošno ra- pol ago starega jekla v izobilju bo in ki imajo velik pomen, je in so se jeklarne vedno zana- K;l je kakor krt v mračnih zatohlih podzemskih hodni kth. Udarci njegove lovniee eo odmevali od dolgih sten, vročina je pritiskala, da je delal natg do pasu. Znoj ga je oblival, kakor da bi ga »bdajala anlacna kopelj. Ni se ozrl kvišku. Tam Je visel nizko nad njim kameniti strop, podprt a lesenimi etebriči. Stali so skrivljeni, zlomljeni v sredi. Velikanska je bila peza, ki je slonela na njih. Če odnehajo iibki podstavki in če zagrmi kameniti sklad — kdo bo vedel, kje je pokopan! Kakor se je zgodilo onim, katerih ostanke iščejo zdaj pod kamenjem, tako se lahko zgodi tudi njemu, Uelal je pod zemljo v večnem strabu in trepetu. Odbijal je kamenje, da si z glasnim naglim kljuvanjem razpodi žalostne misli. Daleč taan v sosednjem rovu so razstreljevali kamenje. Zabučalo je po ludniku, kakor da prihaja silovit vihar, kakor • la se ruši kameniti strop. Zazeblo je Franceta, chela ga je uroza pred smrtjo. Spel je roike kvišku, da .prestreže podirajoče se s klade, da ga ne zasujejo in ne umore. Bil je le strel, ki je odmeval v podzemlju. Slmrti ni bilo . . . Ali bi ne bilo bolje, da pride f Trajalo bi eamo trenutek, hipna »bolečina — in potem bi bflo vsemtu konec. Morda bi ica privlekli na dan, na svetlo solnce, a kdo bi ga spoznal? \'e& bi bil spačen, vse ko«ti bi bile zdrobljene, a končano bi bilo vendarle. In kadar je dokončal delo iu prišel iz jame, so ga skelele oči. Ki mogel gledati tsolnca, navadil se je teme. . Ali naj pi<še sestri, kako um je, kako se je vpametno, kvečjemu da hi ga pomilovala. Zdaj si morda misli, da je bogat in da je njegovo delo lahko in prijetno, in ua blagruje. Xič ne >bo pieal! Nihče naj ne ve, kako mu je.. France se je vdal v položaj. Delal je brez ugovora, brez mittnranja. Redno je pittiajal na delo, opravil posel, bel porivat. Mišice po se mu utnlile. Debeli 'žulji so prekrili- dlani. Upognil se mu je hrbet, la-je so mu začeli siveti. Ugasnilo ,;e uipanje. Živi Ktroj je delal brez misli, ^brez želja . . . * * * V blaznici je Pavel Plesec pozabil na zunanji svet. Ustvaril si je tu svoje novo kraljestvo. Napravil si je papirnato Lrono in jo nosil na glavi. Ker je bil miren blaznik, je smel svobodno hoditi po obširnem vrtu. Na tMi je pobral deščico, jo privezal na vrvico in iniel je zopet kitaro. Vse druge pesmi je pozabil; znal je samo eno: Ubog popotnik hodi križentsvet, srce ga sili, da za srečo roma; Človeška srca krije mraz in led in romar brez miru je in brez doma. Tudi Lenko je dobil v blaznici. Toliko časa je iskal svoj zuklad, šele po dolgi, naporni hoji je dospel do njega. Lenka um je bila uboga blazna žena. Hodila je po vrtu s povešenimi n karai in s .povoženo glavo. Razpleteni lasje so ji viseli po hrbtu. Nikoli ni izpregovorila besedice. Na vsako vprasa-nje je piikimala z glavo. . Ko jo je Pavel srečal prvikrat, jo je ustavil in jo vprašal: "Kaj ne, da si ti Lenka!" Blazna žena je prikimala . "Potem pa prav! Dolgo sem te iskal, zdaj si vendar mikja! Kaj ne, da moja!" je zopet vprašal Pa vel. Blazna žena je zopet prikimala. "Saj me še poznal? Kaj ne, da me poznaš!" Žena je prikimala. "Kaj ne! Pa povej, kdo sem?" Žena je zopet prikimala. "No. jaz sem kralj Pavel, rimski cesar Nerou!" Blaznica je prikimala. "Saj vidiš krono na moji glavi. Ali ne!" In zapet je žena prikimala. "In zdaj pojdi z menoj!" je velel Pavel in stopal po vrtnih potih. . Njegova Lenka je šla za njim e povešenimi rokami in s ovešeno glavo. Prej je bila vesela in srečna mati. Imela je dvoje ljtfbkifc, cvetočih otročičev, a v enem tednu jn je pobrala davica. Takrat se ji je od bolesti omračil duh, in od Jedaj prebiva v blaznici. 'Pavel je vtzel deščico v roke in je začel po nji prebirati s prsti. Glas nru je popolnoma ohripel: (Nezvan ne vabi jen, vedno sam s seboj, nemirne misli le so mu družice, nikjer nikogar, da bi del imu: Stoj! Da bi izprala bol — več ni solzice. Žena je stepala za njim in je prikimavala z glavo. Pavel je stopal s počasnimi, (ponosnimi koraki tja na skrajni konec vrta. Tamkaj je znosil na kop nekoliko suhljadi, tresak, kamenja in trave, da je bil kup oddaleč podoben gomili. ■"Vidiš, Lenka, to so moji kraljevi grobovi." Žena je prikimala. . 44 Tu počiva moja Manica, in moja mati. Saj si ju poznala. Ali ne!" Zopet je žena prikimala. "Ali kaj mi hoče to! Saimo da imam tebe, Lenka!" Utrgal je šop trave :n .70 položil na .gomilo. 44Bodi vama v spomin!" je dejal in odšel po vrtu nazaj. Drogi blaznik i so ga rečavali in so se spoštljivo umika il s pota; "Cesar Neron prihaja! Kralj Pavel." Tn Pavel je stopal aned njimi, s papirnato krono na glavi in z deščico v rokah. (Ponosno je dvigal glavo, gledal je s pol-zaprtirai o3mi. Zdaj ee je p riklonil na desno, zdaj na levo -tran. Milostno je pozdravljal vdane podložnike. Ko je prijel mimo njih, *?o se zgrinjali za njim v dolg iaprevod; moški in ženske, stari in mladi so stopali za njim, za kraljem in ceear-]em, in Lenka je šla prva za njim, s povešenimi rokami, s po-veš en o iglavo molčeča kakor grob. . (■ojftrpo-qricl dftcvAaftspeji) • beseda "scrap", s katero ozn&= čujemo odpadke ali smeti te ali one snovi, kakor tudi obnošene ali obrabljene predmete, napravljene iz snovi. Karkoli je napravljeno iz železa, pa ni več za rabo je "scrap iron," staro jeklo je "scrap steel." Važnost teb odpadkov je oei-vidna iz sledečega primera: Polovica vsakega tanka, ki se vali iz ameriške tovarne, je na-pravlena iz starega železa ali jekla, polovica vsake ladje, ki se spusti na morje, ie tudi napravljena iz starega železa ali jekla, in polovica vsake bombe in projektila je tudi '