PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim Abb. postale I gruppo
- Cena 80 lir
Leto XXVII. St. 131 (7919)
TRST, sobota, 5. junija 1971
ZAKLJUČENO ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV ATLANTSKE ZVEZE V LIZBONI
SLOVENSKA DELEGACIJA PRI PREDSEDNIKU DEŽELNE UPRAVE
NATO pripravljena na pogovore s SZ za zmanjšanje oborožitve v Evropi
Ugodno ocenjen napredek pogajanj o Berlinu - Namestniki zunanjih ministrov bodo sledili razvoju posvetovalnih stikov z Vzhodom - Moro je bil pooblaščen, da pošlje vsebino uradnega sporočila vsem prizadetim vladam, vključno tudi vladam nevtralnih in neuvrščenih držav
LIZBONA, 4. — Danes popoldne se je zaključilo zasedanje ministrskega sveta NATO. Ob zaključku je italijanski zunanji mini-*ler Moro, ki je predsedoval zasedanju, sporočil, da je dosedanji Slavni tajnik NATO Brosio podal ostavko. Nato je Moro predlagal *« novega tajnika NATO nizozemskega zunanjega ministra Josepha Lunsa, ki je bil soglasno izvoljen.
Po končanem zasedanju in tajnik NATO Brosio, ki bo dejansko Opustil svoj položaj prihodnjega oktobra, prečital na tiskovni konferenci zaključno sporočilo zasedanja ministrskega sveta atlantske *veze.
Sporočilo ugotavlja, da so zunanji
ministri petnajstih držav atlantske *veze najprej ugodno sprejeli nadaljevanje in napredek pogovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo za ll>ianjianje strateškega orožja in v*ali na znanje sporazum od 20. maja med VVashingtonom in Mo-'1'Vo, ter izrazili upanje, da bo ta ‘Porazum omogočil čimprejšnji u-9°dni zaključek pogovorov.
Sporočilo nadalje ugotavlja, da so Zunanji ministri, ki so proučili vpra-»anje Berlina, podčrtali, da je treba ^tanjšati vzroke negotovosti v biv-** nemški prestolnici in glede njenih prometnih zvez. V zadnjih 25 jetih, ugotavlja, sporočilo, je po-•ožaj Berlina predstavi jel velik del napetosti, ki je označevala od-dose med Vzhodom in Zahodom.
bi zunanji ministri NATO tol-Jhačili uspeh pogovorov o Berlinu, *ot dober znak pripravljenosti So-vjetske zveze, da se pridruži naporom 8dantske zveze za dosego dejan-skega in trajnega izboljšanja odno-med Vzhodom in Zahodom.
Ko so zunanji ministri NATO profili perspektive dvostranskih pogo-
vorov o osnovnih vprašanjih varnosti in sodelovanja v Evropi, pravi poročilo, so dali veliko važnost u-spehu pogajanj o Berlinu in izrazili zadovoljstvo, da so ta pogajanja prišla v bolj aktivno fazo, ki jo označuje napredek v zadnjih tednih. Zato so izrazili upanje, da bodo ti pogovori uspešno zaključeni pred prihodnjim zasedanjem ministrskega sveta atlantske zveze in da se bodo na tej osnovi lahko začela večstranska pogajanja za sklicanje
konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
V	tem duhu, poudarja sporočilo, so ministri pozvali stalni svet NATO, naj nadaljuje v okviru rednih posvetovanj o mednarodnem položaju, s proučevanjem doseženih rezultatov vseh stikov in pogovorov, ki se nanašajo na varnost in sodelovanje v Evropi, tako da bodo lahko zunanji ministri sklepali o začetku večstranskih pogovorov.
Zunanji ministri NATO, pravi sporočilo, so s pozornostjo sprejeli komentarje sovjetskih voditeljev, ki dokazujejo, da je Sovjetska zveza pripravljena vzeti v poštev vzajemno in uravnovešeno zmanjšanje o-boroženih sil in oborožitve v Evropi.
V	pričakovanju, da se ugotovijo uskladna stališča glede tega vprašanja med Sovjetsko zvezo in za-
‘•alijanski zunanji minister Moro
liilliliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimillilillllliiHMmnimMiiullilllllliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliillilliumnniililiiii
OB 4. OBLETNICI IZBRUHA ŠESTDNEVNE VOJNE
Le malo perspektiv za mir na BI. vzhodu
U Tantova pesimistična ocena položaja Izrael zahteva novo ameriško orožje
NEW YORK, 4. — Jutri poteka četrta obletnica izbruha šestdnevne vajine med Arabci in Izraelom. Mednarodna diplomacija je od takrat na delu, da bi našla rešitev krize, vendar so bili uspehi na tem področju vse prej kot razveseljivi. Dejansko se danes tako v Kairu kot v Tel Avivu govori več o orožju kot pa o pogajanjih.
Pesimistično sliko sedanjega položaja in mirovnih perspektiv na Bližnjem vzhodu je podal včeraj generalni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant, ki je ugotovil, da so se prizadevanja za mirno rešitev znašla na mrtvi točki, potem ko je Izraelsko nepopoustlji-vo stališče paraliziralo Jarringovo mirovno misijo. Po lanskih Jarrin-govih pobudah nt prišlo do nobenih važnih dogodkov, je dejal U Tant. Kot je znano, je Jairalnig predložil Kairu in Tel Avivu vrsto vprašanj, na katero so Izraelci odgovorili povsem odklonilno. Kljub pritiskom ni telavivSka vlada spre-
"""iiiiiiiuinMiiii.......................................................iiiimiii.ra
TUDI VČERAJ STAVKA V PODJETJU FIAT
Prekinjena pogajanja z ravnateljstvom podjetja
Sindikati kovinarjev CGIL, CISL in UIL napovedali vsedržavno stavko - V torek sestanek pri ministru Donat Cattinu
.Turin, 4. — Delavci Fiata so danes nadaljevali s stavko proti sklepu podjetja, da odpusti iz služil 4 delavce iz »disciplinskih raz-°gov». Zaradi izredno napetega podaja v tem velikem podjetju av 'ornobilske industrije je bil danes y Turinu sestanek med voditelji kovinarskih sindikatov CGIL CISL *> UIL in ravnateljstvom Fiata. Na Ostanku niso prišli do nobenega '‘Sodnega zaključka. Sindikalni pred stavniki so zahtevali, da ravnateljevo podjetja prekliče sprejete di-?c>plinske ukrepe proti 4 delavcem, ki jih dolžijo, da so »povzročili Incidente, ki so nastali pretekli pe-H v oddelku Mirafiori*. Sestanka se udeležili tudi predstavniki ^Veze industrijcev. Ti so izjavili *hdi v imenu podjetja, da ne morejo ^Prejeti te sindikalne zahteve. Zato so sindikalni predstavniki prekinili pogajanja in sklenili, da pro-Blasi jo vsedržavno stavko kovinar-^kih delavcev.	, . ,	,
Pogajanja med sindikalnimi predstavniki in podjetjem Fiat se ne Vnašajo samo na odpust 4 delavcev, temveč zajemajo širok okvir klavskih zahtev, predvsem normativnega značaja. Se posebno hočejo Jtelavci enkrat za vselej urediti i “Tanje delovne razmere m odpraviti sedanje nevzdržno izkoriščanje.
O zaostritvi položaja v torinski tovarni je bil obveščen minister *a delo Donat Cattin. Minister je bovabil predstavnike delavcev m delodajalcev na sestanek, ki bo v torek v Rimu. Hkrati pa je pova tki sindikate, naj odložijo katerokoli pobudo, ki bi lahko ovirala njegovo posredovanje. Sindikati so sklenili da ne bodo napovedali vse-dfžavne stavke do sestanka z mi Estrom.	.
Nocoj so imeli vsedržavni tajniki kovinarskih sindikatov Trentin
(FIOM), Camitl (FIM) In Benvie-nuto (UILM) tiskovno konferenco V imenu vseh treh sindikatov je Trentin poudaril, da so sindikati nameravali nadaljevati 5 pogajanjem «na bolj konkretni osnovi, da se čim prej reši nastali spora. Toda sklep ravnateljstva Fiata, da odpusti 4 delavoe Iz »neutemeljenih In popolnoma nesprejemljivih razlogov)), Je poudaril Trentin, Je napotil sindikate, da so zahtevali preklic tega uikrepa, da se omogoči proučitev celotnega vprašanja pogajanj
menila stališča, kar je blokiralo prizadevanja švedskega diplomata za rešitev krize.
U Tant je še povedal, da so na sestankih predstavnikov štirih vetesil dosegli določeno mero soglasja glede osnovnih postavk resolucije varnostnega sveta iz novembra 1967, Končno je sekretar OZN omenil še ameriško pobudo za ponovno odprtje Sueškega prekopa ter dejal, da so mu jo Američani orisani kot podporo Janrln-govi misiji ter kot prvi korak k izvajanju resolucije varnostnega sveta.
V	bližnj ©vzhodnih prestolnicah, kot smo omenili, pa skrbijo bolj za oboroževanje, kot pa za pripravo mirovnih pogovorov. Po podpisu sovjetsiko-eglptovske pogodbe o prijateljstvu ln sodelovanju so v Izraelu sprožili pravo kampanjo, katere odkrit namen je zagotoviti sl od ZDA še novo orožje. Po nekaterih vesteh, ki pa so jih danes uradno demantirali, naj bi izraelski veleposlanik v ZDA Rabin predlagal ameriškemu podtajniku Siscu, ki je zadolžen za vprašanja Bližnjega vzhoda, sklenitev podobne pogodbe med ZDA tn Izraelom. V Tel Avivu so namreč mnenja, da pomeni pogodba med Kairom ln Moskvo kršitev ravnotežja sil, ker naj bi zagotavljala znatno povečanje sovjetske vojaške pomoči Egiptu. Ameriška diplomacija pa za sedaj zagovarja tezo, da pogodba, ki sta jo v Kairu podpisala Sadat in Podgoml, ne pomeni spremembe obstoječega položaja, ker da samo kodificlra že obstoječe odnose in obveznosti. Ne glede na možnost pogodbe med Izraelom in ZDA pa je gotovo, da Tel Aviv sedaj na vso moč pritiska na Wa-shdmgton, da bi povečal vojaško pomoč.
V	splošno sliko položaja na Bliž-njem vzhodu štiri leta po izbruhu šestdnevne vojne pa je treba še vključiti temno senco položaja v Jordaniji, kjer se nadaljuje poskus kralja Huseina ,da bi se znebil palestinskih partizanov. Kaže, da so okrog Jeraša na severu države še vedno v telku spopadi med vojsko in fedajini, predvsem v bližini Sa-kefba In Rimana
hodnimi zavezniki, so ministri izjavili, da se njihove vlade strinjajo, da se nadaljujejo in pospešijo poizvedovalna posvetovanja z Moskvo in drugimi vladami na osnovi napotil, ki jih vsebuje tretji odstavek izjave, ki jo .je sprejel ministrski svet NATO lanskega maja v Rimu, in poudarili svojo pripravljenost, da je treba oimprej začeta s pogajanji- V tem pogledu so sklenili, da se bodo namestniki zunanjih ministrov ali drugi visoki funkcionarji zavezniških držav sestali prihodnjič v Bruslju, da preučijo izid posvetovalnih stikov in pogovorov o bistvenih vprašanjih in postopku glede vzajemnega in uravnovešenega zmanjšanja oborožitve v Evropi.
Poleg tega so zunanji ministri NA TO sporočili, da bodo v primernem času imenovali enega ali več predstavnikov, ki bodo v imenu ministrskega sveta NATO vodili nadaljnje poizvedovalne pogovore s Sovjetsko zvezo in z drugimi vladami. Ti predstavniki bodo morda dobili tudi nalogo, da določijo čas, kraj in po stopek za začetek pogajanj o vzajemnem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil.
Ministrski svet NATO, zaključuje sporočilo, je pooblastil predsedujočega italijanskega zunanjega ministra Mora, naj pošlje vsebino tega sporočila vsem prizadetim vladam, vključno vladam nevtralnih in neuvrščenih držav.
Med. včerajšnjo popoldansko razpravo je veliko pozornost in polemiko vzbudil govor norveškega zunanjega ministra Cappetena, ki je odkrito napadel Grčijo in Portugalsko, oziroma grški režim in portugalsko kolonialno politiko. Norveški zunanji minister je izjavil, da je njegov poseg v skladu z resolucijo norveškega parlamenta. Poudaril je, da je purtugalska kolonialna politika v nasprotju z načeli listine OZN ln škoduje atlantski zvezi. Ta politika škodljivo vpliva na javno mnenje v državah članicah NATO, kakor tudi v državah v razvoju, ki istovetijo organizacijo atlantske zveze z portugalsko kolonialno politiko. Zunanja ministra, Grčije in Portugalske sta polemično odgovorila na napad norveškega zunanjega ministra. Zvedelo se je tudi, da je glavni tajnik NATO Brosio prav tako napadel norveškega zunanjega ministra ln dejal, dia je bil vedno običaj, da se je na zasedanjih zunanjih ministrov NATO uporabljala «večja vljudnost«.
Predsednik Alfredo Berzanti: Dežela podpira zahteve Slovencev»
Delegacija predstavnikov podpisnikov spomenice Colombu je obrazložila poglavitne zahteve Slovencev v Italiji - Predsednik dežele je zagotovil, da bo posredoval za sprejem pri predsedniku vlade
Pogled na udeležence včerajšnjega pogovora s predsednikom deželnega odbora. Od leve proti desni: Edvin Švab, Boris Race, Marko \Valtritsch, Avgust Sfiligoj, Drago Stoka, Viljem Cemo, Emil Cenčič, Dušan Lovrilia, Albin Skerk, Nereo Stopper In Alfredo Berzanti
»Upoštevam resnost, s katero ste obrazložili svoje zahteve in izražam razumevanje za vsa vprašanja, ki ste jih zastavili predsedniku vlade Colombu. Rad bom posredoval, da vlada upošteva vaše upravičene zahteve in da vas predsednik vlade Colombo čim-prej sprejme«. Takšno zagotovilo je dal predsednik dežele Furlanije — Julijske krajine Alfredo Berzanti včeraj popoldne delegaciji slovenske manjšine, ki je prišla k njemu, da posreduje pri rimski vladi za sprejem slovenskega zastopstva, ki ji bo pojasnila zahtevo po globalni zakonski zaščiti, vsebovano v spomenici od 3. decembra 1970. leta. Pogovoru je prisostvoval tudi odbornik Nereo Stopper.
Sprejem pri predsedniku Berzanti ju so pismeno zahtevali poslanec Albin Skerk, izvoljen na listi Komunistične partije Italije, duhovnik Emil Cenčič, zastopnik slovenskih duhovnikov v Benečiji, dr. Viljem Cemo, občinski svetovalec občine Brdo,
izvoljen na listi Socialistične stranke Italije, Edvin Švab, tajnik Slovenske prosvetne zveze, Dušan Lovriha, deželni svetovalec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije, Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete, Izidor Predan, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, Boris Race, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, dr. Avgust Sfiligoj, bivši občinski odbornik občine Gorice, izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze, dr. Drago Štoka, deželni svetovalec, izvoljen na listi Slovenske skupnosti in Marko Waltritsch, podpredsednik pokrajinske u-prave v Gorici, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije.
Predsednika deželne uprave je najprej pozdravil poslanec Albin Skerk, nato pa so spregovorili Drago Štoka, Dušan Lovriha, Boris Race, Avgust Sfiligoj, Emil Cenčič, Marko Waltrits«h, Izidor Pre-
dan, Edvin Švab in Viljem Cemo. (Izjave slovenskih predstavnikov objavljamo na zadnji strani našega lista).
Potem ko je predsednik Berzanti obljubil svoje posredovanje pri predsedniku vlade Colombu, da sprejme delegacijo slovenske narodnostne skupnosti, je takole nadaljeval izjavo:
«Na žalost Je osrednja vlada omejila pristojnosti dežele. Zaradi tega dežela nd pristojna za reševanje vprašanj slovenske manjšine in v tej zvezi obstajajo razsodbe ustavnega sodišča. Osrednja vlada 9i prisvaja izključno pristojnost o teh stvareh.
Pot, ki ste jo s spomenico ubrali, je najbolj pravilna, in izražam prepričanje, da bodo vaše zahteve naletele na ugoden sprejem zaradi spremenjene notranje in mednarodne politične situacije«.
Predsednik Berzanti je svoje izvajanje zaključil z ugotovitvijo da so slovenske
zahteve utemeljene in da bo dežela prav zaradi tega z zadovoljstvom podpirala njih uresničitev.
Po pogovoru predsednika z delegacijo predstavnikov slovenske manjšine je deželna uprava izdala daljše uradno sporočilo v katerem je rečeno, da se je predsednik Berzanti obvezal, da bo posredoval pri predsedniku vlade Colombu, da čdmprej sprejme slovenske predstavnike, saj gre za vprašanja, katerih rešitev je odvisna od vlade, to ki jih je mogoče reševati samo na vsedržavni ravni. Ob tej priložnosti — pravi uradno poročilo dežele — je predsednik Berzanti podčrtal, da dežela upošteva potrebe slovenske manjšine — v kolikor gre seveda za pristojnosti dežele — saj je treba navzočnost Slovencev na našem področju ocenjevati pozitivno tudi v zvezi z mednarodnimi okoliščinami dežele Furlanije-Juldjske krajine.
UGOTOVITVE GOSPODARSKEGA SVETA JUGOSLOVANSKE ZVEZNE SKUPŠČINE
Nezadovoljivi rezuitati naporov za razbremenitev gospodarstva
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Gospodarski svet zvezne skupščine je danes v sklepih rezimiral razpravo o stanju gospodarstva v prvem četrtletju letos. Gospodarski svet je u-gotovii, da so gibanj« v gospodarstvu v glavnem v nasprotju s skupščinsko resolucijo o družbeno gospodarski politiki v tekočem letu. To se predvsem nanaša na povečanje nestabilnosti na trgu, na povečanje deficita pllačUne bilance, na poslabšanje likvidnosti v gospodarstvu. Ta gibanja negativno vplivajo na izvajanje programa stabilizacije ter na akumulativno in ne-produktivno ejrrw~i^V«r»,r*ef er antttVA.
Razgovor med zunanjimi ministri med pavzo zasedanja NATO v Lizboni. Od leve proti desni Scheel (Zah. Nemčija), Douglas Home (Velika Britanija), Schumann (Francija) in Rogers (ZDA)
nju sveta, zahteva maksimalno angažiranj® vseh družbenopolitičnih skupnosti to drugih družbenih dejavnikov, da se nujno sprejmejo ustrezni operativni ukrepi. Gospodarski svet zvezne skupščine je v svojih sklepih zahteval od zveznega Izvršnega sveta, da pripravi analizo o vzrokih sedanjega stanja naložb ta da se čim prej pripravi novi davčni to carinski sistem, ker dosedanji napori za razbremenitev gospodarstva niso daili zadovoljivih rezultatov.	B. B.
Končani razgovori Vratušo in Guerrcrom
BEOGRAD, 4. — V Beogradu so se danes končali razgovori med namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Antonom Vratušo in generalnim tajnikom konference OZN za trgovino in raizvoj (UNCTAD) dr. Perezom Gueire-rom, ki so se v glavnem nanašali na priprave tretjega zasedanja UNCTAD, ki bo aprila oziroma maja prihodnjega leta v Santiagu. Dr. Vratuša in Guerrero sta se prav tako pomenila o pripravah druge konference »skupine 77», ki bo letos v Limi, o nalogah bodočega za sedanja sveta za trgovino in razvoj, ki bo letos v Ženevi, ter o nalogah regionalnih mandstrskih sestankov skupine 77 Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki bodo pred zasedanjem v Limi. Jugoslavija je v okviru «skupine 77» povezana z azijsko skupino. Jugoslavija je bila ena od prvih držav, ki jih je okviru priprav tretje konference UNCTAD obiskal generalni tajnik te organizacije. Po končanih razgovorih je dr. Guerrera sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. V razgovorih je bil poudarjen velik pomen bodoče kop ference UNCTAD in predhodnega se-
stanka »skupine 77». Kot se je zvedelo, je dr. Guerrero s svoje strani poudaril velik pomen udeležbe Jugoslavije v UNCTAD, pomen naloge te organizacije in izredno važnost njene tretje konference. Predsednik zveznega izvršnega sveta je s svoje strani zagotovil, da se bo Jugoslavija kot doslej aktivno zavzemala za uresničenje smotrov UNCTAD.
Občni zbor Društva slovenskih novinarjev
LJUBLJANA, 4. — Na današnjem oljčnem zboru Društva novinarjev Slovenije, ki je potekal v prostorih Kluba poslancev v navzočnosti o-kirog 100 članov društva, predstavnikov SZDL, CK KPS in slovenskih časnikarjev iz zamejstva, so izvo lili nov odbor društva in njegove organe, kakor tudi delegate za občni zbor Zveze novinarjev Jugoslavije. Za novega predsednika DNS je bil izvoljen Slavko Beznik, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika.
Poročilo o nalogah in problemih slovenskih novinarjev v sedanjem obdobju velikih ustavnih in družbenih reform v Sloveniji in Jugoslaviji, ki bodo dobile svoj odraz tudi v novi republiški ureditvi novinarskih društev, je podal dosedanji predsednik DNS Milan Pogačnik, poročilo o opravljenem delu društva od junija 1969 do junija 1971 in obrazložitev predlaganih kandidatur za nove organe DNS pa dosedanji tajnik Štefan Kališnik.
Razprava je bila izredno živahna in poglobljena ter je kritično osvetlila probleme, naloge in težave, s katerimi se v sedanjem zgodovinskem obdobju gradnje samoupravne socialistične družbe soočata slovenski časnikar in slovensko časnikarstvo v celoti. Pri tem je bila zlasti poudarjena nujnost po večjih neodvisnosti in odgovornosti časni karskega poklica.	j. k.
Sev. Vietnam ni pristal na izročitev ujetnikov
Namesto 570 jih je Sajgon nameraval osvoboditi samo 13 - Hude zgube kolaboracionističnih sil v Snoulu
SAJGON, 4. — Južnovietnamska ladja «Upshur», na krovu katere se je peljalo 13 ranjenih severno -vietnamskih ujetnikov, se je moralo vrniti v Da Nang, ne da bi ujetnike izročila severnim Vietnamcem. Severnovietnamska ladja, ki bi morala čakati na ujetnike v mednarodnih vodah v višini demilitariziranega pasu med obema Viet-namoma. nd prišla na sestanek.
Vendar je glasnik Hanoja že vče raj izjavil, da njegova vlada ne pristaja na izročitev trinajstih u-jetnikov namesto 570. kot jc bilo prvotno določeno. Kot je znano, je sajgomski režim ponudil Hanoju o-svoboditev 570 ujetnikov. Severn**-vietnamska vlada je sprejela ponudbo ter se dogovorila o kraju in načinu izročitve. Šele pred nekaj dnevi pa so ji iz Sajgona sporočili, da namesto 570 bodo osvobodili samo 13 ujetnikov, kor so ostali izjavili predstavnikom Rdečega križa, da si ne želijo vrnitve v Severni Vietnam. Danes je siep» ladja »Upshur* kljub včerajšnji 1t-javi hanojskega glasnika odšla nn dogovorjeno mesto, seveda pa se .je morala vrniti, ne da bi ujetnike izročila.
V vojaških krogih v Sajgonu so danes prišle na dan nove vesti o hudem porazu, ki so ga kola-boradonistične čete doživele v kam-boškem mestu Snoul, ki so ga zavzeli Sihanukovi partizani. Kot so povedali nekateri častniki, je južnovietnamska oklepna kolona pri u-miku iz mesta pred partizanskim pritiskom izgubila več kot polovico mož: najmanj tisoč vojakov je bilo ubitih, ranjenih ali pogrešanih. Kot .je znano, so sajgonske oblasti skušale prikrivati poraz ter dokazovale. da .je šlo le za »strateški umik», vendar so sami ameriški časnikarji povedali, da .je šlo za tako hud poraz, da ga je mogoče primerjati samo z obupnim polomom kolabo-
racionističnih sil v južnem Laosu.
V Južnem Vietnamu .je medtem vojaška dejavnost omejena. O hudih spopadih poročajo samo s področja osrednjih planot, kjer partizani FNO že enajst dni oblegajo oporišče številka 5. Ameriški helikopterji zaman skušajo pristajati v bližini baze z okrepitvami in živeži: partizanski protiletalski ogenj je namreč tako močan, da se helikopterji ne morejo približati. Tudi ameriška letala so posegla v boj ter obstreljevala domnevne partizanske položaje okrog baze, nd jim pa uspelo, da bi razbila obroč.
Novotny ponovno sprejet v KPČ?
PRAGA, 4. — Uradni krogi niso doslej niti potrdili, niti zanikali vesti, po kateri naj bi bivšega prvega sekretarja KP Češkoslovaške Anto-nini Novotnyja ponovno sprejeli v partijo. Kot je znano, je bij Novot-ny suspendiran iz KPČ maja 1968 zaradi vloge, ki jo je imel pri političnih procesih na Češkoslovaškem. Po neuradnih vesteh naj bi na 14. kongresu KPČ. ki se je zaključil prejšnji teden, dosegli kompromis o njegovem zopetnem sprejemu v partijo.
Novotny, ki je sedaj star 66 let, je vodil politiko ČSSR od marca 1953 do januarja 1968, ko ga je zamenjal Aleksander Dubček.
Smrt filozofa G«orga Lukarsa
BUDIMPEŠTA, 4. - Madžarska tiskovna agencija MTI je sporočila, da je danes v Budimpešti umrl madžarski marksistični filozof Georg Lukacs. Star je bil 86 let.

5. junija 1971
VČCRAJ V DEŽELNIM SVETU
Z GLASOVI LEVE SREDINE POTRJENA BERZANTIJEVA PROGRAMSKA IZJAVA
Proti so glasovali svetovalci KPl. PSIUP, PLI in MSI, svetovalci MF in SS pa so se vzdržali ■ Dr. Berzanti o odnosih s slovensko manjšino
Deželni svet je včeraj zaključil dvodnevno razpravo o programski izjavi predsednika Berzanti ja ter izglasoval z večino glasov resolucijo, v kateri izraža svoje soglasje z nakazanimi programskimi točkami in de facto potrjuje svoje zaupanje v sedanje vodstvo leve sredine. Za resolucijo so glasovali svetovalci KD, PSI in PSDI, proti svetovalci KPI, PSIUP, PLI in MSI, svetovalci MF in SS pa so se vzdržali. Resolucijo so predložili in podpisali predstavniki Krščanske demokracije Del Gobbo, Italijanske socialistične stranke Pitoni in Italijansko socialdemokratske stranke Dal Mas.
V prvem delu seje so o programski izjavi spregovorili še štirje svetovalci, in sicer Trauner (PLI), Schiavi (MF), Dal Mas (PSDI) in Codanni (KD). Trauner je naglasil, da predstavlja najnovejše raz čiščenje med štirimi strankami leve sredine le formalnost, ki pa je zahtevala leto dni okrnjene dejavnosti deželnih organov. V tej zvezi je ostro kritiziral obnašanje PRI, ki da je v vladi, če gre za njene koristi, izven nje pa, ko gre za koristi deželnega občestva. O prvem deželnem načrtu je Trauner dejal, da je. šlo le za predvolilni akt deželnega odbora, o drugem načrtu in o napovedanem urbanističnem načrtu pa je naglasil, da prav gotovo ne bosta pravočasno izdelana in uresničena. V zvezi s programsko izjavo je očital Berzantiju, da ni upošteval finančnih sredstev, razpoložljivih iz preteklih poslovnih let.
Schiavi je pohvalil nekatere programske točke in raztrgal druge, ki po njegovem ne prinašajo nobene otipljive koristi Furlaniji in njenemu prebivalstvu. O tem, kako bo do glasovali svetovalci njegove skupine, je zaključil, je odvisno od tega, ali bo predsednik deželnega odbora sprejel zahtevo MF, naj se upelje pouk furlanščine na furlanskih šolah. Svetovalec Dal Mas je potrdil veljavnost sporazuma leve sredine, ki »zapira pot vsakemu kompromisu z desnico in dopušča dialog z levico*. V zvezi z mednarodno vlogo Furlanije — Julijske krajine je govornik naglasil nujnost tesnejšega sodelovanja s Slovenijo, Hrvatsko in Koroško ter z deželami iz tržaškega zaledja.
Demokristjan Cocianni je izrazil svoje soglasje z Berzantijevo programsko izjavo ter pritegnil pozornost deželnega sveta na nekatere probleme pretežno gospodarske vsebine. Dotaknil se je tudi vprašanja slovenske manjšine in dejal, da predstavlja ta manjšina za deželo pozitiven element, saj nudi prizadetim krogom možnost, da izkažejo svoj smisel za človečnost in za civilizirano naprednost. Dežela naj torej podpre zahteve manjšine in naj se zavzame za to, da bo Colombo čimprej sprejel njeno odposlanstvo.
Sledil je Berzantijev odgovor svetovalcem, ki so se udeležili razprave o njegovi izjavi. Predvsem se je obrnil na Štoko in dejal, da nima smisla presojati odnosa, ki ga ima deželni odbor do Slovencev, na osnovi edinega stavka, s katerim se jih je spomnil v svoji programski izjavi. Deželni odbor se zaveda pomena prisotnosti manjšine, je nadaljeval, in je pripravljen upoštevati njene zahteve. Prav danes se sestanemo s predstavniki te manjšine in lahko že vnaprej povem, da bomo podprli njihovo zahtevo po sestanku s predsednikom Colombom, kakor tudi, da bo dežela naredila vse, kar je v njeni pristojnosti, za rešitev manjšinskih vprašanj (o sestanku s predstavniki Slovencev poročamo na drugem mestu).
Dr. Berzanti je nato orisal in izpopolnil nekatera poglavja iz svoje programske izjave ter pri tem polemiziral s svetovalci, ki so negativno ocenili uspeh prvega razvojnega načrta. Njegove besede so veljale predvsem komunistom, ki so med razpravo ostro napadli dosedanjo politiko leve sredine v deželi Komunisti nam očitajo, je dejal Berzanti, da ne odnehamo z dosedanjo razvojno politiko in da ne znamo ubirati drugih poti. Toda to je ne le razumljivo, temveč tudi hvale vredno, da vztrajamo po poti, ki smo si jo začrtali že pred leti in ki nas edina lahko dovede k dejanskemu in otipljivemu napredku. Na tej poti pa seveda ni vse povsem gladko. Razvojni načrt, na primer. Ta se uresničuje le postopoma in na dolgi rok. Kar je bilo v pristojnosti dežele, je bilo večinoma že storjeno.
So pa tudi postavke, ki jih ni bilo mogoče uresničiti iz enostavnega razloga, ker država ni dala predvidenih milijard po členu 50 deželnega statuta. Poleg tega je vsak načrt le splošno napotilo za socialni in gospodarski razvoj dežele, ki ne zavezuje niti javnih uprav niti zasebnikov. Glede očitka, da dežela ne uvaja napovedanih preosnov, je Berzanti naglasil, da je Furlanija — Julijska krajina le del italijanske države in da mora tudi pri ref or mah upoštevati splošno gibanje napredka v državnem merilu.
V zvezi z gospodarskimi posegi je Berzanti navedel nekatere pobude v prid mali in srednji industriji, obrtništvu in drugim dejavnostim, napovedal pa je posebno konferenco o raztegnitvi novih industrijskih posegov z državno udeležbo na naše področje.
Na koncu je Berzanti izrazil mnenje, da izvirajo komunistična nasprotovanja njegovi programski izjavi prej iz presenečenja, da se leva sredina ob zadnjem razčiščenju ni razbila, kakor pa od dejanske in objektivne presoje programske vsebine. Spričo zahteve MF, naj bi
se dežela razdelila na dve ločeni območji (Furlanija z Goriško Trst) pa je Berzanti povabil deželno prebivalstvo, naj se nasprotno v prihodnje še bolj kakor doslej zavzame za enovitost dežele, ki edina lahko jamči nemoten socialni in gospodarski razvoj skupnosti. Poleg vsega bi bila politika «artiku-lacije* pogubna za Furlanijo, je zaključil Berzanti, saj bi si Trst kot ločena enota lahko pomagal s svojo luko in s svojq mednarodno vlogo, ločena Furlanija pa bi bila gotovo obsojena na propast.
Sledile so glasovalne izjave predstavnikov posameznih svetovalskih skupin. Med njimi je svetovalec Pel-legrini (KPI) naglasil, da se deželna vlada leve sredine oslanja le na določen kompromis, medtem ko so se prizadete stranke že zdavnaj odlepile druga od druge, kar pa je bilo tudi pričakovati spričo dejstva, da ne uživajo zaupanja edine kom-
ponente, ki lahko dejansko utrdi njihov položaj, namreč zaupanje širokih delavskih množic.
Vpisovanje v občinske otroške vrtce
Tržaško županstvo sporoča, da bo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1971-72 po naslednjem sporedu:
24.	junija za otroke, ki dopolnijo 5. leto do 31. decembra 1971.
25.	junija — za otroke, ki dopolnijo 4. leto do 31. decembra 19771.
26.	junija — za otroke, ki dopolnijo 4. leto do 31. decembra 1971.
Otroci, ki so že obiskovali otroški vrtec — razen tistih, ki se morajo vpisati v osnovno šolo, bodo uradne vpisana na podlagi potrdila, ki ga morajo starši predložiti ravnateljstvu šole do 19. junija.
Nadaljevanje pogajanj Italcantiernindikati
Včeraj so se v Trstu nadaljevala pogajanja med sindikalnimi predstavniki štirih ladjedelnic v Genovi, Casteiilamaire, Tržiču in Trstu ter osrednjim ravnateljstvom Ital-CMitlerl, Vodstvo Itaflcantteri je predložilo osnutek sporazuma, sin. ditoailisti pa so predložili svoj dokument z nekaterimi protipredlogi glede oddajanja del, organikov, a-koidiniih pogodb In uradniških karier, medtem ko so glede zahtev, ki so osnova za splošna pogajanja, potrdili svoja stališča.
Za sindikaliste sedanja laza pogajanj ni povsem zadovoljiva, vendar pa se bodo pogajanja nadaljevala v sredo, 10. t. m. na sedežu Intersind v Trstu.
Radio Ljubljana bo v nedeljo, 6. tjn. ob 20. uri (po našem poletnem času) v okviru svoje redne oddaje »Naši kraji in ljudje* uvrstil v program razgovor, ki ga je imel dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha s tržaškim dopisnikom RTV. Beseda bo tekla o življenju ter odprtih vprašanjih Slovencev v dolinski občini.
muiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinifiiiiiuiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiil||iiiiiiiiiimimi|||,ir,„iilm„imi,mivTI(limmmiri|limH|||||||||||||||||n||||||||||||||||||||||||
RAZGIBANA SEJA KONZULTE ZA KJADIN IN ŠKORKLJO
Kljub vztrajnim zahtevam večine problem prevajalca še ni rešen
Ker v pravilniku ni predvidena točka « razno*, je predsedujoči liberalec zahtevo svetovalcev po prevajalcu za slovenščino odložil na prihodnjo sejo
Sinoči sta se ob isti uri sestali krajevni konzulti za Kjadin in Sv Alojzij ter za Kolonjo in Škorkljo.
Seja konzulte v Kjadinu je potekala precej mimo. Svetovalci so razpravljali o programu, ki ga nameravajo izpeljati o razdelitvi dela in o morebitni ustanovitvi komisij.
Dnevni red konzulte za Kolonjo in Škorkljo je bil nekoliko daljši in zahtevnejši. Nekaj točk .ie bilo sicer posvečenih ureditvi dela in programu, komunistična skupina pa je že na začetku predlagala, naj se v dnevni red vključi tudi vpra sanje prevajalca, ki nai bi ga občina čimprej preskrbela, da bi lahko slovenski svetovalci govorili na sejah v materinem jeziku. Predsednik Franzutti (PLI) je takoj o-pazoril voditelja komunistične skupine Acerbija, da predlog ni na dnevnem redu, zaradi česar nai oi se o tem razpravljalo ob zaključku seje pri točki »razno*.
Svetovalci so na predlog predsednika pristali in začelo se je iiolgo razpravljanje o razdelitvi dela, o
predlagal kratek odmor. Ko so se svetovalci spet zbrali okoli mize je predsednik takoj dal na glasovanje
bi preučevale posamezne probleme, in o potrebi po boljših informacijah v zvezi s programom občinske uprave. Govor .je bil tako o možnem sklicanju prebivalcev okraja, ki naj bi sami izrazili želje glede izboljšav. Področje, ki ga mora kriti kolonjska konzulta, je namreč precej obširno in dogaja se, da za nekatere potrebe ne vedo niti sami svetovalci. Komunistični predstavnik Motz je predlagal poleg te ga, naj bi izdajali listič, ki naj bi obveščal prebivaloe okraja o delu konzulte. Ob teh vprašanjih se je razvila precej živahna debata, v katero so ,,posegli predstavniki KD in predvsem socialdemokrat Dapporto.
Ob zaključku obdelave tretje toč-kfe dnevnega reda je predsednik
Niiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V HOTELU ENALC V GRLJANU
Razgovori z madžarsko turistično delegacijo
Pobudo za srečanje je dal deželni odbornik Moro, udeležili so se ga, poleg madžarskih gostov, sindikalisti in zadružniki
ustanovitvi raznih komisij, ki naj | predlog predstavnikov krščanske de
SEJA OBČINSKEGA SVETA
ODOBREN IZDATEK ZA USTANOVITEV POSTAJE ZA MORSKO BIOLOGIJO
V ponedeljek izredna seja za ustoličenje novih rajonskih konzult
V	okviru programa obiskov v Furlaniji - Julijski krajini je bilo vče raj v Grljanu v hotelu ENALC srečanje med delegacijo madžarskega turizma in predstavniki sindikalnega in zadružnega sveta naše dežele, za katero je dalo pobudo deželno od-bomištvo za turizem. Goste .je predstavil podpredsednik deželnega odbora Enzo Moro, nato pa sta dr. Lestak Pal, glavni direktor Cooptu rista in dr. Rohonyi Katalin, ravnateljica budimpeštanskega Turista, prikazala možnosti zadruzniških izmenjav med Madžarsko in deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Dr. Lestak je poudaril, da ima zadružno giban je znatno težo v gospodarskem in socialnem življenju države in da nudi možnosti za spre jemanje turističnih tokov in zadružni š kih skupin, ki se zanimajo za poznavanje izkušenj madžarskih zadružnikov.
V	razpravo sta posegla sindikalna voditelja Calabria in Padovan ter v imenu zadružnikov dr. Miccoli, Deiuri, Meneghesso in Poletto. Zastopniki zadružniške zveze so goste seznanili z načrtom za ureditev mednarodnega turističnega centra na področju Lignana in Gradeža s pristopom zadružniških zvez iz Avstrije in drugih srednjeevropskih držav.
Dr. Lestak .je dejal, da ceni pobudo za mednarodni turistični center, ki bo lahko dal madžarskim zadružnikom priložnosti za izdelavo programa izmenjav in stikov z za družniki - člani Mednarodne zadružniške zveze. Končno so pohvalili pobudo odbornika Mora, katere namen je povečati turistični promet med deželo Furlanijo - Julijsko kra jino in mejnimi deželami.
S. G.
Berzantijeve izjav« v oceni PSIUP
Deželni odbor PSIUP je v obvestilu za tisk ocenil Berzantijeve izjave na seji deželnega sveta 1. Junija ob zaključku preverjanja med strankami leve sredine v zvezi z dejavnostjo deželnega odbora. PSIUP ocenjuje, da so zaključki preverjanja mučni in da so odraz programa pred zaključkom poslovne dobe, ki preusmerja v desno politično ravnotežje deželnega levega oentra. Poraženca sta pri tem PSI In Usti del KD, pravi sporočilo, ki sta se zavzela za obnovitveno politiko na deželni ravni in ki sta z
obsodbo Berzantijevega odbora, češ, da je tmobiJen, dejansko sprožila politično krizo z zahtevo po preverjanju.
V nadaljevanju pravi sporočilo PSIUP, da so BerzanUjeve izjave tuje deželni stvarnosti, za katero so značilni socialni in polilUftni boji, ki zajemajo ne samo politična stališča osrednje vlade, temveč tudi deželne uprave.
Linija Berzantijevega deželnega odbora, nadaljuje sporočilo, je za-popadema v paternalisUčnt poziciji do dielavoev in ljudskih množic, ki se borijo za obnovo družbe in celo izraža pridržke do delavskih bojev, ne da bi pri tem omenila odgovornosti gospodarjev in vlade, fcl so hoteli sedanji položaj.
Izvršni deželni odbor PSIUP na kraju poudarja, da je spričo tega potrebno ojačiti levo opozicijo in okrepiti njene zveze z enotnim gibanjem delavskih množic za levo razredno alternativo.
mokracije za konkretno ustanovitev komisij. Predlog je večina svetovalcev sprejela. Načelnik komunistične skupine Acerbi je teda.i spet predlagal, naj bi razpravljali o zahtevi po tolmaču za slovenščino. Ker je predsednik na začetku zah teval pismeno prošnjo, so mu jo svetovalci tudi izročili. Poleg komunistov je prošnjo podpisalo le pot predstavnikov KD ter socialistični in republikanski predstavnik. Podpisov je bilo enajst in torej dovolj. Nenadoma pa je predsednik predlagal, naj bd zaradi pozne ure odložili seio na prihodnji teden A-cerbi je zahteval, nai bi prei obravnavali zahtevo po tolmaču, predsednik pa je po krajšem listanju po pravilniku ugotovil, da ta ne predvideva točke »razno* in da torej »ni mogoče obravnavati problema o tolmaču*, čeprav je sam od ločil, da bodo o njem razpravljali na zaključku seje. Ob prerekanju glede pravilnika je predsednik še enkrat predlagal odložitev seje do prihodnjega torka. Svetovalci so predlog sprejeli pod pogojem, da takoj vključi v dnevni red prihod-nje seje obravnavo zahteve po slo venskem tolmaču.
Z avtom zbil žensko na tla
Kmailu po 8. uri zjutraj se Je v začetku predora Sandrinem pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 57-letna Nioolina Španu vd. Seliš iz Oristana na Sardiniji in trenutno stanujoča v našem mestu, na Trgu Sansovlno 2. Ženska je na začetku predora nepričakovano stopila s pločnika na cestišče In tako presenetila 34-let-nega Antonia Ltomettija lz Ul. Bala montl, ki je s fiatom 125 vozil proti Goldonijevem trgu. Liometti je sicer takoj pritisnil na zavore in se ustavili, a žal ni mogel preprečiti trčenja v žensko, M jo je silovito zbil na tla.
Hudo ranjeno Spanujevo so z vso naglico odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki strogo pridržali prognozo. Preiskavo za ugotovitev krivde je opravila cestna pollalja, ves čas pa Je promet potekal zelo počasi in neredno.
Čeprav niso bile na dnevnem redu zelo važne in zapletene zadeve, se je sinočnja seja občinskega sveta precej zavlekla, ker se .je vnela diskusija o nekaterih formalnostih za odobritev raznih sklepov in ker je večina svetovalcev prišla na sejo, kot običajno, pozno po napovedani uri. Župan je sporočil, da bo v ponedeljek izredna seja občinskega sveta za ustoličenje šestih novih rajonskih konzult, redni seji pa bosta v torek in petek.
Po odobritvi nekaterih sklepov u-pravnega značaja se je razvila diskusija glede ustanovitve laboratorijske postaje za morsko biologijo. Občinski svet .je z večino glasov odobril sklep o izdatkih za ustanovitev omenjene postaje. Stroški bodo znašali približno 42 mil. lir, od katerih bo dežela prispevala 40 mil. Ta sklep, kakor sta poudarila župan in odbornik Lonzar, je bil potre ben, da se še pred ustanovitvijo konzorcija dobi omenjeni deželni prispevek. Odbornik Lonzar je zagotovil, da bo v roku enega meseca izdelan zadevni pravilnik in da lx> treba ustanoviti konzorcij med tržaško občino, univerzo in drugimi ustanovami. Stroški za vzdrževanje, (v breme občini) bodo znašali verjetno okrog 12 milijonov lir letno. Lonzar je prikazal potrebo in nujnost ustanovitve omenjene postaje ter omenil, da v Jugoslaviji uspešno deluje šest podobnih inštitutov, v Italiji pa samo trije. Izvedenci bo do v omenjeni postaji za morsko biologijo preučevali ne samo morje, ampak tudi sladke vode.
V diskusiji so se oglasili predstavniki vseh svetovalskih skupin. Komunistična svetovalca Jelka Gerbec in Giorgio Rossetta sta poudarila važnost take postaje, izrazila Pa sta svoje pomisleke in ostre pripombe glede dosedanjega postopka^ občinske uprave, ki je šla mimo občinskega sveta. Poudarila sta tudi nujnost sodelovanja novega inštituta s sorodnimi inštituta v Jugoslaviji in s strokovnjaki iz drugih držav. Svetovalec Cesare (PSDI) je pripomnil, da je treba podpreti tako pobudo, ki bo valorizirala naše mesto tudi na tem področju. Svetovalec Monfalcon (PSIUP) je kritiziral način sestave sklepa in mahinacije, ka so v ozadju. Svetovalec Boniccioli (PSI) je ugodno ocenil Pobudo ter .je pripomnil, da zagotovila odtomika Lonzarja in župana odstran.juje.jo zaskrbljenost, ki je prišla do izraza med diskusijo. Ugodno mnenje sta izrazila tudi predstavnik KD in predstavnik PLI.
Grbčeva o odnašanju smeti v Trebčah
Občinska svetovalka Jelka Grbec je poslala odborniku za industrijske storitve Hreščaku vprašanje o odnašanju smeti v Trebčah. Že pred časom je namreč zahtevala, naj občina postavi tudi v Trebčah sodčke za odnašanje smeti. Te dni je občinska uprava dala namestiti v Trebčah kovinast zaboj, v katerega bodo vaščani metali odpadke.
Grbčega trdi v svojem pismu, da so zaboj postavili predaleč izven vasi, in da morajo domačini na pot dolgo poldrugi kilometer Zato pa je Grbčeva ponovno zahtevala, naj občina v vasi postavi tudi sodčke, tako da bodo vaščani lahko uporabljali prenosni zaboj za večje odpadke (staro pohištvo, večje škatle itd.), sodčke pa za manjše smeti.
Sestanek PSDI pri Sv. Soboti
Včeraj se je pod predsedstvom tajnika Foberta sestalo vodstvo sekcije PSDI pri Sv. Soboti in obravnavalo nekatera pereča vprašanja tega mestnega okra,ja. Med drugim so govorili tudi o preureditvi in ovrednotenju nogometnega igrišča »P. Grezar* ter o okuženju zraka, ki ga povzročajo nekatere tovarne v okraju. V ta namen bodo storili potrebne korake pri občinskih in pokrajinskih oblasteh.
Na sestanku so obširneje obravnavali tudi vprašanje graditve no vega podvoza v Ul. Flavia, kar pa prinaša polno perečih vprašanj v zvezi s postavitvijo novega semaforja, premikom filobusnega po-
Miiifiiiiiiuiiiimujiiiiiiiiiiiii iuiiiiiiiiiii ■■iiiiiitiiiiiiifi iiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiuiiiiiniimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiiiiiiiiuiiuiiiiiifiiii
V ČETRTEK PONOČI V UL. SV. MARKA
(
Skupina mladih razgrajačev se je spoprijela s policaji
Trge agenti ranjeni - Podkomisar jih je ukrotil šele s samokresom v roki
stajališča in zgraditvijo primerne u-te za potnike pri postajališču.
Sestanka se ie udeležil tudi pokrajinski tajnik PSDI De Gdoia, ki je na kratko prikazal zadnje dosežke stranke, tako v deželnem merilu kot z vzpostavitvijo dobrih odnosov s SZDLS, na koncu pa z zadovoljstvom še omenil dejstvo, da so pokrajinske levosredinske politične sile zagotovile učinkovito in trdno upravo, medtem ko v spoštovanju do mednarodnih sporazumov se vedno bolj utrjuje sodelovanje med Italijani in slovensko manjšino.
Dijakinja trgovskega zavoda «Ž. Zois» na simpoziju v Rimu
Danes se bo pri Rimu zaključila okrogla miza, na katero je ministrstvo za šolstvo povabilo 45 dijakov iz vse države.
Na simpozij, kjer je govor o «Kakšno Evropo hočejo mladi», je bila med drugimi povabljena tudi maturantka trgovskega zavoda «2. Zoisa« Veronika Sosič in to zaradi najboljše naloge, ki jo je napisala ob «18. evropskem dnevu šole«.
Iz Trsta sta bila tudi povabljena dva Italijanska dijaka
Sinoči v Kulturnem krožku
Ravnikar in Costa o sodobnem mestu
Sinoči je državni zavod za urbanistiko priredil v krožku za kulturo in umetnost na Trgu Verdi 1, srečanje z ljubljanskim arhitektom Edvardom Ravnikarjem in tržaškim urbanistom inž. Robertom Costo. Oba sta se s številnimi arhitekti in urbanisti iz domala vse Evrope udeležila natečaja za urbanistično ureditev obrenskega mesta Karlsruhe v Zvezni republiki Nemčiji in na njem tudi zmagala.
Ugledna gosta je predstavil predsednik tržaškega oddelka zavoda za urbanistiko arh. Luciano Semerani, nakar je spregovoril inž. Costa, ki je zbranemu občinstvu obrazložil samo urbanistično podobo tega mesta ter načrt, ki ga je pripravil za njegovo sodobnejšo ureditev. Med svojim podajanjem, ki ga je ilustriral s številnimi diapozitivi, črteži in podobami nemškega mesteca, se je predavatelj zaustavil zlasti pri dveh sistemih, ki sta ga spričo kulturne in sploh zgodovinske podobe mesta, gnala k izdelavi predloženega načrta: radialnem in ontagonalnem.
Ljubljančan arh. Ravnikar, ki je govoril v italijanščini, pa se je zaustavil predvsem pri vizualni, optični urbanistični ureditvi mesta. Pri tem je prav tako s številnimi diapozitivi skušal prikazati bolečo točko sodobnega mesta, ki ga karakte-rizira fenomen avtomobila. Prav ta pojav pa nas zato mora čedalje bolj siliti k temu, da pri uresničitvi neke nove urbanistične podobe mesta upoštevamo to okoliščino do vseh podrobnosti, saj je eno od bistvenih vprašanj sodobno urejenega mesta prav v tem, kako se bomo v njem najugodneje počutili in živeli, ne da bi si zato morali kvanti zdravja in živcev.
Arh. Ravnikar je nato z nekaj zelo zanimivimi primeri prikazal občinstvu, kako si s kibernetičnega stališča zamišlja prometni vrvež v sodobnem mestu, ki bi tudi z nakupom najdragocenejšega komputerja za urejevanje mestnega prometa veliko več prihranilo, kot pa če bi zgradili super modeme nadvoze, podvoze in večpasovna cestišča.
P D FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
70-letnica društva
SPORED
Danes, 5. junija ob 21. uri nastop pevskega zbora «Fran Venturini« od Domja ln dramske skupine Prosek -Komtavel z Igro «DRAGA RUTH«
Nedelja, 6. junija ob 16.45 sprevod z godbo Iz «Brega» ob 17. uri slavnostni govor — Nastop 90-članskega mladinskega pevskega zbora lz Kočevja ob spremljavi harmonikarjev — Nastop bo-Ijunskih gojencev Glasbene matice — Nastop otroškega pevskega zbora dolinske srednje šole Simon Gregorčič. — Slika s plesom: ((Gremo n’ šagro« — Zaključi zbor ((France Prešeren« ob spremljavi tamburaškega ansambla
Po sporedu prosta zabava
Deloval bo dobro založen kiosk
VABLJENI!
V sredo, dne 9. junija, ob 18. uri, bo v prostorih Tržaške knjiga me srečanje z avtorjem
prof. Alojzom Rebulo
Pisatelja in njegovo najnovejše literarno delo »Gorje zelenemu drevesu« bo predstavil pesnik Miroslav Košuta, nakar bo avtor odgovarjal na vprašanja ln podpisoval.
PD »PRIMOREC« — TREBČE
V torek, 8. junija ob 21. url v Ljudskem domu v Trebčah
NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE
Na sporedu bodo skladbe za klavir, violino, harmoniko ln kitaro
Vljudno vabljeni !
SOLA GLASBENE MATICE TRST
V sredo, 9. jomija 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP
HARMONIKARSKIH
SOLISTOV
IN ANSAMBLOV
Nastopila bosta tudi ansamble «Miramar» Junior — pod vodstvom prot. Eliane Zajec ln ((Miramar« senior — pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Slovensko prosvetno društvo »Tabor« z Opčin in prosvetno društvo »Ivan Grbec« v Skednju
priredita
danes, 5. Junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Ribičičev večer
z dvodejanko »Škrati« in enodejanko »Čudodelna srajca«
Iskreno vabljeni!
Predvčerajšnjim ponoči so se morali policijski agenti pošteno potruditi, da so spravili k pameti skupino podivjanih pobalinov. Malo pred polnočjo so namreč pred bifejem «Momdo» v Ul. sv. Marka razgrajali in se pretepaii, ko pa Je prišla policijska Izvidnica, so nekateri zbežali, drugi pa so se fizično lotili agentov, katerim so zadali nekaj udarcev, enega vrgli ob tla, vodniku pa celo strgali uniformo.
Med temi so bili sami mladi pobalini in tudi taki, M so jih agenti poznali. Pretep, tokrat med pobalini in policaji, se je precej dolgo zavlekel, dokler se ni podkomisar dr Giaoomo Salerno naveličal in potegnil iz žepa samokres. Sele tedaj so se pobalini umirili; spozna, li so pač, da gre tokrat za res in ponižno stopali, seveda pod grožnjo naperjene oevi, v policijska av-
ta, s katerim so Jih odpeljani na kvesturo.
V pričakovanju zasliševanj« so se tako znašli na hladnem za rešetkami 17-letni Adriano Marchesich lz Ul. Bramante, ki Je bil najbolj «vroč», 20-letnl Ferrucclo Tam buri. ni lz Ul. Capodistria, 17-letni Fablo Palcloh iz Ul. Lorenzetti, Enzo Pan-oos, 17-letni Mario Musi zrn iz Sca-la Stemdahl in končno 18-letnl Eu-genio Tantin lz Ul. Bergamasco. Tamburini in Marchesdch se nista pomirila niti na kvesturi. Kot obsedena sta kričala ln žalila policaje, Tamburini pa Je celo s pestjo razbil šipo na oknu hodnika, pri čemer se je tako porezal po rokah, da so ga morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Po zdravniško pomoč so se zatekli tudi vodnik Zottl ter podčastnika Bordon in Samaro. Ker se Je slednji pri
padcu na tla, kamor ga je pahnil Tamburini, udaril po glavi, so ga v bolnišnici pridržali na opazovanju s prognozo okrevanja v 5 dneh, kar velja tudi za ostala pripadnika korpusa javne varnosti. Sarnera so včeraj po opravljanih zdravniških izvidih odslovili iz bolnišnice.
Ker sta dva neznanca poldrugo uro pred pretepam v Ul. sv. Marica napadla v Ul. delte Guardla ln ga večkrat ranila z nožem, 17-letnega Sergla Plrinija lz Istrske ulice 41, so preiskovalni organi mnenja, da sta napadalca verjetno v skupini aretirancev Vse priprte pobaline so in še bodo temeljito zaslišali in če Je bilo kaj narobe, bo prav gotovo prišlo na dan Prav gotovo pa bodo pretepaško razpoloženj fantje precej drago plačali vročekrvnost, ki jo sedaj hladijo za mrzlimi zidovi policljške oeiict.
PODPORNO DRUŠTVO
DIJAŠKA MATICA
bo imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija 1971 v Gorici v Ul. Malta 2 ob 20. uri.
Odbor
Včeraj-danes
Danes, sobota, 5. junija FERDO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 17.33 In zatone Ob 2.44.
Jutri, nedelja, 6. junija MILUTIN
Vreme včeraj: najvišja tempera-tura 25,5 stopinje, najnižja 17,4, ob 19. uri 23,3, zračni tlak 1008,5 pada, vlaga 68 odst., nebo 2/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
4. Junija 1971 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
Umrli so: 83-letnl Olinto Greattd, 57-letna Rosalla Sossi, 83-letna Ga-latea Koch vd. Bonnes, 32-letni Antonio Mauro, 63-letni Ettore Pabris, 63-letni Vladisiao Carli, 56-letni Vla-duntro Sossi ,84-letna Elisafcetta Oiblo vd. Oappomi.
SPDT organizira v nedeljo, 13. junija Jubilejni Izlet z avtobusom na SNE2NIK z društvenim kosilom na SVISCAKIH (prašiček na žaru) Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo.
Cene izleta so:
otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700. kosilo 1.000 lir. Otroci, ki s« se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo zastonj.
P. d. «Vesna« priredi v nedeljo, 6. Junija Izlet k Plltvičkim Jezerom. Vpisovanje ln informacije v baru Ljudskega doma in v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20 do 23 ure.
Prosvetno društvo Ivan Grbec
v Skednju priredi na praznik dne 10. Junija t. 1. celodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Prijave za izlet sprejemajo vsak dan v društvenih prostorih od 17.30 do 19.30
Prosvetno društvo »Kraški dom« Repentabor, priredi 29.VI.1971 (sv. Peter in Pavel) enodnevni Izlet v prelepo Logarsko dolino. Vpisuje Majda Colja v Repnu št. 34 od 3. do 7. junija od 18.30 do 20.30.
SPDT priredi dne 6. t.m. izlet z osebnimi avtomobili na Km. Odhod s Trga Oberdam ob 5.45. Izhodišče s planine Km ob 9. uri.
GledaUšča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi *e nadaljuje prodaja vstopnic za pred-zadnji koncert spomladanske sini' fenične sezone, ki bo danes, oo 21. uri pod vodstvom dirigenta Rl0‘ carda Mutija.
V prvem delu programa bo or' kester gledališča Verdi izvajal Beethovnovo Sedmo simfonijo, v drugem delu pa Čajkovskega Peto simfonijo.
Nazionale 16.00 «11 Computer con *® scaupe da tennis«. Walt Disnel^ film. Technicolor.
Fenice 16.30 ((Solo aindata«, ■*ean Claude Bouillon, Paola Pitagor®1 G. Giamninl.
Eden 15.30 «Oonfessiomi dl un co**1" missario dl podizia al prociu«®-re della repubblica«. Franco N* ro, Martin Baisan. Technlco*0^
Grattaclelo 16.00 «Le pecoreU® reverendo«, Jari Borssen, Mag®" Noel. Prepovedano mladini P°® 18. letom.
Excelsior 16.00 «Dal muovitd«, ®" liot Gould, Paula Prentis. Pr0P°’ vedemo mladini pod 18. letom-
Ritz 16.00 «1 llcenzlosi desidert di una ragazza modema con 11 plesso della verglnltk«. Prepove dano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «11 castello d0**® porte dl fuoco«, Ema Schttrer in Charles Quimney. prepovedano
mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 »Josephih' Catherine Demeuve, Michel Picccr M. Kinemaskap. Glasbeni film-
Aurora 16.30 «Comma 22». TecW^ color. Prepovedano mladini P00 18. letom
Impero 16.00 «StrogOff», J. P. Sa00' M. Farmer.	.
Cristallo 16 30 «Zeppelln». Tech*1* color.	.
Capitol 16.30 «Dumbo». Walt D‘‘ smeyev film.
Moderno 16.30 «Corbari». GluH®0? Gemma, Tina Aumont, Fran* Wolf Technicolor.
Vittorio Veneto 14.30 «Cittk viole®" ta«. Charles Bronson, Telly Sav® las Prepovedano mladini pod letom.	.
Ideale 16 00 «La prima notte de dottor Danieli, industriale ** complesso del glocattolo«. L®n“_ Buzzanca, C. Cristlna Prepoved* no mladini pod 14 letom.
Astra 16.30 «Ninl Tirabuscib, 1« don' na che ha inventato la moss*”' Manica Vittl ln Gastone Mo®di»"
Abbazia 16.30 «La ballata dol*0®*, tk senza name«, Oltnt Eastwood> Lee Manin, Jean Seberg.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grl golom, Trg Virglllo Giotti 1, Al Due Moti, Trg Unltk dltalda 4, Al S. Lorenzo, Ul. del Sonetni 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Aazurra, Ul. Commerclale 26, Rossettl-Emill, Ul. Oombl 19, Al Samarltamo, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri barvni film:
SENZA UN ATTIMO Dl TREGUA
Igrata: Lee Manin ln Ang*e Dickinsom
KINO «|RIS» PROSE?
predvaja danes ob 19.30 barvni film:
IL RE DELLE ISOLE
film je bil posnet po romanu «Havail»
Igrata: Chalton Heston ta d®" raldlne Chaplin
Razstave
V	umetnostni galeriji »Mip’,'n*
na Korzu Italija je razstava 0. tržaškega slikarja Ottoneja Grl®* lija, ki se je s svojimi števlln"^ razstavami doma in po svetu močno uveljavil.
Razstava bo odprta do vklJuin° 15 junija
l3*
V	galeriji Torhandena je do t. m. odprta razstava «Povabil° razstavo«. Obenem je v prodaji P£ sebna Izdaja «Satiricona» z U virnlml barvnimi litografijami
14 Izvirnimi litografijami Leon1' v Fini. Od 14. do 30 t. m. P® D°o0. okviru III. mednarodnega zija o Joyoeju razstava del Si* Fielda, Johna Harta ln Friz® “ schka, ki se navdihujejo po -*°^ vem delu. To bo zaključna razs(“' va sezone v galeriji.
Mali oglasi
najugodnejše jamstvo
kakršnokoli zavarovanje! KOR" .
ŠVAB, agent Generali-Asslcur®** ,
S.p.A. - Opčine — Ul. Šali« Tel. 211489.
IŠČEMO DELAVKO staro n0^ 25 let s znanjem slovenščin®^ Italijanščine za lekarno na nah. Zglasite se od 16. do 19-
priredi 5., 6. in 7. junija
OBČINA ZGONIK V ZGONIKU
7. razstavo domačih vin
Sobota, 5. junija, ob 16.: otvoritev razstave
7. mednarodni odbojkarski turnir za Kraški pokal Nedelja, 8. junija, ob 9.: otvoritev razstave
drugi mednarodni prijateljski turnir v namiznem ten*®1* ob 17. ekshibicijski nastop Vecka in KorpC,evr0p stoih namiznoteniških p rvakov ob 18.: koncert godbe na pihala s Proseka ob 20.: tombola z dobitki v višini 100 tisoč Uta Ponedeljek, 7. junija, ob 18.: otvoritev razstave
VSE TRI DNI OD 20. DO 24. URE BREZPLAČEN PLES ^ PROSTEM. IGRAL BO ZNANI ANSAMBEL KRAS.
Specialitete: pečene klobase, piščanci na žaru, pršut, čevapčiči. *** Avtobusna zveza neprekinjena.	VLJUDNO VABLJEl*1 *
GORIŠKI DNEVNIK
frRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
ZA KOLESARSKO DIRKO PO ITALUI
2 ukradenim tovornjakom Danes bo, po 24 letih, začasno odprt sta povzročila nesrečo prehod v Ulici sv. Gabrijela v Gorici
Sodniki so enega od domnevnih «cirkuških» tatov oprostili, drugega pa strogo kaznovali - Splazil se je v stanovanje, da bi obiskal... sestrično
Pred tržaškim kazenskim sodi-“čem (preds. Ligabue, tož. Borracet-;■ zapisnikar notar Sandulli) sta se ceraj morala zagovarjati 34-letai "rturo Frontini iiz Arone in maro-rtl državljan, 32-letni Meskal Mo-i^hrtl Laabri Ahmed iz Rabata, r* sta kot uslužbenca »cirkusa na Modre Orfei ukradla tovor-nato pa povzročila nesrečo. Bilo je prvi dni meseca julija la-“t ko je cirkus razpel svoj šotor * Ul. Flavia. Moška sta se neke-‘a večera po končani predstavi v .arstvu teme odpravila do cirku-tovornjaka, ki je bil parki-ri1 nedaleč od kraja, kjer je stal s silo odprla deflektor, na-®Pa prižgala motor tako, da sta tajila žice in se odpeljala.
, " zgodnjih jutranjih urah pa se ? zgodilo nepričakovano, šofer u-^adenega tovornjaka, ki ga je kot Ugotovili karabinjerji, imel pre-pod kapo, je pri Trgu Garibal-A verjetno zaradi prenagle vožnje, r?Ubil nadzorstvo nad vozilom ta-*®> da se je to poprek prevrnilo c, desni bok, nato pa drselo še 15 metrov, dokler se ni usta-^*® skoraj ob robu pločnika. Med-
tem ko se je Frontani laže poškodoval po glavi in prsih in so ga za radi tega morali odpeljati v bolnišnico, se je Maročan pognal v beg in izginil. Karabinjerji so ga našli šest ur pozneje na poti proti cirkuški karavani.
Na včerajšnji razpravi je Frontini dejal, da je bil naveličan trdega življenja v cirkusu in tako sklenil zbežati, ne da bi o tem obvestil ravnateljstvo. Že je nameraval poklicati taksi, da bi ga odpeljali na železniško postajo, ko je zapazil Maročana, kako je že sedel za volanom tovornjaka in ga povabil, naj prisede.
Obtoženec je še pojasnil, da obtožba, da si je poiskal priložnostnega prijatelja z vozniškim dovoljenjem, ki naj bi ga odpeljal proč, ne drži.
Javni tožilec je predlagal za obtoženca (Maročan je bil odsoten) po 2 leti zaporne kazni in 100 tisoč lir denarne kazni, uradna branilca Civedlo in Slavich pa najnižjo kazen.
Sodniki so obsodili Maročana na 2 leti zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, Frontini j a pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.
""'"■llllllllillllmiliiiiimimiiiiirtiiiniiniiiiiiiiMiuiii..........
v KROŽKU cPINKO TOMAŽIČ)
ZANIMIVO PREDA VANJE O RAZVOJU KOPRA
Predavala sta inž. Peter Aljančič in Srečko Vilhar
krožku »Pinko Tomažič* (Ul. jJPitoliina 3) sta v četrtek zvečer ^davala inž. Peter Aljančič in Vilhar o temi »Koper kot vjjbembno novo gospodarsko sredi-7*- Najprej je govoril Srečko Vil-Jajr. ki je v zgoščeni obliki prikazal v7® pestro zgodovino Kopra in po-^dal nekaj zanimivih podrobnosti'.
. ^mestece, ki so ga naši predniki /Snovali Koper, je večkrat sprejelo svoj naziv (Algida, Capris, J**topolis, Caput Istriae, Capo *stria) je tesno povezano s svojim javnim zaledjem. Več kot 500 I? je bilo v sklopu Beneške repu-(1287-1797), ki je precej upo-J*Vala prisotnost Slovencev. Bene-republika, od katere Koper ni posebnih koristi, je ohranila ‘*vd«kri sistem, toda po svoje. Tako bili kmetje lastniki zemlje, lahko * jo prodajali ali zapustili, plače-7' pa so marali precejšnje dajatve. Motit se je začel razvijati tako
Ti
jiaoovani kolonat. Gospodarstvo je na kmetijstvu, obrtni in so-močno pa se je razvila trajna z zaledjem, zlasti s Kranjci® (vhodno cesto pri Mudi so Koceni imenovali Kranjska cesta), i® kratki napoleonski dobi je od S« 1838 do 1918 sledila avstrijska "®®a, ko se je začela po malem izvijati industrija. V tej dobi si 5 Postavil gospodarske temelje tu-J1 slovenski živelj. Leta 1883 so Slo-ustanovili svojo hranilnico in ^Sjoiilnico, ki se je močno uvelja-I1'«- Ko se je Trst razvijal, ga je ®®Per zalagal s sadjem in zelenja-za kmete in delavce pa so bili ^®®j trdi časi.
V Kopru se je razvijalo tudi po-J*mbno kulturno in politično življe-7' Kakor Italijani, so tudi Slonici imeli znamenite može. So-j isti, pozneje pa komunisti, so JMi precejšen vpliv. Leta 1908 so l zbrali slovenski, italijanski in ^VaSki učiteljiščniki in soglasno Vložili ravnateljstvu učiteljišča , ®ie zahteve, med katerimi je bila 7' zahteva, da se 1. maj proglasi u Praznik dela in prosti dan pouka, f^ionalizem se je ukoreninil le buržuazijo. Popolnoma novo ,7r>bje se,je začrio po osvoboditvi, 7'k vzpon pa leta 1954, ko je Nehala vojna uprava.
Peter Aljančič je najprej o-kakšno stanje je bilo tedaj J Koorskem, kjer je bil narodni 7a približno 40 odst. nižji i® Poprečja v Sloveniji. Vložena so 1 ® velika sredstva, ki so obrodi-? obilen plod. Zdaj je narodni do-za 10 odst. večji od poprečja (.Sloveniji. Močno se je spreme-tudi struktura prebivalstva, ®glo se razvijajo promet, trgovi-7 turizem, industrija. Pomembno »®go imajo koprsko pristanišče in i“ezniica, tovarni Tomos in Melj,®,'tehna. Predvidevajo, da se bo planiški promet do leta 2000 po-za petkrat. Spričo vedno več-pomorskega prometa, je pri-^hinil ing. Aljančič, ni razlogov ?. konkurenco med reškim, kopr ?>m in tržaškim pristaniščem, po-5*«en pa ni bil dogovor za sropne za medsebojno sodelovanje f1 Specializacijo. Isto velja tudi za 7item. O tem so že bile izmenja-(e misli, ni bilo pa še konkretnih (?*govorov. Za industrijsko cono A koprskem pristanišču je bilo počenih 1600 ha površine, za raz-j J turizma pa je določen pas od 7'e do reke Dragon.je. Na Koprom se naglo dviga število prebi-TJstva. Splošen nagli razvoj pri-nove probleme in zahteve, »kaditi bo treba novo hitro cesto rafije - Sečovlje - Istra (zaceli I . bodo graditi verjetno prihodnje 7>), „„1^3 je elektrifikacija želez-7*. v načrtu je gradnja aerodro-7. zgraditi je treba novo bolmš-7°. nova stanovanja, šole. vse "® narekuje dolgoročno načrtovanje.
.Ing. Aljančič je svoje predava-7 zaključil z besedami: »Želimo, 7 bi Koper in Trst složno rasla * imela važno vlogo v Evropi*.
(Kato sta predavatelja odgovarja 41 na razna vprašanja glede ribi-
štva, kmetijstva, ukrepov proti 0-nesnaženju voda, šolstva, itd.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze. Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvolast-ndško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 19. .unija.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimMiiiiiHiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiinifiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ENOLETNI OBRAČUN PROSTOVOLJNEGA DRUŠTVA
Delovanje gor iškega Zelenega križa še vedno koristno in človekoljubno
eto dni delujejo v novi stavbi - Še letos bodo nabavili dva nova rešilna avtomobila Jrihodnje leto bo v Gorici vsedržavni kongres tovrstnih prostovoljnih ustanov
Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi 49-letni Biagio Gino Me-delin iz občinskega prenočišča v Ul. G. Gozzi 5.
Obtožnica ga je dolžila, da se je v jutranjih urah 19. aprila letos splazil v stanovanje 67-letnega Paola Dambrosija v Ul. Cellind 3 in hotel iz predala nočne omarice izmakniti steklenico likerja, površnik z dokumenti, torbo in uro. Namen pa se mu je ponesrečil, ker je prav tedaj vstopil v sobo lastnik stanovanja, Dambrosi, in ga zasačil pri nepoštenem opravilu.
Na včerajšnji razpravi se je obtoženec, ki je bil v priprtem stanju, zagovarjal, da je vstopil v stanovanje, ker je iskal neko osebo. Prepričan je namreč bil, da v njem še vedno stanuje njegova sestrična, čeprav je ni videl že skoraj pet let. Ko pa je vstopil v sobo lastnik stanovanja in mu povedal, da je on gospodar, mu je mirno sledil in prav tako mimo počakal na prihod policistov.
Tožilec dr. Borracetti je predlagal za obtoženca 6 mesecev in 100 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec Stradella pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v podrejeni stopnji pa najnižjo kazen.
Sodniki so delno sprejeli tožilčev predlog in obsodili Medelina na 4 mesece zapora ter 15 tisoč lir denarne kazni.
Diskusija o šolstvu v Miljah
Na pobudo občinske uprave je bila pred nekaj dnevi v Miljah javna diskusija o problemih današnje šole in njeni povezavi z deželo ter krajevnimi upravami. Poročala sta odbornik za šolstvo Willer Bordon in ravnatelj srednje šole ing. Gian-carlo Roli. Diskusija je bila v sejni dvorani občinskega sveta. Sklenili so, da se ustanovi poseben odbor, v katerem bodo predstavniki šole, sindikatov in ustanov, ki bodo preučili možnosti in dajaii pobude za nove prijeme in poizkuse na področju šolstva.
Razstava otroških risb
Danes ob 18. uri bo v dvorani EN DAS v Ul. Zudecche 1 otvoritev risb in slik, ki so jih napravili otroci, ki obiskujejo otroške vrtce ustanove ONAIRC. Razstava bo odprta do 15. junija, ob delavnikih od 17.30 do 20.30, ob nedeljah fai praznikih pa od 11. do 13. ure.
Morda bo že jeseni tu odprt prehod za pešce in kolesarje * To je najkrajša cestna zveza med Gorico in Novo Gorico - Upanje in zadovoljstvo Goričanov
Po štiriindvajsetih letih bodo danes ponovno odprli mejo v Ulici sv. Gabrijela (delu, ki je po letu 1947 pripadel Jugoslaviji, so dali ime Erjavčeva cesta). Prehod čez mejo bo sicer danes možen le za tekmovalce in spremljevalce velike italijanske kolesarske dirke »Giro dTtalia*. ki je letos »preskočila* meje italijanske države z etapami v Jugoslaviji in v Avstriji.
Prehod v Ulici sv. Gabrijela bo torej odprt le nekaj ur. Za prebivalstvo Gorice in Nove Gorice pa predstavlja to začasno odprtje važen dogodek. Prehod bodo namreč usposobili za prehod ljudi najbrž že jeseni, ko bo italijansko - jugoslovanska komisija za dokončno u-reditev državne meje zaključila svoje delo. Zdi se, da bo ta prehod služil le pešcem in kolesarjem, tako da ne bi bilo z avtomobilskim prometom prevelike ovire za železniški promet.
Vsekakor bi bilo tudi tako delno odprtje zelo pozitivno. Če bo do tega prišlo, bo postala Ulica sv. Gabrijela s podaljškom Erjavčeve pravo sprehajališče za Novogoričane. To je najkrajša zveza med Gorico in Novo Gorico in prav gotovo je, da bd odprtje tega prehoda služilo tudi kot integracijski urbanistični proces obeh mest.
Če ne bi bilo dolgih avtomobilskih vrst pri prehodu Rdeča hiša bi lahko rekli da meje pri Gorici ni več. Prehod se je tako poenostavil, da lahko mimo poudarjamo tezo o najbolj odprti meji na svetu. Odprt prehod v Ulici sv. Gabrijela bo ta integracijski proces med Gorico in Novo Gorico pospešil.
Ko so v septembru 1947 tod potegnili žlico, so zaprli pot, po kateri so hodili Goričani na izlete v Kromberk, v Panovec, na Sv. Katarino. Pozneje so se tu pa tam odprli mejni prehodi preko katerih je bilo iz leta v leto lažje iti čez mejo. Tu pa je obmejna žica ostala kljub vsem prizadevanjem posameznikov in krajevnih oblasti.
Pred leti je skupina trgovcev zbrala nad 600 podpisov trgovcev in obrtnikov iz severnega dela mesta. Ti so si namreč želeli, da bi po tej poti prihajali jugoslovanski kupci. Kljub podpori krajevnih oblasti so razna ministrstva ostala gluha za te upravičene zahteve. Ko so se v Novi Gorici-iVi^pe^po uveljavile vsakoletne motociklistične dirke, je padla misel, da bi to športno prireditev razširili tudi na Gorico. V takem primem bi seveda morali iti tekmovalci skozi bloka v Ulici sv.
1 1

®	* f f
C‘ Ja*,.
aPiirfli r »m
1 BgJrs ’
Včeraj še žična pregrada, danes prehod za udeležence kolesarske dirke po Italiji, v jeseni skoraj gotovo tudi za pešce in kolesarje
Kljub stalnemu izpopolnjevanju raznih naprav v bolnišnicah v Gorici in drugod v pokrajini je delovanje ganskega Zelenega križa še vedno potrebno in dobrodošlo, posebno v tistih krajih, kjer nimajo urejenih zdravniških ambulant in za vrsto prevozov bolnikov, za katere ni pristojna hitra reševalna služba bolnišnic.
V	zadnjem času so delovanje Soriškega Želenega križa še izpopolnili in v tekočem letu obljubljajo nadaljnjo izpopolnitev. Zeleni križ .je prostovoljna organizacija, ki živi od prispevkov posameznikov in u-stanov. Tako je bil lani za goriški Zeleni križ uresničen petdesetletni sen: dobili so svoj sedež. Staro stavbo na križišču Ulic Crispi in Morelli, kjer je bil stari začasni sedež, so podrli, na istem mestu so zgradili moderno zgradbo, v kateri imajo poleg uradov, ambulante in garažo za rešilne avtomobile tudi štiri stanovanja, ki so ijh oddali v najem. Denar za zgradbo je dala goriška posojilnica, zemljišče pa je darovala občinska uprava.
V	tako prenovljenem sedežu so seveda preuredili tudi nekatere službe. Ljudsko knjižnico so odpravili in knjige darovali letoviščarski u-stanovi v Gradežu. kjer jih bodo lahko uporabljali, če bo nastala potreba, v poletni sezoni.
Deželna uprava je Zelenemu križu obljubila, da bo nakazala denar za nakup dveh novih rešilnih avtomobilov. Stare in že rabljene bo do lahko spravili iz prometa.
Lani so s svojimi rešilnimi avtomobili prepeljali 4.157 bolnikov in ponesrečencev. Prevozili so 79.932 kilometrov. Približno osmina prevozov je zadevala cestne nesreče, ki so se pripetile v bližini Gorice ali v mestu samem.
Prostovoljne reševalne organizacije imajo vsako leto svoj kongres. Prihodnje leto bo tak vsedržavni kongres v Gorici. Ob te.i priliki se bodo v našem mestu zbrale stotine elanov teh organizacij iz vse države.
SLEPARILI SO UPOKOJENCE
Blago vredno 30.000 prodajali po 90.000 lir
Že včeraj smo na kratko poročali o sleparjih, ki obiskujejo upoko jence v Gardcd, ter jim prodajajo za 90.000 lir pakete blaga, ki je v resnici vredno le tretjino te vsote. Sleparji trdijo, da jih je poslal zavod INPS..
Včeraj nam je policija javila ime na nekaterih osleparjenih ljudi. Gre. kot bomo videli, za starejše upokojene osebe.
Ardiita, namemijeiia pa Je za uporabo tudi ostalim mladim športnikom Iz Gorice, saj je bila zgrajena pretežno s prispevkom deželne
jem.
V Ulici Paolo Diacono 57 so osle- uprave, odnosno z javnim denar parili 68-letno upokojenko Lauro Mo-via. V Ulici Trieste 13 76-letno Ca-lerino Peruch vd. Peressoni. Naš rojak, 72-letni Miroslav Povšič, stanuje na Korzu Italia 109; tudi njega so opeharili.
Najbolj gnusen pa se nam zdi primer 89-letoe Beatrice Nigris iz Ulice Buonarroti 24. Ta je že več mesecev priklenjena na posteljo zaradi artroze in mora s svojo pokojnino plačevati bolničarko. Tudi njo so sleparji opeharili.
Na policiji so mnenja, da je mor da še kaka oseba, ki .je bila tako opeharjena. Morda je na delu več sleparjev, ne le dva. Brez dvoma zelo dobro poznajo goriške razmere, sicer ne bd šli na »gotove* naslove.
Stavke v ladjedelnici
Pogajanja med sindikati in vodstvom tržiške ladjedelnice včeraj niso privedla do kakšnega izboljšanja in omiljenja spora. Sindikati so ostali pri svojih stališčih in zahtevah ter so sklenili, da bodo prihodnji teden stavkali skupaj še osem ur. Za torek so med stavko napovedali zborovanje delavcev, na katerem bodo proučili položaj in probleme. V ponedeljek pa bodo imeli posvet notranje komisije.
Slovo ravnatelja ENAL
Včeraj se je uradno poslovil od Gorice dosedanji! ravnatelj tukajšnje ustanove za pomoč delavcem (ENAL) Romano Visintini, ki odhaja lz naše pokrajine na dirugo službeno mesto. Njegovo mesto v Gorici je prevzel novi ravnatelj te ustanove Luciamo Graniti.
Nova telovadnica v Gorici
Jutri, v nedeljo ob 10.30, bodo poleg središča Stella Matuttna v Ul. Nlzza odnosno Leopardi v Gorici uradno otvorlll ln Izročili svojemu namenu novo telovadnioo. Upo-lalbljsilo jp bo športno društvo US
Občni zbor konzorcija za posoška vina
Za občnim zborom članov konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, ki Je bdi prejšnji teden, bo jutri v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Orispi 10. letni občni žbor konzorcija za posoška vina. Začetek ob 10. url. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem dedovanju konzorcija in razgovorov o bodočem delu.
Gabrijela in na Svetogorski cesti. Tudi ta zamisel je odpadla.
Zdi pa se da je sedaj prišel pravi trenutek. Včeraj so jugoslovanski in italijanski delavci skupno u-rejevali cestišče na obeh straneh
meje, danes bodo tod skozi vozili udeleženci dirke po Italiji, čez nekaj mesecev pa se bodo tod sprehajali prebivalci dveh obmejnih mest.
m. w.
PESNIK GORIŠKIH BRD OBHAJA
rilca Zorzuta — vedno veselega »n nasmejanega, vedno mladega in korajžnega planinca, ki nikoli ne zamudi nobenega pomembnejšega srečanja goričkih planincev, ki se zbirajo okrog svojega Slovenskega planinskega društva.
Pa je prišel tudi za tega večnega mladeniča čas jubilejev. Prvega je praznoval v soboto, 22. maja, ko je minilo 50 let, odkar sta si obljubila z ženo Marijo, da bosta složno in zvesto hodila skupaj po življenjski poti. Ta dogodek sta praznovala v rodnih Brdih, v Medani, ki je znana po toliko uglednih Bricih, ki so se tukaj rodili ali delovali. Cerkvene obrede je opravil jubilantov sošolec Lojze Kodermac, župnik v pokoju, ki sedaj živi v Kožbani. Domači pevski zbor pa mu je zapel voščilno *Na mnoga leta*.
V teh dolgih letih je moral naš Ludvik marsikaj potrpeti in pretrpeti, ker ga je fašizem stalno preganjal in ga tudi pregnal iz Krmina, kjer je več let služboval, a življenjskega optimizma in vedrine mu ni mogel pregnati. Sedaj živi z družino v Kanalu, kolikor sploh živi doma.
med drugim izlil svojo bol zaradi razkosanja Brd po novi meji v članku «R ranjena Brda*. Pomagal je tudi pri obnovi slovenskega planinstva po vojni in na ustanovnem zborovanju Planinske primorske zveze po vojni na Kuclju ga najdemo med ustanovitelji in prvimi odborniki, kako v improviziranih verzih zanosno poveličuje ta dogodek.
Našemu jubilantu Ludviku in njegovi zvesti življenjski družici Mariji, ki mu je ob njegovem bohemskem življenju vedno čuvala domače gnezdo, želijo člani SPD in vsi goriški prijatelji in znanci še dolgo let vedrega življenja in še novih jubilejev v zdravju in veselju. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo.
I, M.
S kosilnico se je porezal
Včeraj popoldne so pridržali v goriški splošni bolnišnici za 20 dni na zdravljenju 23-letnega Hadrijana Vižintina iz Doberdoba, cesta v Dol št. 1, ki so mu zdravniki ugotovili, da si je odrezal kos sredinca na levi roki. Vižintin je povedal, da se
______	______ je porezal, ko je čistil rezila pri
Njegov dhasverški duh ga'namreč kosilnici na travniku blizu doma.
___.i« i____	• m	__ v* lrnicil frnun	rvZ-o+a Oam
vodi okrog, po vsej Sloveniji in spotoma njegova pesniška duša snuje vedno nove prigodnice, ki jih potem recitira na raznih srečanjih ali pr& slavah in često kar na mestu sklada. Tu in tam jih tudi objavi v tisku. Saj je marsikaj njegovega tu-
iiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiimiiMiiiiimiiiiiimiiimiiumiiiiiHiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiaiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiit
SINDIKALNA AKCIJA PROTI KRIZI
Na tiskovni konferenci razpravljali o ukrepih za rešitev tovarne nogavic
Odločna reakcija delavcev v SAF0G proti zastraševalnim metodam vodstva tovarne
Odbor za zasedbo tovarne nogavic v Gradišču je imel v četrtek, 3. t. m. popoldne v tej tovarni konferenco za predstavnike tiska in oblasti. Povabilu so se odzvali deželni svetovalci Bergomas, Zorzenon, Sparta-co in Rizzi, deželni odbornik (Tri-pani, župan iz Gradišča, predstavniki raznih strank in drugih krajevnih ustanov ter treh sindikatov.
Goste je pozdravil član tovarniškega odbora Frattini, nato pa je sindikalni predstavnik Colautti opisal jedro spora. Sledila je debata, v kateri so omenili visoko produktivnost delavcev te tovarne v primerjavi s količino prodanega blaga, dodeljenega števila strojev in težkih delovnih pogojev za žensko delovno silo v podjetju.
Iz navedenega je razvidno, da za sedanji položaj niso odgovorni delavci, ampak kvečjemu vodstvo tovarne. Župan iz Gradišča, deželni svetovalci in predstavniki političnih strank in drugih ustanov so si bili edini v tem, da je treba zahtevati nujen sestanek s predsednikom deželnega odbora in mu predočiti so-calne in gospodarske posledice za Gradišče v primeru, da pride do dokončne zapore tovarne z izgubo 50 delovnih mest. Zato je treba nujno sklicati sestanek deželnega odbora, sindikatov in predstavnikov vodstva tovarne, na katerem je treba jasno ugotoviti stališče vodstva, kar se tiče bodočnosti tovarne, ki mora zopet vzpostaviti normalno proizvodnjo. Župan je še zagotovil, da bo občinska uprava v Gradišču izplačala kot predujem nad dva milijona lir na račun pomoči, ki jo je že sklenila dati deželna uprava. Vsi pa so soglašali s tem, da se mora ta spor čimprej in pozitivno rešiti.
Pokrajinski svetovalec KPI Me-nichino je s tem v zvezi poslal predsedniku pokrajinske uprave dr Chientaroliju interpelacijo, v kateri želi vedeti, če in kaj je ukrenil pokrajinski odbor za rešitev te krize in predlagal, naj bi na prihodnji seji pokrajinskega sveta razpravljali o tem in sprejeli potrebne ukrepe oziroma posredovanja.
Tudi v goriški tovarni SAFOG se nadaljuje protestno gibanje delavcev pri žerjavih, modelistov, v skladišču in po drugih oddelkih, ki protestirajo proti zastraševalnim metodam, ki se jih skuša poslužiti vodstvo tovarne. Tri sindikalne organi-
zacije so te dni zahtevale pri In-tersindu v Trstu naj skliče sestanek prizadetih strank ter mu predložile v osmi’ točkah zahteve, o katerih naj se na takem sestanku razpravlja in ukrepa. V primeru, če bi se o teh osmih točkah ne sporazumeli globalno, si delavci in njihovi sindikalni zastopniki pridržujejo pravico nadaljnje bolj energične akcije.
Danes v Gorici 24. kongres KD
Podtajnik Mario Toros bo danes, kot zastopnik osrednjega strankinega vodstva, predsedoval 24. pokrajinskemu kongresu Krščanske demokracije. Kongres se bo pričel ob 16. uri v mali dvorani UGG in se bo nadaljeval jutri ves dan.
Kongresu bodo prisostvovali poslanec Marocco, goriški župan Martina, deželni tajnik KD Tonatti, delegati ostalih pokrajinskih vodstev iz naše dežele. Povabili so tudi delegate drugih političnih strank z izjemo fašistov.
Delegatov na kongresu je 149. Zastopajo 3.298 glasov, ki so jih člani dali na 34 skupščinah krajevnih enot. Po diskusiji, ki obeta biti zanimiva, bodo izvolili novo 30-član-sko pokrajinsko vodstvo.
Ženica podlegla poškodbam
Včeraj dopoldne je podlegla poškodbam odnosno komplikacijam 82-letna Marija Gaetani, iz Gorice. Dne 28. februarja so jo pripeljali v bolnišnico iz doma onemoglih v Ločniku, kjer si je pri padcu zlomila desno stegnenico in desno zapestje.
•tiiuiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiituiiiiiiuiiimmiiiiiiimii
viiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiimiiiiiimii
OB UVEDBI OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
Predlogi goriške delegacije na posvetu v Gardone
Kdaj naj bi bil odgovorni avtomobilist obvezan priti pred sodnike
Te dml se Je vrnila domov pravna komisija goriškega avtomobilskega kluba, ki se je udeležila XIV, posvetovanja talcih pravnih komisij v Gardami ob Gardskem jezeru. Goriško delegacijo je vodili Ptetro Marši, člani pa so bili še Batami. Lenaoni in odv. Zucalli. Posvetovanje Je bilo važno predvsem zato, ker Je bilo tik pred uvedbo obveznega zavarovanja avtomobilistov, Id stopi v veljavo 12. junija, se pravi prihodnji teden. Na zborovanju je goriška delegacija predložita tri predloge. Med temi je bil skoro v celoti osvojen predlog, da naj bi ne bilo potrebno, da bi civilni sodni razpravi v zadevi prometnih nesreč za določitev odškodnine prisostvoval budi odgovorni poleg prizadetega in zastopnika zavarovalnice. Odgovorni avtomobilist naj bi bil obvezan biti na razpravi edino v primeru, če bi po-
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM-Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJMLAJŠI IZ ŠTANDREŽA
Naš fotograf je pred nekaj dnevi obiskal slovenski otroški vrtec v Štandrežu, ki je nastanjen v isti stavbi kjer se nahaja tudi vrtec za italijanske najmlajše. Slovenski otroci so se na vrtu postavili pred fotografa, škoda da so bili nekateri
ta dan odsotni. Učiteljica Štrukljeva nam je povedala, da obiskuje letos ta vrtec 27 otrok in da se je število v zadnjih letih povečalo. Tudi otroci iz mešanih zakonov, ki so prej zahajali v italijanski vrtec, so pričeli sedaj obiskovati slovenskega.
Mnogi od otrok, ki Jih vidimo na sliki, bodo nocoj nastopili s pesmi cami in recitacijami v okviru večera, ki ga je za »praznik špargljev* pripravilo domače prosvetno društvo »Oton Župančič*.
vzročema škoda presegala zavarovano vsoto, ker mora v takem primeru povzročitelj nesreče sam odgovarjati za višek.
Na posvetu v Gardone di Riviera so obravnavali še številne druge pravne zadeve s področju zavarovanja in avtomobilizma, pri čemer je goriška delegacija aktivno
sodetovaila.
kjer je kosil travo za očeta. Sam je delavec v Tržiču in po delu v tovarni pomaga tudi na domu.
ŠOLA GLASBENE MATICE v Gorici
Danes, v soboto, 5. Junija ob 20.30, bo v dvorani kluba »Simon Gregorčič# na Verdijevem korzu 13
ZAKLJUČNA PRODUKCIJA
gojencev glasbene šode v Gorici.
Danes in jutri v Gorici tekme aeromodelistov
Danes in jutri bodo na goriškem letališču ob Tržaški cesti mednarodne tekme letalskih modelčkov, ki so že osme po vrsti. Organizira jih goriški aero klub «Luclamo Marni#. V drugem delu tekmovanja bo morata ocenjevalna komisija izbrati tudi zmagovalca za najbolj originalni model. Za obe tekmovanji so se goriški člani kluba marljivo pripravili, da bi se čim bolj izkazali v ostri mednarodni konkurenci. Med udeleženci je tudi več aeromodelistov iz Jugoslavije, ki so se tudi tani dobro izkazali.
Ob tej priliki bodo izbrali tudi
italijanske kandidate za udeležbo na svetovnih tekmah te kategorije, ki bodo v Ameriki.
Iz goričkega matičnega urada
Dne 3. in 4. t.m. so prijavili na goriškem matičnem uradu 11 rojstev in tei smrti.
ROJSTVA: Tiziano Perin, Arian-na Bertoe. Anna Zuppel, Raffaella Reatti. Paolo Bressan, Massimo Bri-sco, Gregor Sfiligoj, Giuliano Maz-zoli, Lucia Beltramini, Diego Ersetig in Michela Zorzenon.
UMRLI: 73-letna upokojenka Gio-vanna Mariotti por. Parovel; 60-letni upokojenec Arnaldo I 'artinis in 68-letni upokojenec Ivan Pregelj.
VERDI ob 17.30: »Basta guarttar-ta», Maria Grazla Bucoelta in Cario Giuffre. Barvni film, mladini pod 14. letam prepovedan.
OORSO 17.16—22.00: «Strogoff», J. Fh. Law tn M. Praner. Ital. M-namaskop v barvah.
MODERNISSIMO 17.00-22.00: «Non stuzzlcoaite 1 oow-boys che dor-mono», J. Stevvart in H. Fonda. Italijanski kimemaskop v barvah.
CENTRALE ob 17.00:	»Benedetto
tra le donne#, L. De Funes in N. Adam. Klmetmaskop v barvah.
VITTORIA ob 17.15:	»Mazzabubu
quaiivte čarna stamno quagglUl». It. barvni film. S. Koščtna, F. Franchl in C. Ingrassia. Mladini pod 18 letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 18.00: «11 dlo serpen-te#, N. Carsini ln B. Cunnin-gham. Kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR ob 16.00: «Roy Colt «& Winchaster Jack#. Wester n film v barvan.
PRINCIPE ob 18.00: «Una nuvola dl polvere. un grido dl morte... arriva Sartana#, L. Garko ln F. Scott. Barvni film.
SAN M1CHELE 18.30: «L’aItro fac-cia deti planeta delie sclmmie# — drugi ded. Charles Heston.
l\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Leglja prekletih#, ameriški barvni film — ob 18.15 tn 20.15.
SVOBODA (Šempeter); «Bullt», a-meriški barvni film — ob 18.30 ln 20.30.
RENČE: «2tvela Amerika#, arneri Skl barvni film — ob 20.30.
DESKLE: »Komedijanti#, ameriški barvni film — ob 20. url.
ŠEMPAS: «Nomadi s severa#, ameriški barvni film — ob 20.30.
KANAL:	«2ene», francoski barvni
film - ob 20.30
PRVACINA: «Pony ekspress#, ameriški barvni film — ob 20.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna Crlstofo letti. Travnik, tel 29-72
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lesama dr Rismon-do. Ulica Toti 52. tel 72701
PRAZNIK ŠPARGLJEV v ŠTANDREŽU
Nadaljevanje programa:
Danes, 5. Junija ob 21. uri: nastop P. d. »O. Župančič#
1.	Recitacije ln petje — izvajajo najmlajši otroci, ki jih J« pripravita učiteljica El da Gravner;
2.	Skupina Sodarjev predvaja Igro «L«uknja v namiznem prtu#, ki Jo je zrežiral Jožico Marinič;
8. Veseloigra «Tisočak v telovniku# Izvaja dramska družim odraslih članov v režiji Draga Marušiča.
Jutri, 8. t. m. ob 81. url: nastop 11 pevskih zborov z Goriškega
ln lz Slovenije.
Oba dneva deluje blfš tudi z beluši in jagodami; odprte to budi razstave belušev, fotografij ln starega orodja. V primeru slabega vremena bodo izvajali program v župnijski dvorani.
ZANIMIVA ODKRITJA
v
Čigave so zasluge za švedsko nevtralnost
STOCKHOLM, 4. — Usoda zares ni bila naklon jena upokojenemu generalu Utafu Toroeliu. Danes je te maž star že 94 tet ln v tej starosti prihaja ponovno «v zoben širši, deloma celo svetovni javnosti. Ta danes tako star general je bil namreč pred 30 leti vrhovni komandant Švedskih oboroženih sil. In v tem svojstvu jo predlagal Švedski vladi in Švedskemu kralju, naj bi se Švedska opredelila za nacistično Nemčijo in napadla Sovjetsko zvezo. Ros-nid na ljubo je treba priznati, da je bilo Istega mnenja tudi nekaj članov tedanje vlade in tudi sam kmaid Gustav V., te da so pa-metnejšl člani vlade — prvenstveno socialdemokrati — te naklepe preprečili in s tem rešili švedsko, oziroma njeno svobodo in samostojnost.
Vse to prihaja danes na dan v knjigi, ki je te dni prišla na švedski knjižni trg in ki je postala nekalkšen politični best-seller. Filozof Leif Blorkman je napisal doktorsko disertacijo z naslovom •Švedska tik pred načrtom Bar-barossa«. Znano je, da je bil to naičrt nemškega vrhovnega štaba za napad na Sovjetsko zvezo. 2e omenjeni danes 94 let stari general je bil za to, da bi se švedska opredelila za Hitlerjevo Nemčijo in v tem smislu je 4. aprila 1941 predložil švedski vladi pisan predlog, naj švedska vojska «začne s pripravami za sodelovanje z Nemci proti Sovjetski zvezi«. Za nemški napad na Sovjetsko zvezo se je že vedelo. Načrt Barbar'>ssa Je predvideval napad v maju, vendar Je bil napad preložen na 21. junij, ker je Jugoslavija s pu-čem dne 27. marca prekrižala Hitlerjeve načrte. General Tomell Je svoj predlog «utemaljeval» s tem, da je «treba upoštevati bodoči švedski prestiž ln njen položaj v severni Evropi«, kajti anlka-kega dvoma ni, da bo Nemčija zmagala«. Z druge strani pa je še dodal, da je za švedsko «žlvljonil-skega pomena, da se Sovjetska zveza potisne stran...«
Ko pa Je 21. aprila švedska vlada razpravljala o tem predlogu, Je eden Izmed socialdemokratskih ministrov vprašal navzočega generala, kako pa bi bilo, «če bi se Švedska postavila ne na stran Hitlerja pač pa na stran Sovjetske zveze«. Očividci pravijo — pravi knjiga — da Je socialdemokratski minister postal «zelen« od jeze ko mu je na to dovolj jasno vprašanje filomadsfcični general odvrnil, da je tak predlog »absurden«.
Na srečo, kot smo že rekli, so bili v vladi tudi ljudije, ki so gledali nekoliko dlje kot je gledal načelnik vrhovnega štaba ln če je res, da je bilo nekaj članov tedanje koalicijske vlade za generalov predlog, so bili predsednik vlade, obrambni! minister in še nekaj drugih manj odgovornih vendar pomembnih ljudi, ki so bili za to, da švedska na vsak način ohrani svoj »položaj nevtralne države«. Niso bili vsi na strani Sovjetske zveze, vendar so bili za «nevtraino ln samostojno Švedsko«.
V tem smislu je bil generalov načrt odklonjen. S tem se gene-ra« ni sprijaznil ln je nekaj tednov pozneje prosil za sprejem pri samem kralju Gustavu V. Jz že omenjene knjige zvemo, da Gustav načrta ni odklonil, pač pa se je zanj celo ogrel. Načelno je načrt sprejel ln pristajal na to. da bi se Švedska »pravočasno priključila zmagovalcu«, da bi si g tem «zagotovlla svoje imerese na Baltiku«. Po tem srečanju s kraljem je general dal celo ukaz, naj se pripravi »operacija« za zasedbo otoka Oland, ki naj oi nato služil nacistični mornarici.
Čeprav se zdi danes to malone nemogoče, tedaj ni bilo tako. 2e v poletju 1940 Je stockholmska
V okviru proslav ob 70-letnici PD «F. Prešeren« so v Boljunou organizirali razstavo o delovanju društva od ustanovitve do današnjih dni.
Kipar Mario Vilhar razstaviI v Tolminu
Prijetno smo bili presenečeni, ko je slikar in kipar Mario L. Vilhar iz Postojne, za praznik občine Tolmin, v prostorih Ljudske knjižnice priredil razstavo svojih umetnin. Dejstvo, da so se odprtja razstave udeležili vsi občinski odborniki, predsednik inž. Papič, podpredsednik Franc Skok in sekretar obč. komiteja ZKS Ladava, je temu redkemu kulturnemu dogodku dalo še poseben poudarek. Omeniti moramo tudi, da je to že šesta razstava v teh prostorih. Uprava Ljudske knjižnice je s tem, da je dala na razpolago prostor, zaorala močno brazdo na kultur-no-umetniški njivi. 2eteli bi le, da bi sedanja razstava ne bila zadnja.
O razstavi sami moramo najprej zapisati tole ugotovitev: več obiskovalcev smo slišali, Kako so nattboma ponavljali: Le-
V Parizu so končali snemanje filma, o katerem se bo govorilo
Tati nam v filmu «Trafit» dokazuje da svet postaja velikanska klinika
Polemika s potrošniško družbo v starem Tatijevem elegantnem slogu
PARIZ, 4. — Znani francoski režiser Jacques Tati je dokončal svoj novi film, ki ga namerava poslati na berlinski festival, ki sicer ni tako popularen, kot sta na pr. beneški filmski festival in festival v Cannesu, ki pa je pomemben zaradi izredne ravni predvajanih filmov. Kakor je znano, francoski komik ne u-stvarjo veliko filmov, toda vsak njegov film, vsaka njegova stvaritev predstavlja dogodek za filmski svet. Vrh tega so Tatijevi filmi zelo aktualni V zadnjem času šiba našo potrošniško družbo, tako imenovano moderno civilizacijo, in to na način, da jo prikazuje v nekakšni karikaturi.
Njegove parodije pa so zelo zelo žive, kot je bil na pr. živ njegov prikaz v filmu «Mon on-cle*, v katerem je ožigosal moderno razčlovečenost v družbi, kjer v nadvse modemih mestih postane človek številka, eden izmed istranskih predmetov», nadvse moderno opremljenih, funkcionalnih in vojašnici podobnih stanovanjskih blokov, kjer je vse popolno, vse enako, kjer pa je vse tudi skrajno hladno, brez duše, brez človeka. V svojem novem filmu *Trafic* pa obdeluje Tati sodobno problematiko sodobnega prometa. Kadar se v e-ni izmed milijonov «kovinskih škatel*, fct krožijo po cestah in
IHIlIllIlIHUiillIllIllIllMlltllllllilHlIllIllllllllllltllllmiUlIlllIimiimilll.Illlllllllllllllllllllllllllllllmlll
IMENOVALI SO ŽIRIJO ZA PULJSKI LESTIVAL
Po vsej verjetnosti bo prijavljenih 30 filmov
(Nadaljevanje na 6. strani)
PULJ, 4. —■ Včeraj so objavili imena žirije za letošnji puljski filmski festival. Žirijo za festival ki bo trajal od 26. julija do 3. avgusta, bodo sestavljali glavni urednik črnogorskega lista *Po-bjeda* Milo Kralj, glavni urednik *Nove Makedonije» Cvetan Stanojevski, kritik beograjske «Borbe» Miča Miloševič, sarajevski univerzitetni profesor dr. E-sad čimič, zagrebški filmski režiser Vatroslav Mimica, slovenski režiser kratkometražnih filmov Milan Ljubič in književnik Boško Petrovič iz Novega Sada.
Kot rezervi za 'letošnjo žirijo sta bila predložena France Kosmač in Marko Sajko.
Žirija se bo pod predsedstvom direktorja festivala Petra Volka sestala 12. julija in bo zasedala vse do 17., da bi izvršila selekcijo predloženih filmov za festival. Filmi pridejo v poštev za festival le, če prispejo žiriji do
1.	junija.
Kakor predvidevajo, bo pravočasno prispelo okoli 30 filmov. 25 filmov je že dokončanih, ostalih pet pa je nekoliko v zamudi, kot vsako leto, tako da pride kak film pred žirijo in občinstvo tako rekoč *še vlažen*.
Hkrati s festivalom jugoslovanskega filma bo v Pulju več «o-kroglih miz*, nadalje bodo tu srečanja med domačimi in tujimi distributerji in producenti. Srečali se bodo filmski ljudje in
kritiki in govorili predvsem o razvoju jugoslovanske kinematografije.
Največji helikopter na svetu
PARIZ, 4. — Največji helikopter na svetu, sovjetski velikan «V-12», ki tehta nekaj nad 100 ton, se je včeraj prvič »predstavil« občinstvu. Bilo je to na sedanjem 29. mednarodnem salonu letalstva na pariškem letališču «Le Bourget«.
Sovjetski helikopter «V-12» ima dvoje velikanskih kril, na koncu ka terih sta po dva para turbin s skupno močjo 26.000 konjskih sil. Te turbine poganjajo dva velikanska rotorja s premerom 35 metrov.
Včeraj so predstavili občinstvu tudi 12 italijanskih helikopterjev, ki jih je v Pariz poslalo italijansko podjetje »Agusta«. Predsednik družbe Corrado Agusta je povabljencem dal nekaj podatkov o proizvodnji svojega podjetja in pri tem smo zvedeli, da znaša proizvodnja že 1600 helikopterjev. Nadalje se je zvedelo, da je to podjetje sklenilo sporazum za sodelovanje z jugoslovanskim podjetjem «Soko» in da je bil ustanovljen poseben elektronski oddelek za proučevanje in proizvodnjo avtomatičnih komandnih sistemov za helikopterje
mestih, znajdejo nekje na nekem križišču v pravem mestnem prometnem kaosu, si moremo zamisliti, koliko more nadarjen in pronicljiv človek, kakršen je Tati, ustvariti parodije na račun našega načina življenja. In to je njegov film «Trafic*.
V	začetku je Taji nameraval dati svojemu filmu naslov «Traf-fic*, to se pravi z dvema črkama <f*, kot ga pišejo v tako i-menovani mednarodni angleščini, toda prešel je nato na francoski način pisanja, da bi nostal do ma», pa čeprav je njegov film film vsega razvitega sveta.
V	filmu je sorazmerno malo teksta in ni ves v francoščini, čeprav je film francoski, pač pa se uporabljata tudi angleški in holandski jezik. Za razliko od prejšnjih Tatijevih filmov, ne u-porablja ta film tako imenovanih besednih iger, pač pa prihaja bolj do izraza njegov svojevrsten način izražanja, ki veliko pove tudi človeku, ki angleščine ali francoščine oziroma holandščine ne pozna.
Čemu v holandščini? Razlog je v zgodbi samega filma. Film govori o potovanju novega modela nekega avtomobila od Pariza do avtomobilskega salona v Amsterdamu. Avtomobil izdela neko majhno francosko podjetje, rekli bi celo obrtniška delavnica, ki svojemu vozilu da ime «Camping Car*. Vozilo ima celo vrsto novotarij, ki tudi najboljšega poznavalca motorizacije presenečajo. S tem vozilom si more človek privoščiti prav vse: potovati more po kakršni koli cesti, more taboriti med vožnjo, more «opravi-ti velikanske razdalje*, ne da bi sploh stopil iz avtomobila. Praktično gre za vozilo, Kot si ga nihče še ne upa niti zamisliti.
Pri vsej tej popolnosti novega vozila, morda pa prav na račun nje, pride do vrste drobcenih incidentov, ki predstavljajo praktično dušite j normalnega življenja, na katero je vajen vsaj del človeštva. Seveda je Tati vpletel v film tudi malo napetosti. Ves čas vožnje, to se pravi skozi ves film, se ne ve, če bo mala karavana, ki jo sestavljajo trije avtomobili, med katerimi je tudi tovornjak, ki prevaža na razstavo novo vozilo tCamping Car*, prispela v Amsterdam ali ne. Toda. ta napetost je drugotnega, postranskega pomena, kajti Tati hoče, in to mu seveda uspe, ponovno uveljaviti prirodo, podeželje in v njem človeka in ga rešiti iz že nemogočega mestnega
vrveža, ki človeka ubija, požira, ki ga duševno paralizira.
To ni grob in oster napad proti sodobnemu že nemogočemu prometnemu kaosu, pač pa bolj kritika, ironija, dobrohotno žigosanje razmer, ki jih je ustvaril sam človek in ki jih mora sam prenašati in to v nekakšnem čudnem začaranem krogu, kjer sam spodbuja nadaljnje potenciranje konsumne družbe, hkrati pa skuša iz nje uiti.
Sicer pa nam bo osnovno misel filma dal naslednji citat, besede, ki jih izgovori nekdo v filmu: «Svet postaja velikanska klinika. Na srečo bo v te i superavtomati-zirani in avtomatični organizaciji vendarle vedno potreben tudi nekdo, ki ti bo z majhnim izvijačem prišel popravit dvigalo.*
Kot mu je že v navadi, je Tati tudi za sedanji film pritegnil k sodelovanju, razen ene izjeme, lepe začetnice Marie Kimberlp, same nepoklicne igralce.
Res draga
predraga
violina
LONDON, 4. — Na dražbi, ki so jo organizirali v galeriji Sothe-by je bila včeriaij prodana violina vrste Stradivarius za neverjetno vsoto — 84.000 funtov šterlingav, kar je 126 milijonov lir v naši valuti. Gre za izdelek slovitega kre-monskega strokovnjaka Antonia Stradivariusa iz leta 1721, torej za violino, ki je bila znana pod imenom »Stradivarius Lady Blunt«. To je prav gotovo najvišja cena, ki jo je kdajkoli v zgodovini dosegel katerikoli glasbeni inštrument.
Violine vrste Stradivarius so znane ln čeprav jih je kar precej, so vse katalogizirane. Violine imajo Izredno visoko ceno, toda 126 milijonov Ur je vsota, M bi je ne bil nihče prisodil glasbilu. Na dražbo je violino poslal njen zad nji lastnik Sam Bloomfield lz Kalifornije, odkupila pa jo je londonska tvrdka «WiUiam Hill and Sons«, ki se tudi ukvarja z Izdelovanjem ln prodajo glasbil.
Doslej so najvišjo ceno za violi no dosegli na neki dražbi v isti galeriji leta 1968, ko so prodali e-natoo glasbilo za 22.000 funtov šter llngov, to se pravi za približno 33 milijonov Ur. Kot smo videli, je sedanja dražba prinesla skoraj šti rlkratno ceno.
po! lepo! Ta Lepo! je umetniku lahko odkrito in iskreno priznanje.
Ogledali smo si razstavo na dan, ko ni bila ura za obiskovalce. Bill smo v zadregi, pri kateri sliki bi se najprej ustavili. Po trenutni negotovosti, sta nas pritegniti sliki Gozd jeseni I. ln
II.	Umetnik je prenesel na platno tiste mehke jesenske barve, ki Jih poslavljajoče se poletje tako radodarno prenaša v zoreče ln odpadajoče Ustje. Zdi se, da lahno nagnjena debla žalujejo za lepimi sončnimi dnevi, ki jih je od dneva do dneva manj. Tako živo je umetnik prenesel na platno visoke, vitke ln bele breze, da skoro slišiš v njih vrhovih lahko šelestenje.
V	Jadranskih motivih I. II.
III.	In IV. je močno poudarjeno življenje ob naši obaU. Temne in vitke ciprese, grčasta in zverlžena debla starih oljk so kot odsev trdega življenja naših ljudi, ki že od VI. stoletja dalje živijo na tej obali — prav tako trdo zakoreninjeni v tamkajšnjo zemljo, kot so zakoreninjene u-metnikove oljke na platnu.
Dva motiva iz Goriških Brd dokazujeta, kako ostro opazujo če je umetnikovo oko in njegov čopič. Uspelo mu je, da je ujel na platno tiste utripe življenja na zemlji, o kateri je pesnik Gradnik zapisal: «In na Brda anostran pokaže, — tam naj bodo naše zadnje straže.«
V	slikah Čebelnjak I. in II. je slikar pokazal, da mu ni tuje življenje na podeželju, ki danes, žal, za tistega, ki tam živi, ni prav nič idilično. Gloda ga skrb, kaj bo jutri, ker mladina beži z zemlje v večje kraje.
Omenili smo samo nekaj od razstavljenih del. Prostor nam ne dopušča, da bi obširneje spre govorili o umetniški poti našega postojnskega slikarja in kiparja Maria Vilharja. Na tem mestu pa naj poudarimo, da Vilhar hodi trdno In odločno svojo umetniško pot, kt Je samo njegova, samo ena — Vilharjeva! Tako trdno se je usidral s čopičem ln barvami v zemljo, kjer se jc rodil, da s širokimi zamahi zajema iz nje in z ljubeznijo in trmastim vztrajanjem razdaja na številnih razstavah doma ln v Inozemstvu. S tem služi umetnosti, da ji lepše služiti ne more. Dokaz: doslej je razstavljal že na 35 samostojnih razstavah v Jugoslaviji, Danski, Italiji, Avstriji, Švici iti''Holandiji. Udeležil se je tudi več kot dvajsetih skupinskih razstav. Njegova dela so v privatnih ln javnih zbirkah doma in v Inozemstvu, celo na Japonskem, v Španiji, v A-meriki, v Sovjetski zvezi in drugod.
Nat) dodamo še vtis, ki ga je v album razstave zapisal eden Izmed obiskovalcev:
«Slike so prekrasne po svoji jasni izraznosti in po svojem čistem koloritu. 2elel bi še večkrat ogledati si takšno razstavo. Se raije pa bi takšne slike imel doma.«
Preprosto in prisrčno priznanje, ki ga bo umetnik lahko vesel.
A. PAGON-OGAREV
NOVE KNJIGE NA KNJIŽNI POLICI
In spet nov zvezek kulturne zgodovine
Ker te knjige že redko prihajajo na naš knjižni trg, najprej nekaj podatkov, da obnovimo svoje znanje. UNESCO, organizacija združenih narodov za znanost in kulturo, je dala pobudo za izid zgodovine človeštva, ki bi zajela vse dežele sveta, vseh časov. Ker je v današnjem času verjetno mnogo laže sestaviti svetovno kulturno zgodovino kot pa politično zgodovino, na katero gleda vsak po svoje, je seveda padla odločitev za izid zgodovine, ki bi zajela razvoj kulture in znanosti. Že dokaj let je tega, kar so bili sestavljeni redakcijski odbori, centralni v Parizu, nacionalni pa v posameznih državah. Bilo je nešteto konferenc in sestankov, imenovani so bili pisci posameznih tem. sestavljen je bil načrt izdaje. Knjige v
a iimiiiiiiiiiiii 111111111 tiiiiiiiniii iiiii im im iiiimiima
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Albertijeve kolajne v Tergeste
V galeriji Tergeste ne bi pričakovali razstave kiparja, kakršen je Tristano Alberti, ustvaritelj velikih del, ki krase trge in cerkve. Za te je pač v tej galeriji- prostor preo-mejen. Tistega pa. ki bolje pozna umetniško mnogostranost tega kiparja. ta razstava ni presenetila. Sipa nosi ločno označen naslov:
' .olajne Tristana Albertija*. Podaja jih v štiriindvajsetih okroglih reliefih, kjer tvorijo tri manjše plastike razvejane sestave oibkih udov, posebno v skupini podvodnih plavalk, prepričljiv dokaz, kako odlično je njegovo kiparsko delo. Hkrati je tu posebna mapa risb in grafik, ki je v dopolnilo njegove mnogo-stranosti.
Večino vsebine živahno zasnovanih kolajn nakazuje že tista z naslovom «Veselje do življenja*, kajti prilagojena je naraščajočim tovrstnim potrebam za nagrajevanje in proslave iz raznih vrst športa. Se pa umetnik poglablja v petih primerkih v boli kulturno stran, ki je v Dantejevi obletnici 1321—1971. in zato podaja v petih kolajnah razne dantejevske prizore.
Le v eni posega v mitološko tematiko Afroditinega rojstva iz morske pene in tudi v eni sami v ono verske vsebine, kjer prikazuje sv. Frančiška Asiškega, ko pridiga pticam.
Tovrstna Albertijeva dela so znova širom vse države, a prikazane kolajne, modelirane v mavcu in bakrenih tolkanicah, so le nekateri primerki iz njegove obilne dejavnosti zadnjih let, ki je sodobno občutena, a tudi dosledno povezana na resničnost oblik.
Se pa nam Alberti odkriva tud: kot odličen grafik in to v večbarvnih linorezih, kjer je odmev koraka napredne likovnosti glasnejši Bistvo nieaove umetnosti m nam je zadeto orisal v katalogu Sergio Mo-lesi. ki podčrtuje da ie to kar jo odlikuje, predvsem prirojena globoka ljubezen do življenja v njegovem najbolj izvirnem in neposrednem prikazovanju.
MILKO BAMBIČ
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii iniiii n iiniiiii m ■iiiii iiniiiiiiii iiiii um Hlinili um m, iii,Iiiiiiiiiiim,i, min m, iililiiiliilill„limillliil|lll„m,lllllll]l,„l,iliiiiii|>l
originalu že izhajajo. Slovenci smo se priključili tej izdaji in P1-6” dvema ali tremi leti pozdravih na slovenskem književnem trgu Prt’° knjigo te monumentalne izdaje.
Prva knjiga, sestavljena iz aven zajetnih zvezkov velikega formata, je bila posvečena prazgodovini #* začetkom civilizacije. Druga knjt-ga nosi naslov STARI SVET. Obsegala bo tri zvezke, od katenn smo zdaj dobili drugega. Poglejmo torej naslov in celo več naslovov te knjige: ZGODOVINA ČLOVEŠTVA. Razvoj kulture in znanosti-Druga knjiga. Avtor je italijansK zgodovinar Luigi Pareti s sodelo-valcema Paolom Brezzijem in Lucianom Petchom.
Stari svet zajema obdobje od lota 1200 pred našim štetjem do 500 po našem štetju. V prvi knjigi je avtor zajel čas od leta 1200 oo 500 pred našim štetjem, v drugi-ki smo jo dobili zdaj, pa čas pa 500 do začetka našega štetja. KO vse zgodovine človeštvu obsega prvi del zvezka, ki ga imamo seaal pred sabo, najprej pregled svet?«n ne politične zgodovine od leta pred našim štetjem do začetka P" še ere. Ker gre za svetovno z9°““’. vino, je najprej prikazan DalP vzhod, potem Indija, nato Perzija-Za prikazom zgodovine Hebrejce sledi najprej pregled političneg razvoja stare Grčije in nato Pf' kaz rimske zgodovine. Spreminjanje grškega vzhoda in zgodovin
Armenije obsegata dvoje poglavij-Ta prikaz politične zgodovine J seveda strnjen in je dejansko pregled, ki naj bralcu daje virni prikaz političnih razmer, P° za lažje razumevanje kulturneg razvoja in sploh razmer na Podr čju kulture in deloma tudi zna1L_ sti. katerima je ta zgodovina P[ venstveno posvečena. Nato jefi pet razdelkov razdeljena šele F va kulturna zgodovina.
Najprej je govor o razvoju jf zikov in pisav. Snov je nazdel) na na dva dela, m prikaz raf* v?L{ jezika in razvoja pisave. Nasleann razdelek je posvečen razvoju te nik (poljedeljstvo, rudarstvo,imv čarstvo, steklarstvo) razvoju h\g vine in razvoju znanosti. NasleuPP del knjige nosi naslov: Javna uPr va, politika, družbene vede. T° slov že sam pove, o čem je " vor. Posamezna poglavja pa so P svečena posameznim državam. “ škemu in rimskemu svetu je se,-stimi, ki še bodo veliko
O religiji in razvoju ftto&ijr je v knjigi precej napisanega. .._ veda ločeno po narodih. Razvoj . terature, upodabljajoče um^n Le in glasbe pa je na koncu knpt^ prikazan v treh poglavjih, co*. ga zajema ta drugi zvezek aruu knjige kulturne zgodovine je torej precej pester in segf-tudi ploden. Zlasti velja to z0 JL ško in rimsko poezijo, dramat . in tudi znanost, pri čemer Pf 1 ,a. razvoja filozofije ni prezreti, z sti ne na vzhodu.	■
Knjiga, ki jo imamo pred se ^ je samo nadaljevanje prejšnje je zato tudi po značaju in . enaka prejšnji. Gre sicer za z. n0 stveno delo, ki pa je nameni širšemu krogu ljudi, željnih Pog bljenega znanja.
Zgodovino človeštva izdaja v < venščini Državna založba ^oV%e. je. To knjigo pa sta prevedla lena Menaše in Vital Klabus.
Sl. R“-
i....
OVEN (od 21. 3. do 20 4.) Bodite previdni tako glede svojih besed kot dejanj. Zaradi svoje bahavosti, vam bo neki sorodnik šel na živce.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zagotovljeni so vam presenetljivi uspehi Skušajte ustrezneje razviti neko čustveno razmerje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaše napake na delu ne morejo biti opravičljive. Skušajte okrepiti neko prijateljstvo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Branite svoje interese z večjo diploma-tičnostjo. Postavite se po robu naraščajoči melanholiji.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan bo ugoden za reševanje vseh praktič-
HGROSKOP
nih vprašanj. Z večjim razumevanjem se bo neko čustvo še bolj utrdilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pre-hodno nerazpoloženje zaradi nevšečnosti na delu. Spremeniti ooste morali mnenje o neki osebi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan bo primeren za ureditev nekaterih delovnih problemov. Prehodno nerazpoloženje v družini.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Skušajte vplivati tako, da bo med sodelavci prišlo do pomiritve.
Ohranite dobre odnose z vsemi-STRELEC (od 23. 11. do 20. ^ Ne sprejmite neke ponudbe 0 ustreznih zagotovil. Dvignili ,j0*' svoj ugled pred nasprotniki-KOZOROG (od 21. 12. do 20. L Omejite svoje navdušenje za,5 s) ri, ki niso še gotove. Priskrbi!' podporo družinskih članov. .
VODNAR (od 21. 1. do 19-Nudile se vam bodo ugodne P ložnosti za dober potek del*- ^ boste optimisti, boste naleteli podporo drugih.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) R u. posel vam zagotavlja odllč®*1^, speh. Upoštevani boste zaradi jega organizacijskega smisla-
TOM E SVETIMA
100.
Vil ANA
DRUGA KNJIGA
Sredi dopoldneva jih je pripeljala skrita steza na vznožje kopastega hriba, ki je sredi gozda kraljeval nad okolico. Počasi so se vzpenjali in žvečili prepečenec. Računali so na to, da utegne biti vrh hriba zaseden, zato so bili še mnogo bolj previdni. Trdno so bili sklenili izogniti se spopadu s kakšno večjo skupino partizanov.
Na srečo ni bilo nikogar. Oddahnili so se. Potem je Zadlo-garjev splezal na drevo in se z daljnogledom razgledal. Vesel se je spustil dol. V daljavi je uzrl gozdove in okolico svojega doma, kjer sta se z Valjhunom skrivala skoraj mesec dni, ko je Valjhun organiziral obveščevalno mrežo in zbiral fante za predvideno postojanko v Črnem vrhu.
Zadlogarjev je prevzel vodstvo patrulje in jih kmalu pripeljal na teren, ki so ga dobro poznali. Čudili so se, ko niso videli nobenih sledov, sicer pa so bili zato še bolj zadovoljni. Hodili so molče. Tudi kadar so počivali, so bili redkobesedni. Predvsem zaradi Nemcev, ki jima niso zaupali.
Pasji dreser se Je kdaj pa kdaj postrani ozrl na Valjhuna. Drug drugemu sta bila zoprna in menda sta to oba čutila. Kadarkoli se je Valjhun zazrl v njegovo podolgovato glavo z utrujenimi očmi, katerih veke so se zapirale nekako tako leno kot pri kakšnem plazilcu, sta ga prevzela neprijeten občutek in mržnja. Bil je že sit Nemcev, čeprav se je svoj čas, ko jim je šlo dobro, navduševal tudi zanje. V zadnjem času pa se je povezal s strujo, ki je svojo usodo in usodo domo-
branstva vezala na razkol med Zahodom in Vzhodom. Računali so na invazijo Angležev na Balkan in na spopad za oblast, ki bi jo podprli Angleži. Wolf ga je s svojo pripombo o anglo-filstvu zadel in ranil v živo. Poleg tega mu je razvnel fantazijo, da so v njegovih enotah vrinjenci partizanske obveščevalne službe. Ni se še pomiril. Sumničil Je vsakega, ki je prišel s kmetov v domobransko enoto, toda razen strahu mu ni ostalo nič otipljivega.
Dojel je, da mu je v takem položaju gestapovski major bolj nevaren kot partizanska krogla. Zato je hotel storiti vse, kar je bilo mogoče, da bi se izognil njegovi roki. Jezno je stisnil ustnice. Tudi njemu bo dokazal — kakor je že materi in tudi And — da ni reva, kot si mislijo, in da ga po krivem obsojajo. To divje, surovo in nesmiselno življenje ga je utrdilo, ne pa zlomilo. Njegova moč je bila v veri in upanju, ki je celo zraslo.
Ko so sredi noči nebogljeno čepeli okoli majhnega ognja, se je zatopil vase in molil. Komaj vidno Je pregibal ustnice, ne da bi se zmenil za fante in za Nemca, ki so bentili in se tolažili s kratkimi požirki ruma. Gozd je bdi tako tih in svečan, ves prepreden z belimi kosmi, ki so se mu lepili po čelu in rokah in drseli v majhnih kapljicah po obrazu, da se je počutil kot v svetišču. Res je bilo nekaj kozmičnega v temi, ki jih je tesno obdajala in jo je lahko predrl samo žarek svete in neupogljive volje, ki veruje v pravico in Stvarnikovo pomoč vsemu, kar širi njegovo kraljestvo z besedo in križem ali z ognjem in mečem. Samo da prebijejo noč! Zdaj se mu odpira usodna prihodnost, morda je napočil čas, ko se mu bo razodela resnica. Ce je res, da brez volje božje niti las ne pade z glave, tedaj je prihodnost božja in tistih, ki so bogu blizu. Torej tudi njegova.
Po tem spoznanju so izmučeno zavest zagrnile blažilne sence teme, v kateri Je plamenela nova moč, ki je drugi v njem niso slutili. Kadar bodo omagali vsi, bo Valjhun trden; če se bo njihova zveza zdrobila v prah, jo bo on zlepil s svojo voljo, povsod in vedno bodo njegove roke dvigale križ ter v njem in zanj iskale pravico.
Iz tega svetega premišljevanja ga je vzdramilo opozorilo — sst — s katerim Je prvi v koloni, ki je postal, namignil na nevarnost.
Pod seboj so zagledali kolovoz, po katerem se je spuščala v dolino kolona oboroženih mož.
Sovražnik... Potuhnili so se za drevesa in se čvrsto okle nili orožja.
Partizanska patrulja se Je že izgubila v gozdu, ko so še vedno čepeli, kot bi prirasti! na tla. Nenadoma jim je postal sovražen ves gozd. Valjhun se je streznil in njegove svete misli so odtavale. Dolgo so čakali. Sele o mraku so se spustili čez pot in odšli dalje.
2e pod noč so stopili v znano hišo, kjer so Jim ljudje povedali, da so na ozemlju, ki ga nadzoruje s patruljami Gradnikova brigada.
Prespali so na skednju in naslednje Jutro še z mrakom odšli na pot.
Južni veter Je polizal sneg, tako da so bili že vsi robovi kopni. Sledenje je bilo tako otežkočeno. Naslednji dan so obiskali nekaj hiš, kjer so imeli svoje zaupnike. Zvedeli niso nič posebnega. Pri kmetih, ki so imeli svoje v hosti, se niso kazali, da se ne bi izpostavljali brez potrebe. Sele naslednjega dne pod noč jih je Zadlogarjev pripeljal k svoji domačili. K hiši pa niso hoteli pred temo, ker so naleteli na sled Vojkove patrulje.
Sestri sta jih sprejeli noro veseli. Starejša se je pognala v objem bratu, mlajša pa Valjhunu. Tako sta bili presenečeni, da sta pozabili vprašati, kaj Jih je prineslo v tako nevarnem času. Tudi to sta prezrli, da so v drugačnih uniformah kot po navadi.
Mlajša, rdečelična, prepirljiva, ki jo Je Valjhun proglasil za politika, je prva opazila zvezdo na njegovi kapi in vrisnila.
«Križ božji, pa ja niste pri partizanih?« Ko pa Je opazila zvezdo tudi na drugih kapah, sta bili obe zbegani. Komaj sta ju Valjhun in brat prepričala, za kaj gre.
Mlajša je pocukala Valjhuna za brke in mu zakričala v uho: «Ce bi se vi prevrgli k rdečim, bi midve zapahnili vrata.«
Sredi veselega snidenja je v kamri zakašljala mati. cek, sin moj...«	10.
Fant, je pustil sestro in z lučjo v roki nerodno °^° vratil v temno kamro.
Mati ga je prijela za roke.
«Zakaj si zapustil dom, ko te ni nihče podil in ti kaj slabega? Zbolela sem zavoljo vaju. Zakaj sta šla,
»Mama, morali smo v boj za vero in za boga, za kine - ^ »To ni boj za vero in za boga in ne za kmetije. Ta* bojim zate. Velika vojska vas je napadla. Videla Slišala sem bobnenje. Sanjam samo, da mi Izpadajo To ne pomeni nič dobrega. Pusti bele, ostani doma, Pust’J u Z Nemci so, Franček. Pusti, dokler je čas, pa pojdi raj goščarjem.«	je
“Dajte mu no mir, mati. Saj sam ve, kaj dela,« g9 oglasila starejša, Id je prišla za bratom v kamro. Prij®18 Je za roko in ga odvlekla v kuhinjo.	,, so
Pozno v noč Je patrulja ostala pri Zadlogarju. Zvede1 za patruljo, s katero je bilo dekle z dolgimi, na ramen* ^ dajočimi lasmi. Valjhun je bil prepričan, da je bila Ana ^ je ves iz sebe. Tako blizu ji ni bil še nikoli. Ce bi zvede položaj čete, bi ponoči tvegal.	^li
Spat so šli v gozd. Preveč Je bilo nevarno, da Di morebitni nočni spopad. Lahko bi partizani prišli P° ,\.iek19 Valjhun se je komaj ubranil mlajši sestri, da ga ni °“
v kamro, kjer sta	že nekajkrat prespala.	_ . je
K drugi sestri	pa se je oblastno	prilepil	dreser.	* ^ege-
bil meden in slinast. Pomagal si Je z nekaj slovenskimi dami, m se Jih Je naučil od Korošca, s katerim sta 9 j§el pretepala ujetnike.	Dreserju, ki Je še	za	denar težko v ^
do ženske, je bilo	najteže. Najraje bi	bil	obe	zvabil	v
kar pa poročnik ni dovolil.	^o
S sestrama so se dogovorili za naslednji dan. Ce prišli v hišo partizani, bosta na zgornje okno obesili rjuho, ki jo bo videl njihov opazovalec iz skrivališča. j]05il »Tu jih bomo čakali tudi tri dni, če bo treba,« J®, Valjhun, ker je računal, da utegne priti s patruljo tudl
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 5, junija 1971
KOŠARKA
«1. DIVISIONE«
19.30	v Trstu, Ul. della Vaile
#Or — Italsider
* * * *
ATLETIKA
deželno atletsko prvenstvo
15.30	v Trstu, stadion Grezar
Nastopa tudi Bor * * *
ODBOJKA
moški mednarodni turnir
KRASA
16.00	v Zgoniku
Nastopajo Kamnik, ACEGAT, Libortas in Kras
JUTRI
Nedelja, 6. junija 1971
KOŠARKA
MOŠKI turnir
10.30	v Števerjanu pri Ljubljani
Nastopa tudi Bor * * *
naraščajniki
9.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Lloyd
* * *
8.00	v Trstu, Ul. della Vaile
Bicreatori — Polet * # #
naraščajnice
9.00	v TVstu
CMM — Polet
* * *
ODBOJKA
MOŠKA promocijska liga
10.00	v Trstu, Ul. Zandonai
CRDA — Gaja
* * *
10.30	v Trstu, Rocolska cesta 61
Ubertas Rocol — Polet * * *
10.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Sokol
* * *
dečki
8.30	v Trstu
Bor — Gaja
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
10.00	v Nabrežini
Sokol A — Bor A
* * *
11.00	v Trebčah
Primorec A — Julia * * *
10.00	v Trstu, Istrska ul. 43
OMA — Sokol B
* * *
10.00	v Padričah
Gaja — Primorec B * * *
10.00	v Trstu, Elizejske poljane
Inter A — Bor B
* * *
NOGOMET
Naraščajniki
10.00	v Tržiču
Pro Monfalcone — Mladost * * *
NAMIZNI TENIS
ŽENSKI TURNIR KRASA
9.00 v Zgoniku
Nastopajo Olimpija, Triglav, Semedela in Kras * * *
ATI E TIK A
P'*EI.NO ATLETSKO PRVENSTVO
8.30	v Trstu, stadion Grezar
Nastopa tudi Bor
BASEBALL
Miadinske igre
15.00 na Opčinah
Primorec B — IHS
KOLCSARSTVO
V 14. ETAPI «GIRA»
Enako kot v četrtek: Sercu pred Bassom
Skupna lestvica že vedno «miruje> - Dane* priipe «giro» v Gorico
BIBIONE, 4. — Patric Sercu je ponovno prehitel Marina Bassa na cilju v Bihrioneju. Belgijski sprinter .je spremenil taktiko in bil tako že drugič zaporedoma prvi na cilju. Čeprav .je napel vse svoje moči, je Italijan vendarle podlegel premočnemu nasprotniku.
Tudi danes so kolesarji vozili skupaj proti cilju. Kar tri ekipe so bile na čelu skupine in so pazile, da bi kdo ne poskušal zbežati. Da bd to preprečili so vozili tudi zelo hitro, saj je poprečna hitrost zmagovalca presegla 43 km na uiro. V zadnjem delu etape .je marsikdo poskušal pobegniti, vendar so sprin-terji budno pazili in so preprečili vsak napad.
Na cilju v Bibioneju je pozdravil organizatorje in tekmovalce član izvršnega sveta SR Slovenije, inž. Razdevšek. Prišel si je namreč o-gledafr dirko po Italiji, ker bodo kolesarji jutri prekoračili mejo in bodo tekmovali na slovenskih cestah. Dirkači bodo prešli obmejni prehod pri Gorici ter bodo nato nadaljevali pot do Ljubljane, kjer bo cilj. Tudi ta etapa ne bo posebno naporna, ker nima večjih vzponov. Tako danes na cilju:
1.	Patrick Sercu, ld je prevozil 170 km dolgo progo v času 3.56’37” s poprečno hitrostjo 43,106 km na uro
2.	Basso Marino z istim časom
3.	Van Vlierberghe Albert
4.	Dancelli Michele
5.	Bitossi Franco
6.	Motta
7.	POHdori
8.	Zandegu
9.	Wagtmans
10.	Sgarbozza itd.
Po štirinajsti etapi .je skupna lestvica sledeča:
1.	Michelotto 67.03’41”
2.	Moser 2T8” zaostanka
3.	Pettersson 4'37”
4.	Colombo 5’36”
5.	Paolini 5’37”
6.	Van Springel 5’38”
7.	Houbrechts 7’52”
8.	Galdos 8’06”
9.	Wagtmans 8’34”
10.	Schiavon 9'39”
«Giro d’ltalia» danes v Sloveniji
LJUBLJANA, 4. — Jutri bo največja italijanska kolesarska dirka, »Giro d’Italia», prvič krenila preko meje v Jugoslavijo in bo imela tudi etapni cilj v Ljubljani. Slovenski športni delavci menijo, da bosta jutrišnja in nedeljska etapa (ki bo popeljala tekmovalce iz Ljubljane v Trbiž) eden največjih in najpomembnejših športnih dogodkov v Sloveniji sploh. Glede na organizacijsko plat ter število ljudi, ki sodelujejo kot tekmovalci in v raznih pomožnih službah te dirke, uvrščajo to tekmovanje v isto vrsto s svetovnimi prvenstvi, ki so jih v zadnjih letih organizirali v slovenski prestolnici.
Razumljivo je, da bodo veljali med potekom tekmovanja na slovenskih cestah izjemni ukrepi. Povsod, koder bo vozila karavana «gi-ra», bodo ceste zaprli za ves promet že precej pred prihodom kolesarjev. Kot je znano bo proga vodila kolesarje po prihodu čez mejo v Novi Gorici skozi Ajdovščino, od katere bodo morali premagati približno 500 m višinske razlike do Cola, nato skozi Črni vrh, Godovič, Kalce, Logatec, Vrhniko in Ljubljano.
V Ljubljani sami bo cilj pred halo Tivoli.
Prav tako bodo veljali varnostni ukrepi seveda v nedeljo, ko bodo udeleženci «gira» nadaljevali pot iz Ljubljane skozi Medvode, Kranj, Jesenice, Kranjsko goro in Rateče preko meje v Trbiž.
* * *
Poljski kolesar Matešin je zmagal v tretji etapi kolesarske dirke po Srbiji. Progo od Arand.jelovca do Majdanpeka (180 km) prevozil v 5.13'. Z istim časom je privozil na cilj tudi drugouvrščeni Italijan
Da Ros, ki je po današnji etapi prevzel vodstvo skupne lestvice za posameznike ■ časom 10.08’30'’.
Z istim časom, kot prva dva, je današnjo progo prevozil tudi Zakotnik iz ljubljanskega Roga, ki je na skupni lestvici peti s časom 10 ur 9 minut in 53 sekund.
MOTOKROS
MODENA, 4. — Jugoslovanski motociklist Adolf Bele bo tekmoval na mednarodni dirki v motokrosu v Ser-ramazzoniju. Prireditve se bodo u-deležili vsi najboljši svetovni dirkači.
NOGOMET
Pred tekmo s Tržačani
Skupni trening goriške ekipe
Tehnično vodstvo goriške slovenske nogometne reprezentance, ki se j bo v kratkem pomerila z enako tržaško ekipo, sklicuje za jutri, v nedeljo ob 9.30 naslednje igralce na skupni trening na športnem igrišču v Sovodnjeh:
Spacal (Podgora), Frandolič, Uršič, Komaulj (Pro Gorizia), Nanut, Tabaj, Klavčič, Marvin, Makuc, Ger-golet (Juventina), Florenin, Tomšič, Duzman, Marson, Kuzmin, Gruden (Sovodnje).
— jo —
ODBOJKA
ZA 7. KRAŠKI POKAL
PLAVANJE
RIM, 4. — Jugoslovanska ekipa se bo udeležila mednarodnega tekmovanja v plavanju s plavutmi od Piombina do Porto Ferraia. Med italijanskimi moštvi bosta tudi tržaški ekipi Sub Mares in Car Ghi-sleri.
iimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
Borovci v Šentvidu
Danes in jutri bodo skoraj vsa naša moštva zaposlena.
Člani
Borovi člani se bodo jutri udeležili mednarodnega turnirja v Šentvidu, na katerem bodo nastopile poleg Bora še domača ekipa Šentvida, Jesenic in še neka slovenska ekipa. Zjutraj bosta izločilni tekmi, popoldne pa finalni.
Bor se je udeležil tega turnirja iz dveh razlogov. Prvič naj oi bila udeležba nagrada za uspešno prvenstvo, ki so ga opravili borovci v D ligi. Drugič pa zato, da bi v članskih vrstah nastopili vsi tisti igralci, ki bodo v prihodnjem prvenstvu igrali v D ligi. Mislimo na mladince, ki se bodo morali polagoma vključiti v nove sisteme iger prve ekipe in se vživeti v miselnost prvega moštva. Turnir bo zato priložnost za naše mlade košarkarje, da bi že sedaj osvojili najosnovnejše sisteme igre prve ekipe. Bor bo torej v Šentvidu nastopil z naslednjo ekipo: Ambrožič, Starc, Zavadlal, Fabjan, Lakovič, Rudes, Rajmund in Martin Kralj, Valter in Stojan Hrvatič, Danijel Zavadlal.
Prvo tekmo bodo borovci igrali jutri, ob 10.30 (po legalnem času).
«Prfma divisionen
Zaradi šentviškega turnirja bodo Borovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu «prima divisiono*. igrali prvenstveno tekmo danes. V telovadnici v Ulici della Vaile, se bodo spoprijeli s peterko Italsider, ki si je z zmago 2:0 proti neposrednemu tekmecu Lloydu skoraj zagotovila končno prvo mesto.
Za naše predstavnike bo torej naloga izredno težka, zlasti zato, ker bo odsoten standardni režiser Valter Hrvatič. Sicer pa bo tekma služila »plavim* bolj zato. da si proti izkušenemu in tehnično boljšemu nasprotniku pridobijo novih, dragocenih izkušenj.
Bor bo drevi igral z naslednjo postavo: Danijel Zavadlal, Stojan Hrvatič, Martin in Rajmund Kralj, Šare, Škerlj, Kafol (k).
JUTRIŠNJE KOLO:
Tricolore — Libertas TS
Servolana — Lloyd
Počitek: Ferroviario
DREVI, OB 19.30:
Bor — Italsider
Prvenstvo naraščajnikov
V drugem povratnem kolu prvenstva naraščajnikov bosta naši ekipi zaposleni z najtežjima nasprotnikoma.
Borovci bodo na igrišču «1. maj* igrali proti Lloydu Adriaticu, ki je tudi favorit prvenstva. »Plavi* so trenutno v zadovoljivi formi. Odpra vili so več začetniških napak, igrajo bolj enostavno v napadu, v obrambi pa so požrtvovalni. Skratka, ekipa je v dokajšnji meri napredovala.
Proti LIoydu bodo igrali naslednji košarkarji: Barazzutti (k). Franc!a, Koren, Kosmina, Košuta. Colja, Klo-
j»as, Žetko, Kapdč, Deško.
PoJetovoi pa bodo igrali v telovadnici v Ul- della Vaile proti Ri-creatorijem, to .je proti drugi najmočnejši ekipi tega prvenstva. Tudi poletovd so trenutno v zadovoljivi farmi. V sredo so, kljub odsotnosti Daneua, igrali požrtvovalno in učinkovito. Polet bo nastopil z naslednjo postavo: Sosič (k), Starc, Gantar, Daneu, Jugovič. Košuta, Dolenc in Kraus.
JUTRIŠNJE KOLO:
Bor - Lloyd (9.30)
Italsider — Don Bosco Ricreatori — Polet (8.00)
Prvenstvo naraščajnic
Po lepi zmagi proti Interclubu bodo poletovke jutri igrale proti najmočnejši ekipi prvenstva, to je proti Circolo Marina Mercantile. Zadnja zmaga .je našim predstavnicam vlila poguma in upamo, da se bodo tudi v jutrišnji tekmi borile požrtvovalno. Poletova postava: Irena Sosič (k), Knez, Rosana Sosič, Fučka, Kraus, Vesna Taučer, Malalan, Morana Taučer.
JUTRIŠNJE KOLO:
CMM — Polet (9.00)
Ricreatori — Interclub Bloch - SABA
b. I.
NOGOMET
V okviru angleško-italijanskega nogometnega turnirja so sinoči zabeležili v posameznih tekmah naslednje rezultate:
Roma — Blackpool 1:2 (0:0)
Cagliari — West Bromwich 1:0 (0:0) Bologna — Huddersfield 1:0 (0:0) Inter — Crystal Palače 1:2 (0:1)
DANES POPOLDNE V ZGONIKU MEDNARODNI MOŠKI TURNIR
Prva tekma bo na sporedu ob 16. uri - Vse ekipe bodo okrepljene z igralci drugih društev
Danes popoldne bodo ljubitelji odbojke priče v Zgoniku lepi odbojkarski prireditvi. Podjetni športni delavci iz zgoniške občine so namreč tudi letos organizirali tradicionalni moški odbojkarski turnir za Kraški pokal, ki je letos na sporedu že sedmič.
Turnirja, ki bo na igrišču na prostem, se bodo udeležile štiri ekipe. Da ima danes ta turnir že velik sloves pove najbolje dejstvo, da so se vse nastopajoče ekipe za to priložnost okrepile z igralci drugih društev. Tako bo za Kras nastopil tudi Grilanc (ki je sicer domačin), za Libertas Pavlica in Ražman, za ACEGAT pa Tippi. Postave gostov iz Slovenije, šesterke Kamnika, trenutno še ne poznamo. Vsekakor pa je to odlična ekipa, ki sodi med najuspešnejše odbojkarske kolektive v Sloveniji.
Urnik turnirja bo naslednji:
16.00	Kras - Libertas
17.00	ACEGAT - Kamnik
18.00	mali finale za 3. mesto
19.00	veliki finale za prvo mesto
20.00	podelitev nagrad.
V prvih dveh tekmah bodo moštva igrala na dva osvojena niza, v drugih dveh, v finalnih, pa na tri osvojene sete.
Organizatorji so poskrbeli za vse udeležence tudi lepo število nagrad. Zmagovalec bo prejel Kraški pokal, katerega je darovala zgoniška občina. Drugouvrščenemu bodo podelili pokal predsedstva deželnega sveta F-JK, poleg teh pa so prispevali pokale še SKGZ, Primorski dnevnik in Cremcaffč, Združenje slovenskih športnih društev pa ie darovalo plaketo.
Poleg ekip bodo organizatorji nagradili tudi najboljšega igralca celotnega turnirja in pa najboljšega domačega igralca.
Turnir je že doslej vsako leto zbudil mnogo zanimanja med zamejskimi odbojkarji. Prepričani smo, da bo tako tudi letos, saj imena nastopajočih društev ter igralcev in pa resnost organizatorjev jamčijo za uspeh.
NOGOMET
V prvenstvu naraščajnikov
Krilci Primorja zakrivili poraz
Vianl - Primorje 2:0 (0:0)
PRIMORJE: Kemperle, Štoka, Hu su, Milič, Šegina, Blazina, Vergine-la, štrekelj, Locasto, Verša, Čer-njava.
Mladi Prosečand so v sredo odigrali zaostalo tekmo proti Vianiju in so zgubili z 2:0. «Rdeče - rumenim* rvi in ni šlo od rok. Kmalu
uimimiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmimimiiiiiKiiHiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiimmiimimimimmimmiiiii
TUINTAM
ODBOJKA
Sovodnje - UGG 0:3 (9:15, 8:15,
7:15)
Sovodnje: A. Petejan, L. Pete jan, P. Batistič, N. Devetak, M. Marušič, E. Pavletič, M. Tomšič, A. Tomšič, N. Petejan.
V	zadnjem prvenstvenem srečanju so sovodenjska dekleta zgubila tekmo proti UGG. Kljub porazu so domačinke zadovoljile, saj so igrale proti prvim na lestvici.
V	letošnjem prvenstvu so Sovo-denjke tekmovale zadovoljivo in so dokazale, da bodo z večjimi izkušnjami trd oreh za vsako ekipo. Potrebno je le, da vestno trenirajo in «pilijo» osebno tehniko.
-jo-
ATLETIKA
MERANO, 4. — Sl venska ženska reprezentanca se bo udeležila mednarodnega atletskega mitinga, ki bo v nedeljo v Meranu.
NOGOMET
PORDENONE, 4. — Včeraj zvečer je v prometni nesreči zgubil življenje Mario Tosolini, ki je bil zelo znan nogometaš v medvojnih in povojnih letih. Igral je za Udi-nese, Triestino in Milan. Svoje najboljše tekme je odigral v tržaškem moštvu skupaj z Nereom Roccom, Trevisanom in drugimi znanimi igralci Triestine.
KOLESARSTVO
MILLAU, 4. - Belgijec Eddy Merckx je osvojil tudi drugo etapo kolesarske dirke za nagrado Midi Libre.
BOKS
CARACAS, 4. — Jutri zvečer se bo Italijan Piero Del Papa pomeril z argentinskim boksarjem Ron-donom za naslov svetovnega prvaka srednje težke kategorije.
so se zaprli v obrambo in so se skušali tako braniti pred nasprotnikovimi napadi. Odpovedala je pred vsem sredina igrišča kjer so »kraljevali* Vianijevi igralci in so povsem onemogočili Prosecane. Ti so zato morali podajati svojim napadalcem dolge žoge kar iz kazenskega prostora. V napadu je bil najboljši Locasto, ki je bil trn v peti nasprotne obrambe. Čemjava in Verginela pa sta se kmalu u-trudila in sta precej popustila.
Viarri je znova dokazal, da je solidna enajsterica, ki zasluži prvo mesto na lestvici. Njegov uspeh je upravičen, čeprav so igralci zagrešili hude napake v obrambi, ki bi jih lahko drago plačali.
Domači igralci so stalno pritiskali na proseška vrata že od prve minute dalje. Njihovi napadalci pa niso bili prodorni. «Rdeče - rumeni* so jih ustavljali že ob robu svojega kazenskega prostora. Največjo priložnost so imeli, ko je levi krilec z glavo usmeril žogo proti vratom, toda Kemperle je bil na mestu in je ujel žogo. Tudi gostje so nekajkrat ogrožali nasprotnega vratarja, a vsi njihovi poskusi so bili zaman.
V drugem polčasu pa je obramba Primorja »pustila* več prostora Via-nijevim napadalcem, kar je bilo za slovensko moštvo usodno. Gostitelji so dosegli prvi gol sredi drugega polčasa, ko je srednji napadalec podal krilu. Ta je z glavo usmeril žogo neubranljivo v vrata. Proseča ni so takoj odgovorili. Locasto je zadel prečko, a žoga se je odbila v polje. Kmalu nato so domači i-gralci povečali svojo prednost. Levi krilec se je znašel sam pred vratarjem in ni zamudil izredne priložnosti. S tem je bilo tekme konec. Pri Primorju so se izkazali Štoka, šegina in Locasto.
M. K.
ATLETIKA
Nov društveni rekord Švaba na 400 m zapreke
Danes in jutri ho Bor nastopil na deželnem mla. dinskem prvenstvu z Zupanom in Kuzzierom
Danes in jutri zjutraj bodo na tržaškem stadionu Grezar tekmovanja za deželno mladinsko atletsko prvenstvo. Na letošnjem prvenstvu bosta nastopila le dva borovca: Fa-bij Ruzzier in Zupan Peter, ki sta tudi edina dva mladinca v plaveni dresu.
Medtem ko od njiju pričakujemo dobrih (vendar ne izrednih) rezultatov, moramo omeniti uspehe, ki so jih v prejšnjih dneh dosegli Dušan Švab. Udovič Stojan in tudi Ruzzier.
V	teku na 400 m z ovirami je Dušan Švab izenačil društveni rekord v času 58"5 in se je uvrstil na drugo mesto za Deganuttijein (državni mladinski reprezentant).
Tudi Udovič je zasedel drugo mesto v metu kopja: naš atle( je tokrat metal nekoliko slabše kot običajno vendar je rezultat 59.34 m kljub temu odličen.
V	metu kopja, kjer je zmaga pripadla Videmčanu Tronkarju, z metom nad 66 m, je uspešno nastopil tudi Ruzzier: orodje je zalučal preko 47 m in je odločno izboljšal svoj osebni rekord.
V	Vidmu je Vojko Cesar imel v skoku s palico precejšnjo smolo saj je na začetni višini 3.50 m zgrešil vse tri skoke.
Z. P.
NOGOMET
RIM, 4. — Italijanski trener Val-careggi je za nogometno tekmo s Švedsko izbral 18 nogometašev in sicer so to: Albertosi, Cera, Do-menghini. Gori, Niccolai. Spinosi, Prati, Rosato, Juliano, Zoff, De 5i-sti, Bedin, Bertini, Boninsegna, Bur-
gnich, Corso, Facchetti, Mazzola.
Za tekmo med enajstericama «un-der 23» pa bo italijanska ekipa sestavljena tako:	Fedele,	Esposito,
Bigon, Bellugi, Bordon, Anastasi, Bettega, Capello, Causio, Marchet-ti, Massa, Vecchi, Bet, Santarini, Lippi, Sabadini, Pulici. Sala.
	_		
	
Arezzo-A talanta	X
Brescia-Bari	1 x 2
Casertana-Temana	2
Livorno-Catanzaro	1
Mantova-Massese	1
Modena-Monza	1
Novara-Plsa	1 X
Perugia-Como	1
Reggtna-Palermo	x 2
Taranto-Cesena	X
Vanezia-Alessandria	x 1 2
D.D. Ascoli-Genoe	X 1
Chieti-Sarrento	x 2
run	
1. —
2. —
3. —
4. —
prvi	1	
drugi	2	
prvi	I	1
drugi	1	X
prvi	1	2
drugi	3	X
prvi	1	1 X
drugi	X	2 1
prvi	2	
drugi	1	
prvi	1	2
drugi	X	1
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiniiiitiiiiiiui
i^-^1
Bi—id
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 In
23.15	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi;
11.50	Veseli motivi; 12.10 Svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Operetne melodije«; 16.30 Odlomki lz Decamerona; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost in prireditve;
18.30	Lahka glasba; 19.40 Zbor «Tone Tomšič«; 20.00 Šport;
20.50	Ljudska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Tretja stran; 14.45 Tretja stran; 16.00 Koncert.
KOPER
7.30, 8.00,	12.30,	14.00,	18.00,
20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.15 Zabavna oddaja; 10.45 Plošče; 11,00 Melodije za vse; 11.45 Glasba in pesem ; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Pregled filmov;
14.15	Lahka glasba; 15.00 Operetna glasba; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Juke box; 17.00 Primorski dnevnik; 17.45 Primorska tn njeni ljudje;
18.30	Melodije za vse; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Orkestri; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba;
24.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 1320 La corrida: 14.09 Spored z A. Lupam; 15.50 Sre-
S0B0TA, 5. JUNIJA 1971
Čanje z znanostjo; 17.10 Zabavni spored; 18.45 Kronike z Juga; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Eurojazz 1971; 21.05 Radijska i-gra; -21.45 Stravinski,
II.	PROGRAM
720, 8.30, 10.30, 13.30, 19.30 ln
22.30	Poročila; 7.40 Lahka glasba! 9.35 Radijska Igra; 10.35 Zabavna oddaja; 11.50 Zbori; 12.35 Week-end; 14.00 in 18.00 Kako ln zakaj; 15.40 Zabavni spored; 18.45 Oddaja z Mirando Martino;
20.10	Verdi: «Falstaff»; 22.40 Lahka glasba; 23.05 Zabavna glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Vera v glasbi; 12.20 Italijanska klasična glasba; 13.00 Medigra;
14.00	Doba klavirja; 14.15 Čajkovski; 17.10 Koncert; 18.45 Pregled kulturnih dogodkov; 19.15 Stravinski; 21.30 Turinsfci koncerti.
FILODIFUZI JA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji ln današnji Izvajalci;
13.30	Operna glasba; 14.35 J. S. Bach.
SLOVENIJA
8.00,	9.00,	10.00,	13.00	15.00,
18.00,	20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Z orkestrom Berlinskih simfonikov; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Odmevi z baletnih odrov; 13.30 Kmetijski nasveti ; 13.40 Poje basist Friderik Lupša; 14.15 Zabavna glasba;
15.10	Glasbena	pravljica;	15.30
Veseli zvoki z domačimi ansambli; 16.30 Glasbeni lntermezzo; 16.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino;
18.50	Kitara	v	ritmu 19.15 F.
Mendelssohn	-	Bartholdy:	Sim-
fonija št. 4; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!
20.15	Minute	z	ansamblom	Loj-
zeta Slaka; 21.00 Domače pesmi ln plesi; 21.30 Zabavna radijska Igra; 22.00 «Ples v soboto zvečer«; 23.20 Oddaja za naše Izseljence; 24.05 «Ples v soboto zvečer«; 01.05 S pesmijo ln plesom v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
10.00	Kinematografski spored;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 15.00 Gi-ro dTtalia: 17.00 Oddaja za naj mlajše; 17 30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Kulturna odda ja; 19 45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Zabavni spored; 22 15 A-Z; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
16.00	Prenos športnega dogod
ka; 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.20 Kratkometražnl film;
22.00	«1 grandi camaleantl«;
23.15	Prenos košarkarske tekme
JUG TELEVIZIJA
21.00,	00.05 Poročila; 9.30 Bled 71; - festival JRT; 16.00 Giro dTtalia; 17.00 Atletika; 18.25 Ko-šarša - Italija : Evropa; 20.00 Plus pet — mladinski quiz; 21.35 Kmečka ohcet 71; 22.25 Rezervirano za smeh; 22.55 Maščevalci — serijski film.

Zadlogarjeva domačija je ležala v ustju kotline, na kri-■kšču poti, ki so držale k cesti v dolino in proti večjim peljem pod vencem gozdnatih hribov. Valjhunov načrt ni slab, saj je od vseh možnosti vseboval — glede na negibno zanesljiva dekleta — najboljše možnosti.
«Ujeti živega partizana iz določene enote je težavna na-‘°ga,» je razmišljal Valjhun. «Nekako takšna, kakor dobiti *“vanko iz vreče žita.#
Valjhun je sedel, naslonjen na debelo bukev. Sonce se « Že nagibalo k zatonu in čas jim je tekel neznosno počasi. Zjutraj je dolgo ležala med drevjem rahla meglica in zastirala *atgled izvidniku, ki je čepel v vrhu košate smreke in potrpežljivo motril in čakal, kdaj se bo pokazala na zgornjem domačije bela rjuha. Straža v drevesu se je menjala v*ako uro. Vsakomur se je zdelo, da čepi celo večnost na Udobni veji, kjer se je privezal k deblu z vrvjo. To vrv *° prinesli s sabo, da bi z njo zvezali ujetnike.
Zjutraj jih je mrazilo. Da bi se ogreli, so si iz kamnov gradili zaklone in jih spretno zakrili z vejami. To delo je v°dli pasji dreser, da bi tako potrdil svoj sloves predavatelja tftktike v gozdnem boju Po delu, s katerim je bil zadovoljen tudi Valjhun, so s svetlim upanjem poslušali kanonado in °^daljeno regljanje strojnic na vzhodni strani Dolomitov, od k°der je prihajala pomoč Idriji.
Pasji dreser je že dvomil o Valjhimovem načrtu in komaj
*akai noči, da bi se vrnili k dekletoma, šepetaje se je pogovarjal s Korošcem, ki je pestoval ostrostrelsko puško. Vzeli jo bili z namenom, da zastrelijo enega od partizanske Patrulje in ga ujamejo živega.
Valjhun je zadremal, ko ga je Zadlogarjev vznemirljivo bocukal in mu pokazal z roko na drevo. Stražar je zamahnil * roko in se takoj spustil na tla. Naznanil je, da je opazil Patruljo štirih mož, ki je šla po obročju senožeti. Kmalu Potem se je pokazala bela rjuha.
Čeprav so se bili že prejšnji večer podrobno zgovorili, Hko bodo ravnali, da bi zajeli vsaj enega živega, so se ®edaj živčno uvrščali v kolono ter že med potjo pripravljali
ročne granate in orožje.
Valjhun z našitki partizanskega vodnika na rokavu je hodil na čelu. Srce mu je burno utripalo. Ni bil prepričan, ali mu stražar ne bo prebral iz oči, da Je sovražnik. Lahko je preslepiti neoboroženega kmeta In neizkušene ženske. Toda srečati se z oboroženimi neznanimi sovražniki iz oči v oči, to je druga pesem. Po gozdu so se spuščali kar se da tiho in se priplazili na rob senožeti, kjer so obstali, potaknjeni med grmovjem. Opazovali so domačijo in okolico in preudarjali, kaj bi ukrenili.
Streljaj od njih se je sprehajal stražar in oprezoval na pot, ki se je stezala iz doline. Na njihovo stran ni bil pozoren.
Valjhun se je obotavljal ln tuhtal, ali naj jih napade v hiši. Podrejeni so ga gledali z negodovanjem in ihtavo nestrpnostjo. Iz oči jim je bral, da so že pripravljeni. Njihova vnema pa je z njegovo odločnostjo vred kopnela zaradi tveganega poizkusa presenečenja.
Pasji dreser je žvečil bilko med orumenelimi zobmi in z roko dajal Valjhunu znak, naj krene s kolono proti hiši.
Zadlogarjev, ki je bil poleg Valjhuna, se je šele sedaj zavedel, kakšna nevarnost preti njegovemu domu, zato je Valjhunu predlagal, da bd jih napadli, ko bodo prišli ven.
Valjhun Je pomislil na dekleta in na bolno mater. Zmanjkalo mu je poguma In odločnosti.
Pasji dreser je zaničljivo izpljunil zgrizeno bilko. V glavo mu je buhnii val sovraštva do tega belogardističnega obotav-ljalca In mu zalil obraz, da je orumenela koža postala temno rdeča. Vodene oči so se kačje zalesketale. Spomnil se Je na Wollovo obljubo glede dopusta, svoje žene vrtnarice in njenega vabljivega naročja. Prva leta v zakonu ji je kar visel okoli vratu in zdaj ga je že pošteno žejalo po njej. Poleg tega pa bi se rad pobahal z železnim križcem tudi očetu in starim znancem. Ce to priložnost zamudi, kdo ve, kaj bo z njim.
Splazil se je do Valjhuna in ga s pištolo dregnil v rebra. Opomnil ga je, da Jih je treba napasti v hiši. Zaman se je Valjhun branal zaradi domačih. Požrl je grenko slino in žalitev, kot Jih je že mnogo, dreser pa Je pridušeno dejal; «Vi mislite
raje, kaj bo z nami, če ne opravimo naloge. Gorje mu, kdor pade v nemilost pri stotniku, kaj šele pri majorju! Pojdimo naprej, kakor smo se domenili!# Z odločnim gibom glave je nakazal smer, kjer naj bi se po stezi spustili k domačiji.
V hiši sta se Zadlogarjevi dekleti na vso moč trudili s prijaznostjo preslepiti patruljo, da bi se počutila kar se da brezskrbno. Sedeli so za mizo in se z užitkom lotili žgancev s še toplim mlekom. Zjutraj so bili odšli mimo hiše do ceste, kjer so bali zasekali cesto. Nikjer niso naleteli na sovražnika. Brez skrbi, da bi jih kdo presenetil, so se na povratku ustavili v tej zadnji hiši. Na Vojkovo opozorilo, da so sinovi nekaterih kmetov pri belogardistih, sc se zavarovali s stražarjem.
Desetarju, ki jih je vodil, sta bili razigrani deklini všeč. šalil se je z njima in obljubljal, da bodo še prišli, ker sta jim tako dobro postregli.
Nenadoma je stražar zagledal nedaleč pred seboj, v smeri čednih položajev, patruljo sedmih mož, ki se mu Je brezbrižno bližala z orožjem na rami. Prav tedaj so se odprla vežna vrata in na prag je stopila starejša hči s kosom kruha v rokah. Snel Je puško in se obrnil proti prišlecem. Tudi dekle jih je gledalo in pomirljivo dejalo.
«Partizani so. Divizijski minerji. Že včeraj so bili pri nas.#
Stražar se Je oddahnil, puške pa ni dal nazaj na ramo. Kruh je vtaknil v žep in vprašal prišlece, kdo so.
«Divizijski minerji,# Je mimo dejal Valjhun, snel orožje in vprašal:
«Kdo pa ste vi?»
«Partizani smo,# je nezaupljivo odgovoril stražar in Jih drugega za drugim ogledoval.
«Saj ste iz čete komandirja Orlova, ali ne? Zvedeli smo, da ima patruljo na terenu.#
«Smo,» je pritrdil stražar in oba sta ravnodušno obesila orožje na rame.
«Dva naj ostaneta zunaj za stražo, mi pa bi nekaj jedli,# Je odredil Valjhun in stopil v hišo, kjer jih je že v veži ■prejela druga b*-'
«Smrt fašizmu,# Je pozdravil Valjhun in stopil v izbo,
»Svobodo narodu,# so odgovorili partizani in nehali jesti. Čeprav jim je dekle povedalo, da so prišli minered, so se nezaupljivo spogledovali.
Vodja patrulje je nagonsko potegnil puško s klopi k sebi in si jo položil na kolena.
»Madona, ali bo ostalo kaj za nas, dekleta? Tudi mi mi-nerci smo lačni.# Valjhun je uščipnil mlajšo v lice in se skušal brezskrbno nasmejati.
((Pusti me,» je vrisnila. ((Seveda boste dobili.# Izpulila se mu Je in odšla v vežo. Valjhunovi ljudje so se zgnetli v izbo in posedli okoli peči. Sobo je napolnila dinami tna napetost.
«Kam pa?» Je vprašal vodja partizanov.
Valjhun je mimo odgovoril: «Cesto gremo minirat.# Položil je brzostrelko na kolena; cev je bila namerjena na partizane, prst je držal na petelinu.
Zunaj se je Zadlogarjev, ld zavoljo matere ni bil vstopil, pogovarjal s stražarjem. Ponudil mu je cigareto. Stražar je prižgal, vendar je ob pogledu na pasjega dreserja nekaj zaslutil. Orlov jun je nekoč pri vojaški uri govoril o raztrgan-cih, ki jih pošilja na teren gestapo, preoblečene v partizane. V obrazu potuhnjenega dolgoglavca ni bilo prav nič sloven-skega. Vanj je stražar zapičil oči in jih ni odmaknil. Hotel se je prepričati, pa ga je nagovoril: «Mi daš malo ognja? Glej. cigareta mi je ugasnila.# «Jaz ti bom prižgal,# Je brž dejal Zadlogarjev, segel v žep po vžigalice in stopil k fantu. Obraz pasjega dreserja pa je spreletela zadrega ln molčal je, kot bi bil gluhonem. Le v očeh se mu Je zganilo nekaj nevarnega.
To je bilo dovolj, da se Je stražar zavedel, pri čem je. Hotel je sneti puško, še preden pa mu je to uspelo, sta oba planila po njem. Za vratom je začutil dvoje močnih rok, ki so ga davile. S poslednjimi močmi je kriknil in sunil napadalca s kolenom med noge. Pasji dreser je zastokal, top udarec s kopitom pa je stražarja podrl na kolena.
(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poltni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
5. Junija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
Izjave slovenskih predstavnikov predsedniku dežele BerzantijiJ
Enotna zahteva po globalni zahonshi zaščiti
Poslanec KPI Albin Škerk
Gospod predsednik!
Čast mi je, da vas pozdravim v imenu delegacije, ki predstavlja vse politične skupine v slovenski narodnostni skupnosti, živeči v Furlaniji-Julijski krajini, kjer ste vi najvišji predstavnik.
Zahvaljujemo se vam, da ste nas sprejeli in nam dali možnost, da vam izrečemo v tem kratkem sestanku nekaj želja, ki so tako pri srcu slovensko govorečim državljanom.
Namen našega obiska .je, da po vabimo predsedstvo in odbor dežele, da bi posegli z vso avtoriteto, ki ji pripada.
Namen našega obiska je, da zaprosimo deželno predsedstvo ter deželni odbor za posredovanje pri ministrskemu predsedniku Colombu, da bi čimprej ustregel zahtevam, ki so jih izrazili v pismu od lanskega decembra. To pismo je podpisalo 26 vidnih predstavnikov slovenske manjšine, katero zastopamo. O tem dokumentu, ki ni imel do sedaj nobenega uspeha, sta govorila včeraj tudi v deželnem svetu svetovalec Bacicchi in dr. Štoka, ki ga je v celoti prebral. Tudi danes bodo 'nekateri kolegi obravnavali vsebino tega pisma.
Sodim, da ne pretiravam, ko pravim, da nismo zadovoljni z ravnanjem kakršnega smo deležni posebno če upoštevamo številne obljube. ki so nam jih dali najvišji deželni politični predstavniki. Te obljube in izjave pa se ne uresničujejo. Minister Colombo, ki bi moral v odgovor na dokument, ki smo mu ga poslali, že pred časom sprejeti našo delegacijo, nam ni še odgovoril. Med kratkim pogovorom, ki sem ga imel z njim v poslanski zbornici, mi je zagotovil, da je naročil podtajniku Antoniozziju, naj preuči dokument, o katerem je govor in naj mu o tem poroča.
Danes lahko rečemo, da ni dovolj politične volje, da bi rešili vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Ker sodimo, da je že dovolj zrelo, vas prosimo, gospod predsednik, za takojšnje posredovanje pri predsedniku Colombu, da bi se z njim sestali čim prej.
Deželni svetovalec SS dr. Drago Štoka
terveniral v Rimu v zvezi z našimi odprtimi vprašanji, v deželnem svetu so bdle izrečene programske izjave, ki so korak naprej — vsaj s formalnega vidika — v soočenju s problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Danes pa nam gre predvsem za konkretno in točno zaščito narodnostnih vprašanj, gre nam za izglasovanje konkretnih norm v korist naše manjšine, tako kot to predvideva šesti člen italijanske republiške ustave, ki je tudi sad naših žrtev za časa fašizma in kii je tudi sad naših bojev za dokončno zmago pravice nad krivico, mi™ nad nasiljem, demokracije nad diktaturo.
Po petindvajsetih letih, kar nam člen šesti ustave priznava pravico enakopravnosti in narodnostne zaščite, pa smo še vedno v pričakovanju konkretnih in globalnih zakonov. Tega čakanja smo res utra-jeni, zato Vas naprošamo gospod predsednik, da napravite vse^ korake, ki so potrebni, da se naša odprta vprašanja dokončno in temeljito rešijo.
Gre za konkretno zaščito naših upravičenih pričakovanj, gre zato, da se tudi člen tri deželnega statuta interpretira manj restriktivno, gre pravzaprav zato, da centralna vlada in dežela pričneta reševati pereče probleme. V tem smislu ste se obvezali v svoji programski izjavi v deželnem svetu februarja leta 1969, ko ste dejali, da boste zahtevali pri centralnih oblasteh potrebne ukrepe za uresničitev pričakovanj in pravic slovenske manjšine v Italiji.
Deželni svetovalec KPI Dušan Lovriha
i
Gospod predsednik.
Vi zelo dobro poznate zahteve
V svojem posegu se je deželni svetovalec Drago Štoka najprej skliceval na odstavek pisma predsedniku vlade Colombu, v katerem je podrobneje obdelan problem reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine.
Štoka je nato poudaril razočaranje, ki so ga Slovenci doživeli ob rojstvu dežele, ker smo bili pač prepričani, da se bodo naši problemi reševali doma hitreje. Toda po prvih plahih korakih dežele Furlanije - Julijske krajine se je Rim trdno postavil na stališče, da ni dežela pristojna za globalno reševanje vprašanj narodnih manjšin, ampak centralna vlada oz. parlament. To je bila za nas mrzla prha, je dejal Štoka, saj zgodovinski viri trdijo, da je bila naša dežela osnovana in ustanovljena predvsem zaradi prisotnosti Slovencev.
Kljub temu je treba priznati do ločene korake, ki jih je dežela povzela pri reševanju nekaterih naših problemov, predsednik deželne ga odbora Berzanti je večkrat in
slovenske narodnostne skupnosti, bodisi zato, ker ste od vsega začetka sledili v deželnem svetu mnogim pobudam na tem področju, bodisi zato, ker ste sprejeli delegacije, ki so vam ustno ali pismeno izrazile naše zahteve.
Kljub temu se niste nikoli stvarno obvezali, češ da ni naša dežela pristojna za reševanje še zmeraj od prtih in nerešenih vprašanj naše narodnostne skupnosti.
Slovenska narodnostna skupnost, kot tudi nekatere druge demokratične politične stranke trdijo, da mora imeti dežela, ki je dobila posebno avtonomnost prav zavoljo pri sotnosti slovenske skupnosti, pravico obravnavati ter z zakoni rešiti ta vprašanja.
Na dlani je, da gre za dve docela nasprotni stališči. Zagovorniki prvega stališča pristopajo k problemom s čisto tehnično - juridične plati in statut razlagajo na birokratski način. S takšnim ravnanjem neizogibno oblikujejo negativna in nazadnjaška stališča glede deželne pristojnosti v tem vprašanju. Če tako pristopamo k stvaril se bomo o njej pogovarjali do neskončnosti. Prav tako lahko ure in ure razpravljamo o tem, če je člen 3 našega statuta programske narave, kar bi dovolilo rešitev problemov, ali pa samo potrjuje neko načelo. Še in še bi lahko razpravljali tudi o tem, če se v prid Slovencem lahko pravilno uresničijo ali ne členi 4, 5, 6, 7, in še drugi členi posebnega statuta.
Analiza teh vprašanj izključno s tehnično juridičnega stališča nas brez dvoma privede do negativne; ga sklepa, kar pomeni, če to hočeš ali ne, da bomo obravnavali probleme slovenske narodnostne skupnosti kot kateri koli drugi problem manjše pomembnosti, za katerega še ni določena pristojnost med državo in deželo.
Pristop, ki ga mi zagovarjamo, gospod predsednik, je predvsem politične narave. Zato ne moremo slovensko narodnostno skupnost obravnavati kot kateri koli obmejni prehod, ki ne vemo, kdo bo skrbel za njegovo običajno ali izredno vzdrževanje.
Zavedati se moramo, da je slovenska narodnostna skupnost sestavljena iz ljudi s svojo zgodovino in omiko, ki so demokratični in pošte; ni državljani v državi, v kateri živijo. Kot sami vidite, gospod pred sednik, se ta skupnost že mnoga desetletja bori za svoj obstoj, za svoje pravice, za uveljavljanje svoje osebnosti in dostojanstva kot posamezniki in kot skupnost. To borbo vodi v demokratičnem duhu, ki ga dovoljuje naša republiška ustava in se ne zateka k nezakonskim in kri minalnim metodam kot se jih je posluževala d™ga narodnostna mani šina v naši državi. V boju za do šego naših nrsvic so nočemo zgledovati po takšnih zgledih.
Menimo, gospod predsednik, da je že skrajni čas za končno rešitev vseh naših odprtih vprašanj in da nam pri tem pomoreta država in dežela.
S kvalitetnim naporom se moramo odločno pogajati z državo za vrednotenje deželne avtonomije na tem področju. Politične sile v deželnem svetu obstajajo zato, da rešijo ta vprašanja, ki so bila postavljena na dostojen način. Pričakujemo od Vas, kot najvišje oblasti naše dežele, dokaze takšne politične volje in stvarne pobude, ki izhajajo iz nje.
Hoteli bi od Vas odgovor na to-le zastavljeno vprašanje: kdaj in kako bo deželni odbor zahteval od države, da dodeli naši deželi točno določene pristojnosti za ureditev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Predsednik SKGZ Žarko Race
Gospod predsednik!
Med najosnovnejšimi pravicami, ki jih mora uživati pripadnik vsake narodnostne skupnosti, je uporaba materinega jezika. Prav zaradi tega pomeni zanikanje pravice do uporabe jezika narodnosti, h kateri posameznik pripada, eno najhujših o mejitev človekove osebnosti; na ta način se dela sila nad človekom, ki ga spravlja v položaj državljana druge kategorije.
Ali ni na ta način onemogočeno človeku, da pred javnim uradnikom, na sodišču, v pisani besedi, namenjeni javnim uradom in obrata no, najbolj pristno in precizno izrazi svoje misli, da točno formulira svoje želje, svoje stališče, da se brani in hkrati brani lastne interese ter razume, kaj mu javni uradi sporočajo in sodniki razsojajo?
Delegacija Slovencev naše dežele želi zaradi tega postaviti predsedniku vlade Emiliu Colombu zahtevo, da se uzakoni uporaba slovenskega jezika na vsem področju, kjer živimo Slovenci, v videmski, goriški in tržaški pokrajini. Ta pravica mora obsegati ustno in pismeno u-porabo slovenskega jezika v izvoljenih organih dežele, javnili uradih, sodiščih in vseh javnili ustanovah ter pravico do ustnega in pismenega odgovora prav tako v slovenskem jeziku. Uzakoniti bo treba tudi postavitev javnih napisov v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev.
Narodnostna skupnost, ki ni enakopravna na gospodarskem področju, ki ne more zagotoviti svojim pripadnikom materialnega obstoja, ne more biti enakopravna na političnem, kulturnem in socialnem področju.
Gospodarska zgodovina predvsem tržaških in goriških Slovencev to potrjuje v polni meri. Z nasiljem, s pritiski ali pa z navidezno legalnostjo smo Slovenci po letu 1918 izgubili pozicije, ki sp tedaj do neke mere ustrezale naši splošni pomembnosti v družbi in ki bi bile jamstvo, da bi naša skupnost obstala v tedanjem obsegu.
Po drugi vojni se položaj y tem pogledu ni bistveno menjal. Ni nam bila dana pravica, da bi organi-
pridobljenih pravicah z avstrijsko ustavo od 21. decembra 1867, s členom 6 italijanske republiške ustave, členom 3 deželnega statuta, vladnimi izjavami ter členoma 2 in 3 italijanske republiške ustave*, je dejal odv. Avgust Sfiligoj v u-vodu svojega govora. Orisal je zgodovino beneških Slovencev ter Slovencev v goriški in tržaški pokrajini, pri tem pa izrecno navedel proglas generala Petittija di Roreta ob prihodu italijanskih čet v Trst novembra 1918, v katerem je zagotavljal Slovencem, da bodo uživali enake svoboščine kot ostali državljani, da bodo imeli enako število šol v svojem jeziku kot pod Avstrijo, da bodo spoštovali njihovo veroizpoved, ki je veroizpoved vse Italije. «Slovenci, bodite prepričani, da bo velika in zmagovita Italija skrbela za vse svoje državljane ne glede na narodno pripadnost,* je general Petitti zaključil svoj proglas. »Namesto pravic in šol. ki so jih imeli pod Avstrijo je dejal odv. Sfiligoj - so bili Slovenci deležni fašističnega preganjanja. ki je na mah utrnil sleherno njihovo upanje, da bi se mogli polnopravno razvijati.*
Potem ko je odv. Sfiligoj podrobno navedel vrsto zakonov in ukrepov, ki naj bi odstranili znake prisotnosti Slovencev v Julijski krajini, i° odv. Sfiligoj dejal, da smo se Slovenci uprli fašističnemu raznarodovanju z vključitvijo v odporniško gibanie ter na takšen način nrispevali k sprejemu tiste republiške ustave, ki priznava ter jamči neodtujljive človečanske pravice, družbeno dostojanstvo in enakost jezika tor določa s členom 6 ustave norme, ki ščitijo jezikovne manjšine.
Slovenci so svojo vero v uresničitev narodne enakopravnosti položili tudi v vladno izjavo od avgusta 1945. leta. da bodo «v krajih, kjer v velikem številu bivajo italijanski državljani dragega jezika, delovale javne šole s poukom v materinem jeziku.*
Ob zaključku je dejal: «Slovenci smo veliko pričakovali od avtonomne dežele, vendar nam je prinesla novo razočaranje, ker ni člen 3 njenega statuta nič dragega kot izjava folkloriiega značaja.* Ko se sklicujejo na razsodbo ustavnega sodišča, tolmačijo izvršni deželni organi člen 3 z vsemi omejitvami ter nočejo izdati določil o zaščita slo venske skupnosti. Zavoljo tega se je potrebno boriti za popolno zaščito v smislu člena 6 ustave.
Beneški duhovnik Emil Cencič
zirano sami vsaj deloma popravili gospodarsko škodo, ki nam je bila prizadejana. Godilo se je prav nasprotno.
Danes, in v vseh povojnih letih, ko narodnostna škoda narašča po geometrični postopici, je preveč lagodno metati krivdo samo na fašizem, kot glavnega krivca gospodarskega nasilja, pri tem pa ničesar ne ukreniti. Treba je začeti popravljati škodo z odpravo diskrimi nacij in z ukrepi in posegi na področju finančne dejavnosti.
Tudi ta problem želi delegacija prikazati predsedniku Colombu.
Prepričani smo, da Vi, gospod predsednik, razumete kakšnega življenjskega pomena sta, poleg drugih, tudi omenjeni dve vprašanji za našo narodnostno skupnost, zaradi tega pričakujemo, da boste posredovali pri predsedniku vlade, da nas sprejme.
Odvetnik
Avgust Šfiligoj (SDZ)
»Zahteva po globalni zakonski za ščiti slovenske etnične manjšine \ deželi Furlanija - Julijska krajina temelji na naravnem pravu, na listini o človečanskih pravicah, na
Gospod predsednik, naj vas ne čudi, da je tudi duhovnik v tej delegaciji, ki zahteva osnovne pravice za vse ljudi, torej tudi za našo slovensko manjšino v Nadiških dolinah, ali bolje rečeno v naši Benečiji. Duhovniki iz Nadiških dolin so bili vedno varuhi krajevne slovenske tradicije, čeprav v italijanskem okolju. Na žalost jih je zatiral fašizem in so z njimi pretrdo ravnale tudi cerkvene oblasti, ki so popolnoma podlegle fašističnemu nasilju, kot to dokazuje:
1.	Pokojni duhovnik don Giuseppe Chiacig, trčmunski župnik, je napisal v župnijski knjigi 15. maja 1935: «Kljub prepovedi je župnik približno eno leto maševal v slovenščini, v skladu z navado, ki je veljala od začetka krščanstva v teh krajih. 15. maja tega leta pa je kvestor videmske pokrajine prepovedal omenjenemu duhovniku maševati v slovenščini. Od tistega dne se je duhovnik prepovedi pokoril, kljub veliki škodi, ki jo je tako prizadejal dušam, ki so mu bile poverjene, češ da je pastirstvo v mnogih italijanskih škofijah v službi prefekture.*
2.	Pismo msgr. Nogara od 8.5. 1938 msgr. Antoniu Bertoniju: »Pošiljam vam kopijo prefektovega pisma, ki zahteva, da se popolnoma ukine pridiganje in maševanje v slovenščini: moji ugovori so bili zaman. Zberite čimprej župnijske duhovnike in preberite jim prefektovo pismo ter jih opozorite, naj premislijo o posledicah nasprotnega zadržanja. V nekaterih primerih moramo sprejeti manjše zlo, da bi se izognili večjemu. O tem nasprotovanju priča (po osvoboditvi); 1. pismo istega nadškofa od 13. januarja 1950 msgr. Bertoniju, v katerem pravi, da je poslal okrožnico o rabi italijanskega in slovenskega jezika v Nadiških dolinah (julija 1947) duhovnikom občine Srednje, proti katerim je pri nadškofu protestirala Zveza borcev in povratnikov (Associazione combattenti re-duci). Ker nadškof ni odgovoril na ta protest, je zveza spet pisala in zagrozila, da bo objavila v časopisih, katere so želje vseh prebivalcev področja. Nadškof še pravi: »Nisem komentiral. Videli bomo, kaj se bo zgodilo.* 2. Pismo videmskega nadškofa Antoniu Bertoniju od 21.4.1950: »Rečeno je, da morajo cerkvene oblasti javno braniti svoje duhovnike. Sodim, da je bolje molčati. Vem, da so obvestili osrednje oblasti o filojugoslovanski propagandi, ki naj bi jo podprla duhovščina.* 3. Iz trčmunske župnijske knjige: duhovnik Stefanutti piše: »Nadškof ni ukazal furlanskim duhovnikom, da se naučijo »questo dialetto bastardo*. »Res je, da je nadškof
prepovedal moliti vero v slovenščini, ampak naj si skuša čitatelj predstaviti nadškofa pri oltarju, ki molči kot riba, medtem ko ljudstvo moli v slovenščini. 4 Pismo nadškofa Nogare od 27.10.1952: »Znano je, kako pazijo na zadržanje nadi-ške duhovščine, posebno ko gre /.a izredne prireditve in kako ji prisojajo čustva, ki obstajajo samo v mislih tistih, ki imajo predsodke. Obžalujemo takšno mišljenje, obenem pa vabimo nadiške duhovnike, ki vedo za nekatera mišljenja, naj bodo previdni.* 5. Ko so začeli rabiti v liturgiji sodobni jezik namesto latinščine, je nadškof msgr. Zaffonato zahteval od slovenskih duhovnikov pismeno prošnjo, ni pa dal pismenega odgovora. Zato so karabinjerji sprožili več raziskav pri omenjenih duhovnikih o rabi slovenskega jezika \ liturgiji.
a)	Zahtevamo, da se prekinejo vsi fašistični ukrepi in naj se razveljavijo vsi zaključki SIFAR, SID, karabinjerjev in policije in se s tem vrne popolna svoboda in dostojanstvo vernih državljanov nadiškim duhovnikom.
b)	Ne moremo odobravati, ko zahtevamo naše naravne pravice, zahteve po vzajemnosti z Jugoslavijo, ker nas to ne zanima, saj gre za človeške pravice, ki so pravice, ki ne smejo biti odvisne od omahljive politike.
c)	Zahtevamo, da deželne oblasti, ko govorijo o Slovencih, ne omenjajo samo Slovence s Tržaškega, in z Goriškega, temveč tudi videmske Slovence, saj spadajo vsi k isti manjšini.
d)	Za našo manjšino v videmski pokrajini naj se ustanovijo slovenske šole, ker se ne more zahtevati, da po stoletnem raznarodovanju in zatiranju ljudstvo zahteva svoje pravice, to ljudstvo, ki je prepričano zaradi vsakodnevne propagande, da so te zahteve protiitalijanske in nezakonite.
e)	Če drugi vatikanski koncil prepoveduje cerkvi, da se vmešava v politično življenje, pa hkrati zahteva od nje obvezo, da se bo borila proti vsakršni krivici in proti vsakršnemu prekršku človeškega dostojanstva. Cerkev se noče več u-kvarjati samo z nabožnimi zadevami, ker je zakristijsko krščanstvo preživelo in ker nas krivica na zemlji ne približuje nebesom.
vsebujejo ukrepe v prid slovensko govorečim državljanom, se deželni nadzorstveni organi znajdejo v težavah. Ker ni ustreznih državnih zakonov, ti organi priznavajo, da za to niso pristojni.
Hotel bd navesti nekaj primerov. Doberdobska občina v goriški pokrajini je pred nekaj leti odobrila sklep o občinskem grbu z dvojezičnim napisom: »Doberdč del La-go — Doberdob*. Ker ni zakonov, ki bi predvidevali uporabo slovenskega jezika v javnosti, pokrajinski nadzorni odbor tega sklepa ni mogel odobriti.
Znano je, da so v občinskih svetih, kjer so svetovalci Slovenci, seje v slovenščini. Goriški prefekt pa je pred letom posvaril župana iz Sovodenj in Doberdoba, češ da seje, na katerih govorijo samo slovenski', niso veljavne. Kljub vsem zakonom je danes v goriški pokrajini vse več italijanskih in slovenskih javnih napisov. Politično vzdušje je takšno, da nihče več ne misli na to, da bi jih snel, hoteli pa bii v tem smislu tudi zakonsko jamstvo. Poleg zakonov, ki bi jih morala država izdati v tem smislu menimo, da bi morala svoj delež prispevati tudi dežela s svojimi zakoni ali navodili občinam in nadzornim od borom.
Razen fašistov so vse politične stranke priznale pravice slovenske manjšine v naši deželi. V podkrepitev te misli naj omenim samo resolucije, ki so jih odobrile tržaška občina in pokrajina ter goriška občina. Podobno resolucijo bo v prihodnjih dneh odobril tudi goriški pokrajinski svet. V njej izraža in podpira naše zahteve. Zahtevamo, da temu sledijo dejstva in da bodo naše zahteve uzakonjene v okviru republiške ustave.
Govorimo o vzajemnosti. To nas na splošno ne zanima. Hočemo pa, da ravnajo z nami v mejah italijanske republike, tako kot ravnajo s Francozi v Val d’Aosti ter z Nemci v Poadižju. Zahtevamo iste pravice, kot jih imajo italijansko govoreči državljani.
Pokrajinski svetovalec PSI Marko Waltritsch
V enem izmed členov italijanske ustave, gospod predsednik, je zapisano, da republiko sestavljajo občine, pokrajine in dežele. Zakoni, ki zadevajo lokalne ustanove, jim dovoljujejo tudi določeno avtonomijo.
V	preteklosti so nadzorni odbori prefektur čestokrat s težko roko nadzorovali lokalne ustanove; niso se omejevali samo na ugotavljanje zakonitosti, temveč so se zatekali tudi k političnim diskriminacijam.
V	teh nekaj letih obstoja se nadzorni odbori naše dežele omejujejo samo na nadzorstvo zakonitosti in se ne ozirajo na barvo posameznih občinskih uprav. Lahko rečemo, da v zadnjem času ni bilo diskriminacij, kar zadeva najrazličnejše podpore za javna dela ter na drugih področjih, ki jih je dežela podelila lokalnim ustanovam, zlasti' v goriški pokrajini.
Ko gre za odobritev sklepov, ki
Predsednik društva «lvan Trinko»
Izidor Predan
Čeprav je namen naše delegacije, zaprositi vas, da posredujete pri predsedniku ministrskega sveta posl. Emiliu Colombu, da bi čimprej sprejel delegacijo podpisnikov poslanice, ki smo mu jo poslali pred mnogimi meseci, menim, da bi bilo koristno,
kani republiki Italiji.
V zadnjih časih so izvedenci ERSA sestavil resno in poglobljeno študijo o gospodarskem in družbenem položaju našega področja, ki ga imenujejo »Alta Slavia*. Ta študija predlaga program in načrt za kmetijski razvoj.
S tem, da srno označili študijo za poglobljeno, še ne pomena, da se z njo popolnoma strinjamo. Nasprotno. Imamo še resne ugovore in predloge, ki pa jih sedaj ne bomo naštevali. Rekli bomo samo, da so hile najpogostejše kritike našega prebivalstva, občin in županov na račun zapoznelosti, s katero so ta načrt izdelali in ki jim ne zagotavlja pravočasnega plasiranja poljskih pridelkov na tržišču. Znano je, da sedanji pridelki, posebno sadje, gnije na poljih. Kljub pomanjkljivostim načrta menimo, da ga je treba čimprej uresničiti in ga v nekaterih točkah izboljšati. Statistični podatki, ki zadevajo gospodarsko družbeni položaj našega področja, ki jih objavlja ERSA, so izredno zaskrbljujoči. V dokumentu, ki smo vam ga izročili oktobra 1969, smo zahtevali pravice za našo narodnostno skupnost. Na te zahteve nismo dobili odgovora. Med drugim smo zahtevali, da se vključijo v šolski program krajev, kjer živijo Slovenci, redne ure slovenskega jezika. kot poučujejo italijanščino v šolah v Gorici in Trstu. Te ure slovenščine naj bi bile v obveznih šolah, na učiteljišču v Špetru Slo-venov, v strokovnih šolah in tečajih ter v otroških vrtcih ONAIRC. To še ni bilo storjeno.
Poleg tega zahtevamo sedaj nekaj, kar je zelo lahko uresničiti z nekaj dobre volje. Na naš krožek se obračajo mnogi mladi ljudje, študentje, intelektualci, kmetje in delavci z zahtevo, da bi priredili večerni tečaj slovenščine. Mi nimamo možnosti, da ustrežemo tem željam iz enostavnega razloga, ker nimamo potrebnih sredstev. Dežela ima sredstva in oblast, da to lahko uredi. Začnimo vsaj s slovenskimi tečaji. Mislimo, da za to ni potrebno dovoljenje osrednjih oblasti, to tudi zaradi tega ne, ker moramo upoštevati ozračje, ki se je ustvarilo na tem obmejnem področju v tolikih letih.
Mi smo še edini Slovenci, ki nas niso zakonsko priznali. Nimamo pravic, ki jih ustava zagotavlja narodnostnim manjšinam. Oktobra 1966 smo izročili predsedniku republike Saragatu obširen dokument z našimi zahtevami. Nanj še nismo dobili odgovora.
Sedaj razumete, gospod predsednik, da je naša zahteva, da nas skupno z dragimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti sprejme ministrski predsednik Colombo, popolnoma upravičeno, saj mu moramo povedati in zahtevati od njega mnogo stvari. Prepričani smo, da boste ukrenili vse, kar je v vaših močeh, da bi naši želji ugodili.
med drugim brali pismo naslovijo no na predsednika ministrskega sveta Colomba.
Pismo je želo odobravanje tisočih prisotnih na proslavah.
Po dolgem molku s strani predse^-nika Colomba se sprašujemo, če P bil način naše dosedanje borbe Pra' vilen.
Občinski svetovalec PSI dr. Viljem Černo
Dr. Viljem Černo je med razp1"8' vo, ki se je razvila po uvodnih n*' čelnih izjavah slovenske delegao)Je ugotovil, da številni profesorji i° učitelji v videmski pokrajini %e‘e' da bi se bolje spoznali s sloveli' skim jezikom. Černo je predlag81’ naj bi naredili nekaj podobnega, so napravili, glede furlanskega a8" rečja in naj bi pri upoštevanju toc* glede staleža za slovenski jezik poštevali s pol točke. Berzanti J odgovoril, da gre za pametno P® budo in da dežela lahko glede tegj* nekaj sklene in nekaj odloči. ya'
ce bi vam še enkrat predočili nekaj problemov, ki tarejo Slovence v videmski pokrajini.
10. oktobra 1969 ste prav v tej palači sprejeli enotno delegacijo predstavnikov Slovencev v videmski pokrajini. Ob tisti priložnosti smo vam izročili dokument, v katerem so bile navedene točne in konkretne zahteve o pravicah, ki nam jih zagotavlja republiška ustava. Od takrat so bili storjeni nekateri koraki naprej; prepričani smo, da je bilo to zaradi vaše dobre volje in volje vaših sodelavcev Posebno smo vam hvaležni za priznanje nekaterih naših kulturnih krožkov, ki so dobili finančno podporo, čeprav se te podpore ne morejo kosati s tistimi, ki jih dobivajo nekateri italijanski krožki, čeprav manj pomembni in manj delavni kot naši. V zadnjem času so začeli graditi nekatere infrastrukture, kar je neobhodno potrebno za katerikoli gospodarski razvoj.
Prihodnjo jesen bodo začeli zidati prvo tovarno pri špetru Slovenov. Moramo takoj omeniti, da bo ta tovarna nastala iz zasebne pobude in s težavno podporo občin iz Nadiške doline, medtem ko so javne ustanove in tako državne kot poldržavne in deželne, še vedno odsotne. Če hočemo v resnici gospodarski napredek naše zemlje in preprečiti množično izseljevanje, je potreben resen poseg IRI, ENI, Friulie ter drugih javnih ustanov.
Brez takojšnje rešitve gospodarskih in družbenih vprašanj naše zemlje, smo kot slovenska narodnostna skupina neizogibno obsojeni na izginotje. Sodimo, da to ne bi šteli v čast demokratični in orni-
Tajnik SPZ Edvin Švab
V okviru številnih proslav našega velikega pesnika Prešerna, ki so bile v tržaški in goriški pokrajini, smo
*
i. L
kJ
bomik Stopper pa je dejal, da za izvajanje zakona štev. 35 1965. leta in da lahko dežela .na,^|[0 ustrezna sredstva, da pa bi la8 takšno pobudo prevzelo tudi dru» »Ivan Trinko* v Čedadu.
lllllllllllllIlUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllllllllllimillHimiMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIlHIII1

KRATKE VESTI
Ceausescu nadaljuje obisk na Kitajskem
PEKING, 4. — Romunska uradna delegacija, ki jo vodi predsednik Ceausescu, nadaljuje v Pekingu razgovore s kitajskim ministrskim predsednikom Čuenlajem in drugimi političnimi voditelji LR Kitajske. Kot poroča agencija »Agerpress*. je Ceausescu danes obiskal tudi tovarno kemijskih izdelkov, kjer se je ve ččasa razgovarjal z delavci.
Atentat na Siciliji proti komunističnemu deželnemu svetovalcu
AGRIGENTO, 4. — Komunistični svetovalec v sicilskem deželnem svetu Llbaro Attardi je bil preteklo noč ranjen v atentatu, ki je močno razburil sicilsko javno mnenje. že samo dejstvo, da bodo na Siciliji čez dober teden deželne volitve, priča o tem, da je šlo za atentat političnega značaja.
Attardi, ki je po poklicu zdravnik, se je sinoči udeležil partijskega sestanka v Oammarati, nato pa se je v svojem avtomobilu vračal v Santo Stefano dl Quisqutaa, kjer vodi neko kliniko. V bližini nekega križišča je zagledal ustavljen avto, zraven njega pa nepremično truplo. Misleč, da gre za prometno nesrečo, se je zdravnik približal, takrat pa je «pomesrečenec» naglo vstal ter ga z nožem zabodel v trebuh. Attardlju se je posrečilo, da se je defao izognil napadalcu, tel je naglo zbežal z avtomobilom, v katerem sta čakali drugi dve osebi. Deželni svetovalec se Je kljub rani, ki je močno krvavela, privlekel do klinike, kjer so mu kolegi priskočili na pomoč ter mu
z osmimi šivi rano zaprli. Att®* je policiji povedal, da je pred kim prejel več anonimnih P'*®’ ’ v katerih so mu grozili s smUpj Namestnik deželnega tajnika P.usso je izjavil, da gre za a ^ tat, ki je nedvomno mafijski8 . fašističnega značaja ter da j® e> tarča napada pripadnik str® kt se je najbolj odločno h1?, proti mafiji In fašističnim **.ej hom. Policijska preiskava ni d rodila sadov.
Čigave so zasluge
(Nadaljevanje s 4.
-1 ■1 ■	---------r, s0
vlada dovolila nacistom, preko švedske dostavljali na h* veško hrano za nemško voj*/ spomladi 1941 pa so švedski P jatelji nacistične Nemčije &aht_ 11, naj bi švedska vlada dala n politične kanoesije Hitlerju. ^ to se je bil ogrel celo Gustav ^ ki je grozil z abdikacijo, 66 Nemcem ne ugodi.	,
Da bi se Izognil vsem tem & njam, je predsednik vlade . nil» pritisku, ker se je zave ’ da bi sioar njegova koalicij
vlifl/io Mtr.lAt-AliOM ir* V»i nA'tO K’**'
nil» pritisku, ker se je k
vlada «zletela» in bi nato -poklical na oblast fllonaclst' , ljudi In bi švedska nujno
zdrWf'
------- . 1,11»
la v vojno, švedska vlada Je ^ o marsičem obveščena, že »o _ pred napadom na Sovjetsko 8 g zo je predsednik švedske v ^ vedel celo za prvi datum. švedski obveščevalni službi y doval nacistični vojaški a Helsinkih — polkovnik	^
Predsednik švedske vlade Je ^ v tem smislu previdno v0zlLrInl, Jo barko med številnimi ki so jih predstavljale dom^J ln tuje sovražne sile. Ce J« 8 Ska danes to, kar je, Je sluga prav tedanjega predsed" vlade.