Posamezna številka 10 vinarjev.
Stev. 243.	v LjafiljanU v sodoio, 24. okionra 1914.	Lelo M
= Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 26*— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo le!o naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
sa celo leto....... T—
za Nemčl|o oeloletno . „ 9'— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'—
'-	Iuserati:	■-
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat ■ • ■ • „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanili, zativaie.osmrtnice iti.:
enostolpna rieiltvrsta po 2 j vin.
— Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedeljo ln praznike, ob 5. url pop.
Redna lotna priloga Vozni rea.
(tir Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za sloienski narcl
Upravništvo )b v Kopitarjevi ullot št. 6. — Račun poštno tiranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teletona št. 188.
Zveza slovenskih katoličanov v Ameriki.
(Poročilo iz Amerike. — Radi vojnih razmer zakasnelo došlo.)
Dne 11. avgusta t. 1. se je ustanovila v Čikagi »Zveza slovenskih katoličanov v Ameriki« z namenom, da združi vse dobromisleče rojake križem Združenih držav v obrambo svete katoliške vere.
Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki je povabila, ko je imela svoj II. letni občni zbor, tudi vse zavedne katoliške lajike v dvorano oo. Pavli-stov, naj bi tudi oni prišli skupaj na posvetovanje, naj bi razmotrivali naše obstoječe žalostne verske in gmotne razmere in potem sklepali, kako bi se temu zlu odpomoglo, kako bi se ustavilo pogubonosno delovanje nasprotnikov, kako bi se poživila med nami slovenska verskonarodna zavest, kako bi se razdvojene naše vrste zopet zbrale in združile v eno celoto, v skupno vojsko za skupne cilje.
Celi dan od 10. ure dopoldne do zvečer do pol sedme jc zborovala Zveza slovenskih duhovnikov in se posvetovala za skupne cilje. Še predno se je pa končalo to delo, začeli so prihajati možje na zborovanje, tako da je predsednik Rev. Kompare pred časom zaključil zborovanje in pustil, da se nekatere stvari urede šc posebej pismenim potom.
Točno ob 8. uri pa je nastopil Rev. J. Kompare, predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, in v prisrčnih, izbranih, samo njemu lastnih besedah pozdravil navzoče. »Srce mora boleti vsakega zavednega slovenskega ameriškega rodoljuba,« jc nekako dejal, »ko s paznim očesom motri prežalostne razmere med našim slovenskim delavstvom. Sovražnik dela besno. Nasprotni listi bruhajo sovraštvo in strup do vere. Verni, pošteni naši slovenski možje so nezdruženi, razdvojeni. Vsi mirno gledajo, kaj se godi. Sovražnik nasprotno se združuje v klube, snuje časnike, snuje klube, snuje jednote ter v ostudni gonji blati vero, blati cerkev, sramoti verske resnice, tepta v blato vse, kar je katoliškemu Slovencu milega in dragega. Zato je v resnici že skrajni čas, da se slovenski možje sami zjedinijo, da se zavedo svoje dolžnosti, se združijo in združeni zakličejo sovražniku: do tu in ne več dalje! Zato prisrčno pozdravljam vas, možje, v imenu duhovske zveze in se vam iskreno zahvaljujem za to, da ste prišli. Tisoči vernih src se danes ozirajo v vas, čakajoč varstva, brambe in pomoči! Možje, kličem vam torej: na tlelo, ker resni so dnovi!
Zato jc sedaj prišel čas,- da pridete na dan slovenski lajiki in se v bran postavite za svojo vero in svoj narod.«
Burno odobravanje jc sledilo tem besedam.
Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen naš dični rodoljub g. Josip Dunda, ki je burno pozdravljen zasedel svoje častno mesto; zapisnikarjem shoda pa Rev. A. Sojar.
Gospod predsednik Dunda se zahvali za izkazano mu zaupanje in enako v svojem imenu prav prisrčno pozdravlja navzoče zborovalce: Res skra jni čas jc žc bil, da so se sešli k današnjemu sestanku. Vse meje dostojnosti in dopuščenega so naši sovragi prekoračili. Kaj bomo mi slovenski možje res tolike mevže, da bomo vse to mirno gledali in roke križem držali? Da, čas je, da vstanemo tudi mi lajiki kot en mož in sc postavimo v bran za svojo vero. Ne, vera jc naša, mi jc nc damo ne duhovnikom, šc manj pa našim nasprotnikom, da bi jo sramotili in smešili.
Burno odobravanje je sledilo temu govoru.
Nato je bila sprejeta resolucija, s katero so so vsi navzoči izrekli za to
organizacijo in s tem k nji pristopili, in to je bil oni slovesni trenotek, ko je bila rojena naša nova organizacija: Zveza slovenskih katoličanov v Ameriki.
Nato so bila predložena pravila, o katerih se je skoro vsaka točka dobro prevdarila in potem potrdila. Pravila so nasnovana po pravilih enakih organizacij tujih narodnosti, zlasti po pravilih slovaškega »Sdruženia Sloven-skych Katolikov« in nemškega Central-Verein«.
Med debato glede pravil, v katero so posegli skoro vsi navzoči, smo čuli krasne besede. Ne, ni med nami še vse izgubljeno! Še imamo mož, ki sc zavedajo svojih dolžnosti, ki so katoliški ne samo po stariših, temveč tudi po srcu in prepričanju.
Krasne besede smo tako čuli od g. dr. Seliškarja, ki je zlasti bodril navzoče, da pustimo na stran vse polovičarstvo. »Ne sedimo na fencu,« jc dejal, »temveč pojdimo ali v hišo ali pa ven. Polovičarstvo je največje zlo med nami! Ali bomo eno ali drugo!«
Dr. M. J. Ivec je kazal zlasti na veliko potrebo katoliškega tiska. Tu moramo bili vse bolj živahni, požrtvovalni. Vsi moramo na delo.
Navdušene orjaške besede našega prvaka g. Ant. Nemanicha so naredile globok vtis: »Sram bi me moralo biti moje žene, mojih otrok, ako bi jaz kot njih oče, oziroma mož. pozabil na svojo vero. Od svojega očeta sem podedoval sveto vero kot njegov najdražji zaklad, in sicer zato, da ga dam svojemu sinu tudi jaz kot svojo najdražjo dedščino! Večna sramota mi, ako bi jaz sedaj ta zaklad zapravil in ga ukradel svojim otrokom.« V resnici krasne besede. Dal je tudi za celo leto Zvezi prostor v »Amerikanskem Slovencu« brezplačno za oglašanje društvenih zadev.
Gosjood Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., je povdarjal, da treba zlasti sedaj pri konvenciji odločno nastopiti in jo rešili kot našo edino kat. Jednolo iz krempljev sovraga, ki že dolgo nanjo preži. Želi tudi, da bi slovenska duhovščina zmiraj nastopala edina in složna in združena.
Pri volitvi je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik dr. Jakob Seliškar, St. Clair A ve, Cleveland, O; podpredsednik g. Josip Dunda, bančni uradnik, .Toliet, 111.; tajnik in duhovni vodja rev. Kazimir Zakrajšck, 21 Nassau Avc, Brook-lyn, N. Y.; blagajnik dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.; odborniki mr. J. Stefahič, Bradley. 111.; mr. Fr. Nemanič, Jolliet, IU.; rev. Jakob Černe, Sheboygan, Wis.
Čas in kraj prihodnje konvencijo se ho določil pozneje in se glavnemu uradu prepušča v odločitev.
Nato jo predsednik shoda, gosp. J. Dunda, zaključil velepomembno zborovanje, ki, kakor upamo, ho obrodilo slo-teren sad med nami ameriškimi Slovenci.
Tako so je končalo to zborovanje »Zveze slovenskih katoličanov v Ameriki«. Sedaj je pa na vas, ameriški Slovenci, da pokažete, ali ste možje, ali ste zavedni katoličani. Dolžnost vas veže, da se postavite v hran za vaše najdražje svetinje. Dnevi so resni, vse se organizira, v času bojev in vojske smo. Vsak rojak sc mora priznati k svoji zastavi! Ne pozabite, da jc vera no stvar duhovnikov, da je duhovnik samo služabnik vero, ampak da je vera stvar vaša, stvar vašega srca.
Pozdravljena nova naša organizacija »Zveza slovenskih katoličanov v Ameriki«! Bog le naj blagoslovi na pri-prošnjo slovanskih naših apostolov sv. Cirila in Metoda, to naj podpira ter vodi od uspeha do uspeha za blagor našega milega slovenskega naroda v Amerik
Gesptersivo nevinM držav in volna.
Vojna ne nalaga ogromnih žrtev samo vojujočim se državam, marveč trpe veliko škodo tudi nevtralne države, katerih gospodarstvo je ponekod naravnost v živo zadeto. Celo taka vclc-vlast, kakor so Zedinjene države Severne Amerike, se je nedavno čutila prisiljeno izjaviti, da evropska vojna ne uničuje samo njene zunanje trgovine, marveč ovira tudi njeno notranjo trgovino ter razkraja denarne razmere. Pa še drugače trpi v svojem gospodarstvu škodo. Že minulo dni smo priobčili poseben članek o »bombažni vojni«, ki pojasnjuje, kako silno so Zedinjene države prizadete po angleški odredbi, da jc bombaž smatrati za kontrebando. Amerikancem bodo ostale velikanske zaloge bombaža in ko bo zrela prihodnja letina, bodo cene bombaža padle na nič. Ko so sc bile nekoč začasa angleške kraljice Viktorije nakopičile silne množine ovčje volne in pritiskale na cene, so si Angleži pomagali na ta način, da so velik del volne pogreznili v morje. Isto so baje nedavno na Grškem napravili s korintami. Tega sredstva se bodo morali poslužiti tudi Ameri-kanci s svojim bombažem.
Braziljska vlada je doprinesla veliko žrtve, da je spravila cene za kavo, ki je njeno glavno izvozno blago, na primerno višino. Neglcde na to, da je i/voz kavo iz Brazilije vsled angleškega brodovja nemogoč, leži v Rottcrdamu en milijon vreč kave, ki je ni mogoče odposlati, ker je kava proglašena za vojno kontrebando. Vse težavno delo braziljske vlado za uveljavljenje kavi-nih cen je sedaj v nevarnosti, da se zruši v nič. Razen Brazilije so pri tem prizadete tudi srednje ameriško države. Isto velja glede kakava. Argentinija izvaža v Evropo zelo veliko ovčje volne. Danes tega ne more več. Tudi njen izvoz mesa in žita gotovo zelo trpi. Iz tega vidimo, da je vsled vojne cela južna in srednja Amerika gospodarsko mogočno ogrožena. Vse te države so dolžno Evropi in najbrže ne bodo v stanu izpolniti svojih financielnih obveznosti nasproti njej. Pomanjkanje kupčije in padanje cen glojc gospodarsko moč teli držav.
V Evropi ie Rumunija, ki začenja neprijetno čutiti vojno sosedstvo. Rumunski petrolej jc šel prejo na Francosko; odkar so pa Dardanele zaprle, je ta promet odpadel. Sicer se pa od-škoduje v Nemčiji, kamor sedaj pošilja svoj petrolej, katerega je Nemčija preje dobivala iz Amerike. Nizozemska je morala iz ozirov na svojo nevtralnost opustiti velik del svoje trgovine z Nemčijo. S tem ni prizadeta le Ilolandija sama, marveč tudi njene kolonije. Ravnotako trpe škodo tudi Švedska, Norveška in Danska. Anglija jc proglasila železo za kontrebando ter s tem preprečila švedski izvoz železnih rud. Obenem so prizadete tudi Norveška, Španija in Združene držaje, ki so izvažale železne rude na Nemško. — Grčija ne more izvažali korint in Kitajska ne čaja. Glavna proizvajalca pesnega sladkorja, Avstrija in Nemčija, ne moreta izvažati. Konsumenti nevtralnih držav bodo sicer mogli dobiti surovi sladkor, ki pa po količini ne ho zadostoval potrebam, vsled česar bodo sladkorne cene poskočile. V prvi vrsti velja to za Združene države, ki so največji sladkorni konsu-ment. Pa tudi Anglija, ki jo bila navajena na cen sladkor, bo morala plače-vati višje cene.
A tudi ne glede na te neposredne gospodarske in trgovinsko - politične ovire morajo nevtralne države nositi velika vojna bremena. Tako slano n. pr. Švico njena mobilizacija v varstvo nevtralnosti 250 milijonov frankov ter mora iskati posojila. V enakem položaju sc nahajajo Švedska, Norveška in Danska. ki tudi potrebujejo posojila. Toda
kje dohiti denar? Vse velike borze so zaprte in tudi najbogatejše dežele danes niso voljne izposojati denar.
Iz vsega tega sledi, da današnja svetovna vojna res zasluži to ime, ker jo cel svet čuti. To nam pa tudi' kaže, da ima človeštvo vsevkupne interese in da je najdragocenejša reč na svetu: mir.
Prcolea vojnih dogodkov
od 16. do 23. oktobra 1914.
Južno bojišče. Ker so se Srbi zadnje čase hvalili z nekaterimi »zmagami«, so 19. oktobra to »zmage« z Dunaja uradno naslednje pojasnili:
1. Pri Kurjačičih so naše čete v polnem redu izpraznile nekoliko utrjenega ozemlja, ker jc Drina izstopila in preplavila navedeni prostor. Sovražnik na to izpraznitev ni imel nobenega vpliva in se ni pokazal. 2. Na grebenu Gučevo se sploh skoro vsak dan vrše boji, ker smo z nasprotniki v neposredni bližini. Te boje, ki so malenkostnega pomena, izzivajo enkrat naše čete, enkrat Srbi. Dalje proti jugu so Srbi izvršili velik napad z artiljerijo, a so jih naše čete krvavo vrgle nazaj. 3. Na Romanji planini (vzhodno od Sarajeva) naše čete trebijo zadnje srbske vpadnike; 12. in 13. oktobra so razpršile in pognale nazaj 3—4 srbske bataljone in vjele mnogo srbskih častnikov in vojakov. To se poroča uradno. Glasom zagrebških časapisov so pa naše čete te dni po krvavih tridnevnih bojih osvojile celo Jagodino planino, ki leži med Drino in Krupnjcm in je bila ena najmočnejših srbskih brambnih točk.
Na Jadranskem morju ni bilo velikih dogod« kov; 17. oktobra se jc južno od D' Ostra vršil spopad med nekaterimi našimi torpednimi in podmorskimi čolni in irancosko križarko »\Valdeck-Rous-scau«. Škode nismo imeli nobene. Francozi so obstreljevali tudi tamošnji svetilnik, a poškodovali so samo galerijo krog svetilnika. Pojavilo sc je še par francoskih ladij, ki so se pa pred našimi podu; iskir ii čolni hitro umaknile. — 13. oktobra zjutraj so naši torpedni čolni pripluli v barsko (črnogorsko) luko in razstrelili skladišča in naložene železniške vozove.
Na severnem bojišču smo sijajno napredovali; začnimo na jugovzhodu. V neprestanih bojih so naše čete tirale ruske oddelke, ki so bili udrli na Ogrsko čez Korosmezo, nazaj proti Karpatom in čeznje; naše čelc so za Rusi prodrle tudi v Eukovino in zasedle polagoma vse kraje do Se-reta, ki so ga tudi zavzele. Od tu jc šlo dalje proti bukovinskemu glavnemu mestu Černovicam, liamor so prišle naše čete 22. t. m. dopoldne. Rusi so bili mesto že preje zapustili. Bukovina je torej zopet naša. Proti severo-zapadu, na Gališkem, so naše čete že vseskoz pognale Ruse čez Karpate in jih tirajo proti severu. Te dni so naše čete osvojile zadnji prelaz čez Karpate, ki so ga še imeli Rusi — Jablanico. Čez Korosmezo, ki so ga naše čete zasedle, smo prodrli v Rafai!owo in preganjamo Ruse neprestano dalje. Od Toronye in \Vyszkowa so naše čete že prodrle do Bolechowa in stopile v stik s četami, ki so čez beskidski prelaz, Tucholko, Skole in Synowucko prodrle do Stryja in ga zavzele. Trdovratncjše sc branijo Rusi na črti San — Stari Sambor, kjer so se močno utrdili ter se vrše pravi trdnjavski boji; naše čete si morajo proti ruskim utrdbam delati okope. Ljuti boji se vrše na črti Stari Sambor — Medyka (Me-dylta leži veliko kilometrov vzhodno od Przemysla) za tamošnje višine ter zlasti vzhodno od Chirowa v dolini reke Strwiaz. Kljub obupnemu ruskemu odporu zavzemajo naše čete višino za višino, med katerimi je najvažnejša višina Magiera (severno od reke Strwiaz). Ta višina jc bila velika ovira za naše prodiranje; 18. oktobra so jo končno naše čete iztrgale Rusom iz rok. Rusi so potem napenjali vse sile, da bi se višine zopet polastili, a vsi njihovi protinapadi so bili krvavo odbiti. Vrhutcga so se naše čete polastile nadaljne istotako važne »drevesne višine« pri Tyskowicah. — Trdnjava Pr-zemysl jc slejkoprej svobodna in se vrše boji že daleč onkraj nje. Od Przemys!a proti severu tvori mejo med našo in rusko fronto reka San; vendar so pa naše čete žc tudi tod prodrle deloma proti vzhodu, in sicer so pri Jaroslavu prekoračile San in odbile vse ruske protinapade.
Na Ruskem-Poljskem tvori mejo med avstrij-sko-nemško fronto reka Visla, in sicer od Sano-vega izliva vanjo (na gališki meji) proti Ivangorodu in odtod do Varšave in Novo Georgijevska. Za to trdnjavsko črto drže sedaj naše zavezniške armade Ruse zaprte. Ruski izpadi pri Kozienicah (Ivangorod) in iz Varšave so bili krvavo odbiti in Rusi pognani nazaj. — Od Bialle sem (Vzhodna Pruska) preganjajo Nemci Ruse proti Osoviccu.
Na ncmško-lrancoskem-bclgijskcm bojišču se nahaja sedaj bojno težišče odločno na zapadu ob severnomorski in rokavski obali. Zaslcdujč ostanke betgijsko-angleške armade so Nemci zavzeli Gent, Briigge in Ostende. Sovražnik je zbral svoje moči na črti Nieuport—Ypern—Lille, kjer sc sedaj vrše hudi boji, katerih se z morske strani udeležujejo tudi angleški monitorji. Nemri počasi, a stolno napredujejo. Posebno trdovratni so boji, ki se vrše v ozemlju reke Iscr. — Ponovni napadi francoskega levega krila na nemško desno krilo (približna črta Lille — Douai - - Arras— Albert — Royc—Noyon) so bili magovito odbiti. Na ostali francosko-nemški bojni črti sc ni pripetilo nič posebnega. Le Francozi so zopet doživeli krvav poraz južno od Thiaucourta (vzhodno od St. Mihiela), ko so napadli tamošnje višine.
Voina na morjih. V Severnem morju je nemški torpedni čoln pstepil cngleško oklopno kri-l žarko »Hawke<; posadka jc imela -100 mož, od kft*
terih so rešili komaj četrtino. — 17. oktobra popoldne je angleška križarka »Undaunted« ob nizozemskem obrežju po hudem boju potopila štiri nemške torpedne čolne. — 18. oktobra so Nemci v severnomorskem zalivu uničili en angleški podmorski čoln. — Rusija je z minami zaprla Rigo in
Finski zaliv.	.	, .
Kolonije. V Kiaučanskem zalivu )e 17. oktobra japonska križarka »Takatšiho« zadela na nemško mino in se potopila. — Kiaučau je civilno prebivalstvo zapustilo. — Japonci ima)o v rokah celo šantungško železnico.
No zrakoplovu nad francoskim brodovjem pri Koloru.
Fotograf Jožef Amigo jc bil kot stražmojster prideljen kot črnovojnik hidroplanskemu oddelku trdnjavske artiljerije. Kakor poročajo cenzurirani listi, so dobili njegovi znanci v Velikem Varaždinu sledeče cenzurirano pismo; Kumbor, Kotorska Boka, 10. oktobra. Obvestiti vas moram o zanimivi stvari, o kateri dovoljuje pisati tudi naša stroga cenzura. 4. oktobra ob šestih zjutraj je poročal naš opazovalni stražnik, da se bližajo sovražnikove ladje. Navajeni smo že, da se navadno približajo francoske ladje ob nedeljah zjutraj Punti d'Ostro in da obstreljujejo obrežne baterije. Z njihovimi negotovimi streli se jim je dozdaj le posrečilo, da so provz-ročili škodo le med ribami. Naša artiljerija je pa neki francoski ladji napravila veliko luknjo. Zdaj so, četudi je bila nedelja, pluli le mimo Boke v smeri proti Dubrovniku. Ukazalo se nam je, da naj poletimo v zrak. Na hidropla-nu sva se nahajala dva: naš izborni pilot c. in kr. linijski ladjini poročnik Hugo Ockermuller in jaz. V približno 15 minutah sva letela že 1000 metrov nad Punto d'Ostrom. Bril je nekoliko mrzel veter, a bilo je to ugodno, ker sva se lahko hitro dvigala kvišku, kar je bilo za naju največje važnosti. S svojima izbornima daljnogledoma sva videla daleč v Hercegovino, kjer pokrivajo gore sneg. Medtem sva priletela na odprto morje. Aneroid je že kazal višino 1200 metrov. Vse je bilo mirno, nobene ladje ne vidiva. Cez nekaj časa vidiva, kako da se bliža neka trgovska ladja pristanišču v Baru, a to naju ni zanimalo, ker nama je bilo ukazano, da naj opazujeva francoske ladje in naj jih fotografirava. Ko letava tri četrt ure, se približava Dubrovniku. V razdalji dveh do treh morskih milj od slikovitega otoka Lakrome vidiva pet do šest sivih pik in slab dim. Vijak je čudovito deloval. Hitro se približava sivim pikam. Razvije se pod najimi očmi popolnoma nevarno lepa slika. Letava že v višini 1600 metrov nad francoskimi ladjami.
Pod nama plavajo mogočne trdnjave na morju v raznih oblikah v sledeči vrsti: 11 linijskih ladij sledi druga drugi v obliki kroga s težkimi topovi, deset oklopnih križark v strelski črti v razdalji približno dveh morskih milj; od teh ladij na desni 9 torpednih rušilcev in lahka hitra križarka, ki smo jo že prej zapazili in ki mogoče straži pred Boko. Medtem pripravim fotografski aparat; čez nekaj minut so fotografirane vse ladje. Medtem ko kolikor morem hitro fotografiram, čutiva močan zračen pritisk in več sunkov; s svojim daljnogledom vidim v svoje veliko začudenje — ker radi ropotanja našega vijaka se nič ne čuje — da so pričele vse ladje obstreljavati naš aparat. Tudi pilot zapazi nevarnost, delati prične z dvigalnim krmilom in hitro sva izven nevarnosti. V višini 1900 metrov se su-čeva v krogih in pol ure letava naravnost nad sovražnikovimi ladjami.
Sovražnik je bil prisiljen, da je ustavil ogenj, ker s svojimi topovi ni mogel streljati v strelnem kotu 85 do 90 stopinj. V najino veliko začudenje vidiva nekaj druzega. Ko so si dale ladje običajna znamenja, ladje hitro izginejo v smeri proti otoku Visu. Niso mogle prenesti, da plavava nad njimi, ker so slutili bombe, dasi sva bila le s foto-grafičnim aparatom preskrbljena. Približa se že 11. ura in hitro se bližava Boki. Solnce nas je čudovito ogrevalo. Vidiva Punta d'Ostro; po nevarnem a lepem poletu se spustiva v naš hangar.
Delovanje naše vojne mornarice.
O zadnjih operacijah naše vojne mornarice pri otorju in pri Baru poroča VVolffov urad iz Rima: »Giornale d' Italia« poroča iz Bara: 17. t. m. dopoldne je pripeljal v Bar francoski parnik »Liamone« municijo za težke topove in za aeroplane. Ko so izkrcavali blago, se je pripeljal v zraku neki avstrijski aeroplan, iz katerega sta bili vrženi dve bombi, ki pa nista naprivili nobene škode. Ko je zahajalo solnce, sc je francoska ladja odpeljala iz varnostnih razlogov na široko morje; neki avstrijski aeroplan je vdgel nanjo še dve bombi in puščico dinamita, a brez škode. Dne 18. t .m. se jo pa podvzelo podjetje, ki
se mora smatrati glede na bližino francoskega brodovja zelo drzno. Ob 3. uri 35 minut zjutraj sta zapustili dve avstrijski ladji Kotovski zaliv, vdrli sta z ugasnjenimi luči v pristanišče Bor in ga silovito obstreljevali, da uničita skladišča v pristanišču; odpeljali stq, se
nepoškodovani v Punta d'Ostro. _____—--
Iz pisem našiti junakov.
Pismo slovenskega vjetnika iz Rusije.
Gospod učitelj Jožef Toroš, rezervni častnik 47. pešpolka, je pisal dne 12. septembra svoji soprogi v črniče pismo, ki je došlo 16. oktobra. Iz pisma posnemamo:
»Preljuba! Upam, da ste Ti in otroci zdravi. Poslal sem Ti en telegram ter dvoje pisem. Ker so bila pisma slovenska, menim, da jih nisi dobila. Jaz sem lahko ranjen v Rusiji. Gre mi že dobro in hodim na sprehod. Takoj ko bo mir sklenjen, se zopet vrnem domov. Ne delaj si skrbi. Zelo dobro sem preskrbljen. Vsi so z nami zelo ljubeznjivi, vsrko željo nam izpolnijo. — Piši mi takoj, toda nemško . . . Pismo, ki mi pišeš, pošlji v Trst na ameriški konzulat s prošnjo, da se pošlje ameriškemu poslaništvu v Petrograd. To se zgodi, da svoje pismo daš v večjo kuverto. Na pismo ni treba znamke. Prosim, piši kmalu, sem vedno zelo v skrbeh. Vedno mislim na Vas vse . . . Zelo želim domov. Hvali Boga, da me je ohranil pri življenju.«
Kaj piše slovenski rojak iz Antwerpnr?
Pri naših »motor jih« (motorne baterije) služi tudi nečak č. g. kurata v Štej ferjanu. Te dni je pisal ta vojak svojemu stricu tudi t.o-le; »Hvala Vam za ponudbo zimske spodnje obleke in denarja; tega mi ne manjka, le cigaret nimam vselej. Dobro mi gre, zdrav sem, — pa grozote vojske nikdar ne pozabim. Oh! kako se zemlja trese, ko zažgemo naše motorje. Več ustmeno, ako Bog da, da se vrnem domov. Molite zame in pozdravite moje dobre, predobre stariše. Rožni venec, katerega ste mi dali, tudi imam. Z Bogom!«
Poročila iz Srema.
Srem prost sovražnika.
Proti trdovratno razširjenim vestem, po katerih naj bi v novejšem času Srbi zopet vpadli v Srem in da bi se posebno v Bežaniji pri Zemunu nahajal srbski bataljon v močnih zavarovalnih jarkih, dobivamo od kompetentne strani poročilo, da so take vrste vesti brez vsake podlage. Bežanija je kakor tudi ostali del ogrskega Srema že zdavnaj popolnoma očiščen sovražnika. Na naših tleh se ne nahaja niti en srbski vojak. Naša ofenziva — kakor se nam poroča od zelo dobro informirane strani — popolnoma dobro napreduje.
Poroča se nam tudi, da občine Ja-rak v Sremu ni več. Cela vas je popolnoma uničena in od nje ni nobenega sledu.
»Srbski dom« v Mitrovici je svoje-časno vsled srbskega bombardiranja največ pretrpel. Poslopje ie popolnoma uničeno. Grškopravoslavna cerkvena občina v Mitrovici se je pri zidanju tega doma zavezala, da bode plačevala anuitete hipotečnega posojila, ki je bilo vzeto pri »Srbski banki« v Zagrebu, v višini 12.000 K letno. Tega poroštva sedaj imenovana korporacija ne more izvršiti. Celo stvar bo morala sedaj na kakšen način rešiti »Srbska banka« v Zagrebu.
Princ Jurij »sremski kralj«.
Graški listi poročajo iz Srema: Svetovna povestnica še ni videla takega kronanja, kakršno se je izvedlo 14. septembra v mali sremski občini Dobano-vica, kjer jo princa Gjorgja kronal neki dolgobradi srbski pop za sremskega kralja. 12. septembra so došli Srbi v dotično malo vas, 14. septembra zjutraj so obvestili prebivalstvo, da se zgodi opoldne velik dogodek. Govorilo se je, da pride kralj Jurij, ki se zahvali prebivalstvu, ker je tako zvesto Veliki Srbiji. Kralja Petra ni bilo. Opoldne se zbere srbsko prebivalstvo pred cerkvijo, ki so jo obdajali srbski vojaki. Pred cerkev so ob 11. uri dopoldne pripelje avtomobil, iz katerega izstopi srbski princ Jurij v popolni paradni obleki. Reklo se je, da prihaja iz Zemuna. Poleg njega je sedel bradati častnik, baje vojvoda Putnik. Srbski vojaki so ustrelili, ko je princ stopil iz avtomobila; osem miadih, belo oblečenih deklic je potresalo cvetlice na poti in v cerkvi. Pred cerkvijo je čakal občinski notar princa, so mu globokn klanjal in mu ponudil sromsko kraljestvo. V cerkvi je sprojol Jurija pop, ki ga je poškropil z blagoslovljeno vodo, ga mazilil na til-niku in blagoslovil sremskega kralja. Ceremonija je trajala pol ure, ves čas so
pred cerkvijo streljali srbski vojaki. Ko se je kronanje končalo, se je podalo prebivalstvo na trg, kjer je »mladi kralj« med živio-klici gov6ril: »Srečen sem, ker. vvidim udanost svojega ljfjd-stva. Vrednega se hočem izkazati na prestolu Srema in bom mod svojim vladanjem delal lo za ljudstvo. Prišli smo, da svoje s silo nam odvzeto ljudstvo osvobodimo in je obogatimo. Zahvaljujem se za zaupanje in za zvestobo svojega ljudstva.« — Princ je rabil nato drastične izraze in je bil precej surov. Za sremskega guvernerja je takoj imenoval občinskega notarja. Ob 12. uri jc zopet zasedel avtomobil in se je vrnil v Zemun. Notar je pričel takoj sromsko gubernijo organizirati. V gubernijski svet je imenoval dva moža. Čez dva dni sc je izvedelo, da so pognali naši vojaki Srbe nazaj v Srbijo. Pop, notar in gubernijski svet je pobegnil v Belgrad, kjer še zdaj čakajo, kdaj da se povrnejo s svojo gubernijo, osem belo oblečenih deklic so pa zaprli v trdnjavo Petrova-radin.	I
Črnogorci in Srbi zopet v tridnevnem boju poraženi.
Dunaj, 24. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se 23. oktobra razglaša: Močne srbske in črnogorske sile, ki so svojčas vdrle po južnovzhodnih krajih, kjer ni bilo naših čet, v vzhodno Bosno, in jo z neukročeno tolpo plenečih in morečih četašev nadlegovale, so bile 22. t. m. po tridnevnih ljutih bojih v prostoru ob obeh straneh cesto Mokro—Rogatica poražene in prisiljene, da so se morale hitro umakniti. Podrobnosti tega boja, v katerem so se borile naše čete neprimerno hrabro in so vrgle sovražnika ponovno za bajonetom iz utrjenih postojank, ki so ležale ena za drugo, se radi nadaljnje akcije, ki se je uvedla, pridrže bodočemu poročilu.
Potiorek, fcm.
Noš oeroulon nad LovCenom. - Nnše brodovje bombordirals LovCen.
Zagreb. Avstroogrski aeroplan s strojno puško je dne 17. t. m. prišel nad Lovčen, napadel radiotelegrafsko postajo in en črnogorski bataljon. Pri tem je bilo ranjenih nekaj črnogorskih vojakov.
Tudi avstroogrsko brodovje je krepko bombardiralo Lovčen.
Srbi priznovajo svoje poraze.
Sarajevo, 23. oktobra. »Hrvatski Dnevnik« poroča; Med tem ko se srbsko časopisje trudi, da bi prikrilo srbske
Naš napad na utrjene ruske postojanke na črti Medyka—Stary-Sambor napreduje. Pod varstvom naše infanterije, ki je zasedla višine na straneh Mizynieca, so lahko spravili naprej tudi našo težko artiljerijo, ki je deloma ostala še v dolini reke Wiar, in jo postavili na ugodne postojanke, odkoder lahko z uspehom bruha svoj morilni ogenj na sovražnike.
Ob spodnjem Sanu so se zadnje dni vršili hudi boji. Rusi se nahajajo v močno utrjenih pozicijah na vzhodnem bregu reke San. Našim četam so je pač posrečilo pri Jaroslavu in na nekaterih drugih točkah prekoračiti reko, ob spodnjem teku Sane so sc pa temu postavile nasproti velike težave. Reka San jc zelo narasla, stalnih j)rehodov pa ni. Naše čete bi bilo treba prepeljati čez reko ali pa postaviti vojaške mostove. To bi pa zahtevalo ogromnih človeških žrtev. Zato jc poveljnik teh čel napravil drugače. Pomaknil jc svoje čete, ki so bile tik ob reki, nazaj, da bi Rusi mislili, da smo sc pričeli umikati. Res so Rusi takoj nato zapustili svoje utrdbe in prišli po hitro postavljenih mostovih čez reko.
Ko je bilo že dovolj Rusov na zahodnem bregu, so jih naše čete nepričakovano napadle. Iltisi so prišli v težak položaj. Naši so jiii povsod potisnili proti roki in sedaj stoje Rusi lik ob narasli in skoro neprestopni reki. Na vzhodnem bregu ostale ruske Čete nikjer ne morejo poseči v boj, ker bi lahko
poraze, priznavajo srbski vjetniki, da se Srbi v begu umikajo pred našimi četami in da se je tudi 4. divizija deci-rnirana vrnila v Srbijo. Vjeti srbski vojak Miloš Nikolič v Sarajevu pripoveduje o tem: Bilo je v bojih za Višegrad, kjer so imeli Srbi dobre pozicije v betonskih okopih. Napadi so bili krvavi in strašni; na obeh straneh so se borili z zaničevanjem smrti. Srbske Izgube so silne. Tucli Avstrijcev jc veliko padlo, toda Srbov je padlo tri- do štirikrat več. Četudi smo Srbi imeli boljše postojanke, so Avstrijci napadali kakor levi in najljubši jim jo bil juriš, ki je v naših vrstah provzročil vselej grozovit nered. Avstro-ogrska armada izborno strelja, potem sledi juriš, med katerim smo se morali korak za korakom umikati iz naših postojank, puščajoči v okopih celo gomile mrtvih. Veselje do juriša avstrijskih čet vzbuja mod Srbi silen strah. Komaj se zasliši »Ura!« in »Naprej!«, žc pomečejo Srbi orožje proč in beže čez drn in strn ali sc pa udajo. Najslabši so v tem oziru »bugaraši«, to je Bolgari iz nove Srbije, ki sc le neradi bore v srbskih vrstah. Srbska armada je v splošnem še izza balkanskih vojn oslabljena in sita bojev. Častniki to jako dobro vedo ter stojo sedaj vedno za fronto, medtem ko so v balkanskih vojnah vedno šli pred moštvom kot voditelji; ako častniki opazijo, da se kdo med moštvom obotavlja ali hoče nazaj, ga takoj ustrele z revolverjem.
Belgrad kup razvalin?
Posebni poročevalec »Timesa«, ki je obiskal Srbijo, poroča, da je Belgrad le še kup razvalin.
Srbi zapustili dva albanska kraja.
Drač, 20. oktobra. Ko so Epiroti
zasedli Berat, so tudi Srbi zavzeli s posadko v Oliridi vasi Starovo in Pogra-dec ob južnozapadni obali Ohridskega jezera, in sicer, kakor so izjavili, da ščitijo ono mirno prebivalstvo albanskega ozemlja, ki pripada glasom londonske pogodbe Srbiji, pred prestopki Epirotov, ki bi utegnili svojo okupacijo tudi razširiti. Ko se je vrnil Essad paša in se polastil albanske vlade, se je položaj spremenil, kajti on hoče razviti načrt, čegar uresničenje namerava zagotoviti Albaniji neodvisnost. Essad paša je torej zahteval od balkanskih držav, da spoštujejo londonsko konferenco, ki je ustvarila Albanijo. Vsled tega jc Essad paša na eni strani odposlal Muso efendija, da požene Epirote s silo iz dežele, na drugi strani pa že uvedel diplomatično pogajanje pri srbski vladi, ki so imeli gori navedeni uspeh* Pogradec in Starovo pripadata torej sedaj zopet Albaniji.
streljali na svoje ljudi. Pri Zarzecze, blizu izliva reke Tanew v San, so naši že vjeli nad 1000 Rusov. Število vjetnikov so pa vedno viša. Možno je, da se bo našim četam pri zasledovanju sovražnika posrečilo brez posebnih težav priti na drugi strani reke. S tem bi se ta operacija popolnoma posrečila. Enaki vojni zvijači so imamo zahvaliti tudi za uspehe ob Savi proti srbski timoški diviziji.
O bojih med Varšavo in Ivangoro-dom, poroča nemški generalni štab, ni nobenih končnih poročil. Rusi so gotovo tja dirigirali ogromne svoje sile in tako dosegli številno premoč nad združenimi avstrijsko - nemškimi četami. Saj jc cclo armadni poveljnik Boroe-vič izjavil, da v splošnem stojimo proti Rusom kakor 1 : 2. Vsled tega so boji na tem bojišču zaenkrat šc neodločeni.
Tudi pri Ivangorodu so naše čete z nepričakovanim napadom iznenadile Ruse in s tem dosegle lep uspeh. Nemške sile so izpred Ivangoroda odšle v drugo smer. Rusi so v mnenju, da so Nemci in Avstrijci opustili namen, dobiti v roke lvangorod, zapustili mesto in napadli naše prednje čete, ki so krile našo glavno silo. Prednje čete so se hrabro borile in prisilile Ruse, da so postavili v bojno črto dve diviziji. Ko je bil boj v polnem teku, jo nepričakovano napadla naša glavna sila Ruse od strani in jih vrgla nazaj. Sovražnik jo bežal na utrjeni pas pri Ivangorodu.
Boji okoli Varšave sc nadaljujejo iii
Zmaga avstrijskih mt pri toissgorodu.
- Dve rasli diviziji poraženi. - 4600 Rusov ujetih. — Hudi buli vb spodnjem teku reke S ara.- Bitke za Varšavo in nemško prodiranje o guberiiip Šumniki.
kot uspeh lahko zaznamujemo dejstvo, da so nemške čete prisilile Ruse, da so se ustavili in pričeli bitko. — »Berliner Tageblatt« piše o tem: »Upajmo, da bo avstrijski napad od severovzhodne smeri skrbel za to, da prepreči nadaljnje umikanje Rusov. Zaenkrat se seveda Avstrijci bore ob Sanu do Sambora, da bi prodrli utrjene ruske pozicije. Zato je vest o zavzetju Stryja največje važnosti. S tem je napravljena do Dnjestra prosta pot za avstrijsko prodiranje proti južni fronti Lvova.«
XXX
Dunaj,

oktobra. (Kor. urad.
Uradno se razglaša 23. oktobra opoldne :
Med tem ko je v bitki južno od Przemysla imela včeraj glavno besedo naša proti sovražnim opirališčem namenjena težka artiljerija, so se razvili hudi boji ob spodnjem teku reke San, kjer smo na več točkah pustili, cla je sovražnik prekoračil reko, da bi ga potem lahko napadli in porazili. Ruske čete, ki so prišle čez reko, so že povsod potisnjene nazaj do reke. Pri Zarzecze smo ujeli nad 100C Rusov.
Deli naše armade so se nepričakovano pojavili pred Ivangorodom, porazili dve ruski diviziji, ujeli 3600 Rusov In zaplenili eno zastavo ter 15 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
XXX
Berolin, 23. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča:
Na vzhodu so bili odbiti ruski napadi zahodno od Avgustova. Pri tem smo zaplenili več strojnih pušk.
Z južnozahodnega bojišča še ni nobenih poročil.
XXX
Krakov, 23. oktobra. »Glos Naroda« poroča iz Radoma: Nemški letalci so dognali, da se ruske čete z vso naglico pomikajo čez mostove v Varšavi na desno stran Visle. To kaže, da so Rusi spoznali, da se na črti Varšava—Ivan' gorod ne bodo mogli držati ter so zato sklenili, da Varšavo zapuste in se pomaknejo na ugodnejše brambne postojanke za Vislo. — Dalje poroča gornji list, da so zavezniške čete zasedle postajo Pruszkow na progi Varšava—Du naj; Pruszkow je samo 12 km oddaljen od varšavskih zunanjih utrdb.
XXX
Berolin, 24. oktobra. Prodiranje tiemških čet v ruski guberniji Suwalki napreduje.
XXX
UGODEN POLOŽAJ PRED VARŠAVO.
Iz Berolina se poroča: Avstroogr-sko in emško prodiranj.e proti Varšavi je ugodno.
AEROPLANI NAD VARŠAVO.
»Naprzod« poroča, da sta priplula pred dnevi nad Varšavo zopet dva nemška aeroplana, ki sta metala bombe. Ena bomba je na glavnem kolodvoru uničila dva železniška voza.
RUSKE IZMIŠLJOTINE.
Berolin, 23. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Peterburško poročilo v »Times«, da so Rusi pri Varšavi zaplenili 50 nemških topov in dve polkovni zastavi ter ujeli veliko število nemških vojakov, je izmišljeno.
XXX
BOJI ZA MAGIERO.
Vojni poročevalec »Pesti Hirlapa« poroča o bitki pri Magieri: Mislim, da ne pretiravam, če sodim, da so naše čete ujele pri Magieri 20.000 Rusov. Ruska pehota se zelo hitro uda, če zaide v slab položaj.
RUSI ZAPUSTILI KOLOMEJO.
Neki ugledni dunajski parlamentarec je brzojavno obveščen, da so zapustili Rusi mesto Kolomejo, ki leži sredi pota iz černovic v Stanislav.
RUSI V ČERNOVICAH.
Z Dunaja se poroča: Od torka nadalje se v Cernovicah zopet nahajajo avstrijski vojaki. Končana je ruska oblast, ki je trajala približno pet tednov. Rusi so se precej obzirno obnašali najbrže iz političnih razlogov, ker so se ozirali na Rumunce. Povrnili so mestu tudi naloženi vojni davek 300.000 K. Okolu mesta so zgradili Rusi močne utrdbe. Glavna ruska sila se je pa umaknila, ko je pričel postajati položaj na severu za nje dvomljiv. V mest,g so pustili lc okoli 2000 mož, ki so se hitro umaknili, ko so se približale naše Čete 20. oktobra, škode so napravili Rusi ](> malo. Deželni predsednik grof Meran je žc pozvan nazaj, tudi župa-^v namestnik se je že .vrnil, Cernovi-
škega župana so, kakor znano, Rusi odpeljali kot talnika v notranjo Rusijo.
HRABRI OROŽNIŠKI NADPOROČNIK.
V bojih v Bukovini se je osobito odlikoval oroŽniški nadporočnik Fisclier. Vjel je v Bukovini veliko Rusov, ki so razpisali na njegovo glavo nagrado.
RANJENCI IZ BOJEV V SREDNJI GALICIJI.
Krakov, 22. oktobra. Zadnje dni prihajajo ranjenci od Rzeszowa sem iz bojev, ki se vrše v srednji Galiciji. Lahko ranjeni se vozijo proti Dunaju, težko ranjeni ostanejo v Krakovu. Prišlo je tudi mnogo ranjencev iz Przemysla in od Sandomierza. Vlak, ki ga je priredilo na svoje stroške dunajsko prostovoljno rešilno društvo, je odpeljal dne 20. oktobra 140 težko ranjenih vojakov od Sandomierza in Tarnopola. Med njimi je bilo tudi osem častnikov in štirje ruski vojaki. Vsi so imeli rane od šrapnelov. Med vožnjo so se vršile operacije in so odstranjevali kroglje.
OKROŽNO SODIŠČE V RZESZOWU.
Iz Novega Sandeca se je vrnilo v Rze-szo\v tamošnje okrožno sodišče in začelo tam zopet poslovati.
GALIŠKI DEŽELNI ODBOR POZIVA ZDRAVNIŠKO IN BOLNIŠKO OSOBJE NAZAJ V GALICIJO.
Zakopane, 24. oktobra. (Kor. urad.) Gališki deželni odbor poziva vse strežnice, zdravnike in uradnike bolnišnic in okrožne zdravnike, ki so zapustili radi vojske svoja trajna bivališča, naj se takoj vrnejo v tiste kraje Galicije nazaj, v katerih se uradno razglaša, da c. kr. okrajna glavarstva zopet ura-dujejo.
RUSI ODPELJALI GROFU TARNOW-SKEMU 600 KONJ.
Krakov, 23. oktobra. »Nowa Reforma« poroča, da so Rusi, ko so odpeljali tajnega svetnika grofa Zdzislava Tar-nowslcega iz Tarnobrzega, oropali iz grofovili hlevov 600 konj — večinoma dirkačev — in 12 voz pohištva iz grofo-vega gradu Dziko\v.
X
X
48 urah v Przemyslu!« Dne 5. oktobra smo vjeli carjevo brezžično brzojavko ruskemu poveljniku Dimitrijevu, s katero je zahteval car, da morajo Rusi zavzeti Przemysl v treh dneh. Sledil je brzdjavki tri dni trajajoči naskok na trdnjavo. Naše izgube znašajo približno tri odstotke, ker so Rusi vslod Red-lovega izdajalstva obstreljavali prazne postojanke.
Stotnije, ki streljajo na častnike. — Strah pred našimi topovi.
Nadalje jo pripovedoval stotnik: Rusi majo posebne stotnije, ki so iz-učene ,da streljajo izključno na častnike. Pri mojem bataljonu je ostal mecl častniki razven mene živ le še en praporščak. Na griču smo se mudili 3G ur; drugi dan ob 2. uri zjutraj so nas zamenjali z drugimi vojaki. Tri ure smo se zamenjavali, ker je moral plezati vsak vojak sam počasi na grič. Ujeti vojaki pripovedujejo, da so se križali in tresli, kadar so culi drdranje naših 30-5 cm motorskih baterij. Kadar izleti iz cevi kroglja, ki je tako visoka, kakor sedemleten otrok, se čuje tako bolesten glas, kakor da bi naenkrat jokalo več ljudi. Ta plakajoč glas jc povzročal, da je zastajala kri v žilali ruskim vojakom. Neka ruska baterija je trajno obstreljevala naš vojaški depot in jc nanj do 30 granat izstrelila. Če je naša 30-5 cm motorska baterija le en strel izstrelila, se je videla le temna luknja tam, kjer je stala ruska baterija.
POROČILA RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Geni, 23. oktobra. Iz Peterburga poroča veliki generalni štab: »Dne 18.
oktobra smo v trdovratnih bojih pri Varšavi in južno od Przemysla deloma zmagali.«
Z dne 20. oktobra pa poroča ruski generalni štab, da so ruske čete deloma v najožjem stiku s sovražnikom, deloma pa v boju na črti od Stryja do vzhodne Pruske. Bistvenih sprememb na bojišču ni.
XXX
TUDI PETERBURG SE UTRDI.
»Posti Ilirlap« poroča: Poslaništvo neke velesilo v Sofiji je obveščeno, da so pričeli Rusi utrjevati Peterburg, Armadno poveljstvo obvešča prebivalstvo z lepaki, da se grade utrdbe le iz previdnosti in da ni nikakega povoda za razburjenje.
ZASEDANJE RUSKE DUME.
Rotterdam, 23. oktobra. »Temps« poroča iz Peterburga, da je zasedanje ruske dume sklicano za prvo polovico novembra. Edino delo dume bi bilo, dovoliti vladi sredstva v pokritje primanjkljaja, ki je nastal vsled vojne. Ta primanjkljaj znaša i>o »Tempsu« 1 milijardo rubljev.
NOV CARJEV MANIFEST.
Prvi manifest ruskega carja na Poljake je celo po pariških poročilih ostal brezuspešen. Car jc izdal zdaj drugi oklic, v katerem obeta osvoboditev vseh Slovanov in obeta zlato dobo Slovanom, katerim sc naj pridružijo judje kot bratje.
JUNAŠKO DOMOLJUBJE NADŠKOFA SZEPTICKYJA.
Kakor je znano, so Rusi nadškofa Szeptickyja v Lvovu ujeli in ga poslali v Sibirijo. »Moskovska \Vjedomosti« skuša to rusko postopanje opravičiti in išče vzroke, vsled katerih naj bi bil nadškof v ujetništvo odpeljan.
List poroča, da je imel nadškof neko nedeljo v katedrali sv. Jurija slovesno sv. mašo, katere so se udeležili številni zastopniki ruske vojaške in civilne oblasti in mnogo drugih Rusov. List piše nato dobesedno: »Tedaj si je dovolil grof Szepticky neverjetno surovost. Stopil je na prižnico in pozval svoje vernike, naj ohranijo zvestobo cesarju Francu Jožefu in avstrijski domovini.« To je bilo seveda junaško domoljubno dejanje cerkvenega kneza! Pisava ruskih listov »o surovosti« pa kaže samo nizkotno mišljenje ruske oblastnosti.
PRZEMYSL IN REDLOVO IZDAJAL-STVO.
Neki honvedni stotnik, ki je došel iz Przemysla v Veliki Varaždin, je pri-povedal o obleganju Przemysla: Rusi so bili jiopolnoma prepričani, da bodo vsled Redlovega izdajalstva hitro zavzeli Przemysl, kar dokazujejo besede ruskega parlamenterja avstrijskemu častniku, ki ga je vodil iz trdnjave. Rekel mu je ob slovesu: »Na svidenje v
Urni nemški uspehi o seoernein Francoskem, feoraciii kanal Tser. -
i® »o m
Obupni boli
iS.
Kakor je bilo pričakovati, so se boji med Lille in morjem tako poostrili, da stojimo sedaj pred odločitvijo. Omenili smo že, da gre tu prvič za to, da se prepreči vsaka obkolitev od fran-cosko-angleške strani in da pridejo Nemci v posest morske obali. Ostende je v naših rokah, za Neuport sc vrše hudi boji in nadaljni cilj je Dunkir-chen. Glavne točke tega boja so kanal Yser, mesto Ypern in trdnjava Lille. Na prvi točki so se utrdili ostanki ant-werpenske posadke, pri Ypernu in Lille se pa bojujejo združeni Angleži in Francozi. Kakor poroča nemški generalni štab, so nemške čete pri kanalu dosegle velike uspehe. Najbrže so že prekoračile ta kanal. Južno od Dixmu-iden so tudi prodrle nemške čete precej daleč in zahodno od Lille so Nemci uspešno napadli Francoze ter pri tem zasedli več krajev. Koliko časa bo ta bitka trajala, je nemogoče reči. O tem pa vsi inozemski glasovi soglašajo, da se odigrava največja bitka na svetu in da gre za življenje in smrt narodov.
Nizozemski listi poročajo: Na črti Ypern—Neuport se neprestano vrše boji. V Briigge so pripeljali veliko nemških ranjencev in en oddelek francoskih ujetnikov. Teren pri Nieuportu napravlja velike težave. Preprežen je z reko Yser in mnogimi malimi kanali in jarki. oDhod v mesto Nieuport je zelo težaven. V Ostende so Nemci posta-
vili topove. Tudi med Briigge in Gen tom se vrše mali boji.
Pariški dopisnik lista »Aftenpo-sten«, ki je bil te dni na bojni črti, poroča, da poskušajo Nemci od vseh strani zavzeti glavno cesto, ki vodi v Ca-lais. Odločitev v sedanjih bojih lahko vsak čas pade. Na stotine belgijskih vojakov jc prišlo v Pariz; sedaj mesto zopet zapuščajo, da sc zglasc pri svojih polkih.
XXX
Berolin, 23. oktobra. (Koresp. urad.) Veliki glavni stan poroča:
Ob kanalu Yser smo včeraj dosegli uspehe. Južno od Dixmuidena so naše čete prodrle naprej. Zahodno od Lille so bili naši napadi uspešni. Zasedli smo več krajev.
Na ostali bojni črti zahodne arma» de v splošnem vlada mir.
XXX
NEMŠKE ČETE PREKORAČILE KA-
NAL YSER.
Berolin, 23. oktobra. »Rotterdam-sehe Courant« poroča: Nemške čete so prekoračile kanal Yser, potem ko so vrgle nazaj belgijske in angleške zbore in osvojile Armentieres in Bailleul zahodno od Lille.
XXX
OPERACIJE NA SEVERU FRANCOSKE.
Frankobrod. Neko uradno francosko poročilo z dne 20. oktobra ob 11. uri zvečer se glasi:
Današnji dan označujejo hudi napori in prizadevanja Nemcev na vseh krajih naše fronte; na skrajnem severu kjer se je belgijska armada priznanja vredno branila, pri La Basee, kjer so začeli Nemci z zelo močno ofenzivo; potem severno od Arrasa in pri Mametzu med krajema Perrone in Albert, potem pri Vagnois. Na vzhodu Argonov pri Verdunu in slednjič na višavah reke Maas in v okolici »Campiona«. Nemški napadi so bili povsod odbiti.
Po tem poročilu bi stali Nemci v črti Fournes, Armentieres, La Bassee; to se pravi, da so kanal Ysern že prekoračili.
(Fournes leži 10 km zahodno od Nieuporta, La Bassee pa južnozahodno od Lille.)
Iz tega se da sklepati, da so zavezniki odpor na Yseri opustili in se umak nili proti Diinkirchnu.
NEMCI OB REKI MAAS.
London, 23. oktobra. »Daily Mail« poroča: Nemci razvijajo ob reki Maas veliko aktivnost.
verdun pred padcem.
»Daily Telegraph« poroča, da obleganje Verduna dobro napreduje. Več utrdb so že vzeli Nemci, ostale utrdbe bodo kmalu premagane.
V ARRASU UNIČENA MESTNA HIŠA.
Iz Hapebrouka se poroča, da je bila med obstreljevanjem uničena mestna hiša, mojstrsko delo iz 12. stoletja.
UTRDBE PRI BELFORTU.
Berolin, 23. oktobra. Italijanski listi prinašajo podrobnosti o trdnjavi Belfort. Francozi so poleg pravih fortov spremenili tudi vse vasi v okolici v male trdnjavice. Razun tega so napravljeni jarki in kanali, s pomočjo katerih lahko v par minutah vso okolico poplavijo.
PRED NASKOKOM NA CALAIS.
Poveljnik trdnjave Calais je policijsko in vojaško zaprl Calais. Civilno prebivalstvo mora v šestih dneh zapustiti okolico trdnjavskega ozemlja.
DVA SINOVA ARMADNEGA POVELJNIKA CASTELNAUA PADLA.
Pariz, 24. oktobra. Dva sinova francoskega armadnega poveljnika Castelnaua sta padla na bojišču. Senator Raymon je pri nekem poizvedovalnem poletu padel na tla in se ubil.
ANGLEŠKI DRŽAVNI ZAKLADNIK V PARIZU.
Pariz. »Gaulois« poroča, da se nudi angleški zakladnik Loyd George po posebnih opravkih že nekaj dni v Parizu, kjer ima daljše razgovore z ministri: Briand, Sarrant in Malvy, ki so prišli iz mesta Bordeaux.
FRANCOSKI ZAMORSKI VOJAKI.
Francoska vlada je najela osem parnikov za prevoz zamorskih čet iz Sene-galije in iz Alžira v Marseille, da ojači francosko armado v francoski Lotringiji.
BRAZILSKI MONITORJI OB FRANCO-SKO-BELGIJSKI MEJI.
London. :>Daily Telegraph« piše: V bitki ob morski obali so sodelovali tudi trije monitorji »Mersey«, »Humber« in »Se-vern«. Vsi trije so bili namenjeni za Brazilijo, pa jih je angleški admiral ob izbruhu vojne kupil. Monitorji so oklopne ladje z 1500 tonami.
BOJI OB KANALU.
Angleška admiraliteta poroča: Monitorji »Severa«, »Humber« in Mersey« so operirali ob belgijski meji. Streljali so na desno nemško krilo. Za obrambo Nieu-porta so Angleži izkrcali oddelke z brzo-strelnimi topovi, ki dobro služijo. Pri operacijah je bil ubit 1 častnik, 3 možje so bili ranjeni, 6 jih pogrešajo, — »Lokal-anzeiger« poroča: Dvomi se, če se bodo mogle belgijske čete še braniti, ker so imele težke izgube ob Yseri v bojih, ki so trajali od nedelje naprej. 23. t. m. se s francoske strani nič več ne poroča o angleški pomoči z morja pri Nieuportu. Uradna in zasebna poročila soglašajo, da se nemška ofenziva na celi črti z enakomerno energijo nadaljuje, ki nalaga Francozom najskrajnejše napore. Dopisnik ko-danjskega lista ^Berlingske Tidende« v Rotterdamu poroča: Zavezniki so zavzeli pri Diinkirchnu močno postojanko, v katero se je umaknil francoski mornariški oddelek, ki krije umikanje Belgijcev iz Antwerpna. Trdi se, da Belgijci niso sposobni za boj, dokler jih popolnoma ne reorganizirajo in da bo poteklo precej časa, predno bodo mogli zopet koristiti zaveznikom, Vse nemške čete, ki jih morejo pogrešati, so odposlali v Ostedne, kjer zavzemajo Nemci brez dvoma močno postojanko.
BOJ ZA ROUSSELAERE.
Haag, 23. oktobra. Za belgijsko mesto Rousselaere so se vršili hudi boji. Več tisoč Francozov je v nedeljo mesto zavzelo in se zabarikadiralo. Nemška artiljerija jc nato pričela mesto obstreljevati. Med tem se je nemški infante-riji posrečilo priti do mesta, kjer se je vnel hud poulični boj. Nemcem se je z bajonetnim napadom posrečilo pregnati Francoze. V torek zjutraj so došli na pomoč Angleži, ki so združeni s Francozi Rousselaere baje zopet zavzeli. Velik del mesta je popolnoma porušen, veliko meščanov je bilo ubitih. Mesto šteje 25.000 prebivalcev.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI OB BELGIJSKI OBALI.
Berolin. Nemški podmorski čolni so se prikazali ob belgijski obali. O tem pojavu pišejo nizozemski listi sledeče: Nastalo je vprašanje, po kateri poti so došli ob belgijsko obal? Ali so jih razdrli, prepeljali po železnici v Belgijo in jih zopet tam sestavili al! so pa prišli po morju kljub čuječno ti angleškega brodovja. Najbrže bo zadnja domneva resnična. Na vsak način pa pomenijo veliko nevarnost za angleško brodovje in angleške trgovske ladie.
ANGLEŠKI STRAH PRED NEMŠKIMI PODMORSKIMI ČOLNI.
»Morningpost« piše: Nemci bodo posest belgijske obali gotovo izkoristili in poslali ob obrežje nekaj podmorskih čolnov. Admiral gotovo ni prišel zastonj v Antvverpen. Ti čolni so veliko nevarnejši kakor Zeppelini. Nemci se preveč zanašajo na Zeppeline in težke topove. Na vsak način pa je bilo pametno od njih, da so se okoristili s tehničnimi iznajdbami. Začeli so pozneje s podmorskimi čolni, kakor Angleži in Francozi, zgradili so jih pa veliko hitreje. Nemška mornarica bo bitko na morju zelo zavlekla, med tem pa porabijo nemški podmorski čolni vsako priložnost in jo izrabijo.
BITKA MED ANGLEŠKIMI LADJAMI IN NEMŠKIMI OBREŽNIMI BATERIJAMI.
Haag. »Times« poročajo: Dve angleški topničarki sta v boju z nemškimi obrežnimi baterijami. Medtem so angleške ladje napadli nemški podmorski čolni. Bitka še traja.
DVA ZEPPELINOV A ZRAKOPLOVA
PLULA PROTI ANTWERPNU.
Amsterdamski list »Nicuvv van den Dag« poroča iz Maastricha: Dva Zeppe-linova zrakoplova sta plula 21. t. mes. čez Luttich proti Antvverpnu.
XXX
HVALEŽNI FRANCOSKI RANJENCI.
Francoski ranjenci, ki leže v bolnišnici v Darmstadtu, se hočejo izkazati hvaležne za dobro preskrbo na sledeči način. Vsakemu nemškemu ranjencu, ki ozdravi in gre zopet v armado, hočejo dati lastnoročno pisan list, potrjen s pečatom bolnišnice. Na listu je napisano sledeče priporočilo: Če jc lastnik tega lista ranjen ali ujet, želimo, da postopate ž njim tako dobro in ga tako dobro oskrbujete, kakor smo bili mi v bolnišnici v Darmstadtu.
XXX
NEMŠKA VLADA POBIRA V BELGIJI DAVKE.
Dunaj. »Neue Freie Presse« poroča, da je belgijska vlada ustavila vsa izplačila, zlasti za pokritje državnega dolga. Nemška vlada pobira davke ocl 1. oktobra na svoj račun.
OSKRBOVANJE NEMŠKIH ČET V BELGIJI.
Berolin. Dočim so se dosedaj nemške čete v Belgiji morale same obskr-bovati s hrano, je sedaj to naloženo državi. Moštvo dobiva dnevno tri marke za hrano, eno marko za priboljšek in vso dosedanjo plačo. Zaradi tega ne bo mestu Antvverpnu naložena nobena vojna kontribucija.
ŽITNA SKLADIŠČA V ANTWERPNU OHRANJENA.
»Badische Landeszeitung« poroča, da so žitna skladišča v Antwerpnu popolnoma nedotaknjena. Plovbo sicer ovirajo potopljene ladje, a la ovira se odstrani že v desetih dneh.
NOVI SEDEŽ BELGIJSKE VLADE.
Rotterdam, 20. oktobra. Dopisnik lista »Nieuvve Rotterdamsche Courant« se je včeraj z nekim holandskim parnikom pripeljal v Le Havre ter se podal v Niče Havrais, kjer je nastanjena belgijska vlada. Francoska vlada je dala belgijski na razpolago razne hotele in vile, v katerih bivajo člani belgijske vlade in diplomatični zastopniki na belgijskem dvoru, uživajoč pravice ekste-ritorialnosti. Vse poštne pošiljatve so frankirane z belgijskimi poštnimi znamkami. Ministrski predsednik Bro-queville ne stanuje v Niče Havrais, marveč je pri belgijski armadi, kjer sc nahajata tudi kralj in kraljica.
USODA BELGIJE.
V genfskih poučenih krogih se trdi, da se Nemčija v bodoči mirovni pogodbi ne misli dotakniti neodvisnosti Belgije, marveč hoče tako Belgijo kakor tudi zasedena francoska ozemlja porabiti zase in za zaveznico Avstro-Ogrsko kot dragoceno jamstvo za mirovne pogoje. V Bruslju se trdi, da je nameraval skleniti kralj Albert poseben mir z Nemčijo in z Avstro-Ogrsko, a da je preprečila Anglija njegov načrt.
KRALJ ALBERT IN BEGUNCI.
»Uboga Belgija!«
MIlan, 21. oktobra. Iz Londona poročajo: Prošli teden je belgijski kralj Albert sprejel dopisnika lista »Daily Telegraph«. Kralj je stal v generalski uniformi brez trakov in redov, pred ugaslim ognjiščem. Njegov obraz je bil resen. Suveren je izrazil svoje ganje-nje nad tolikimi dokazi velikodušnosti, ki jih je angleški narod podal Belgiji v teli žalostnih urah. »Uboga Belgija!« — je vzkliknil kralj bridko. — »Zdaj je samo krajec naroda, toda vse-
eno zna najodkritosrčnejše ceniti bla-gosrčnost; zavezanke.«
Kralj je nato izrazil nado, da se bo dalo belgijskim beguncem, ki se nahajajo na Angleškem, dela, češ, da ne želi, da bi le en za delo sposoben begunec bil prijateljskemu narodu v nadlego.
»Delajte na to,« — je vzdilinil, — »da se ž njimi ne bo ravnalo kakor z reveži. Nesreča jih jc prisilila, da so morali zapustiti domovino, cla rešijo svoje žene in svojo deco. Toda oni znajo in hočejo delati, da se vzdržujejo. Zdaj je najnujnejše to, da dobe jesti in stanovanje. Pozneje bo treba tudi denarja, da se boclo mogli vrniti na svoje domove. Tedaj bodo Belgijci potrebovali podpor, da popravijo škode, ki jih je vojna povzročila.«
ANGLEŽI ZA BELGIJCE.
Berolin, 23. oktobra. Iz Londona poročajo, da se je v parku Wimbledoim vršila velika manifestacija za Belgijce. Navzočih je bilo veliko tisoč ljudi. Na sredi je bila postavljena tribuna, na kateri so se nahajali vojvode in vojvodi-nja Vendome, sestra belgijskega kralja Alberta. Govorilo je več fovornikov. Ko-nečno so navzoči prisegli sledeče: »Naj stane kolikor hoče, mi ne bomo poprej dali meča iz nožnice, dokler ne bo Belgija osvojena in dokler ne bo belgijsko ljudstvo dobilo zadoščenja.«
ŽELJE LORDA KITCHENERJA SE KMALU IZPOLNIJO?
Milan, 22. oktobra. »Corrierre della sera« poroča iz Londona, da sta ravnokar pretekla dva meseca, kar se je lord Kitchener obrnil do angleškega naroda s pozivom, cla izbere en milijon vojakov, in da bo ta načrt kmalu popolnoma izvršen, kajti do včeraj se je odzvalo temu pozivu okoli 780.000 mož.
Zanimivo je dejstvo, da vsakemu znatnemu dogodku na bojišču sledi naval novakov. To se je opažalo zlasti, ko se je nemška armada začela bližati Parizu, ko sta se pogreznili ladji »Am-phion« in »Pathfinder«, ko je padel Antvverpen, itd. Vsak teh dogodkov je pomnožil število novakov. Londonča-nov vstopi v to Kitchenerjevo armado vsak dan okrog tisoč mož.
XXX
KANADA POSLALA ANGLIJI DOZDAJ
13.000 MOŽ NA POMOČ.
Iz Kanade v New York došli Nemec R. S. Loth izjavlja, da so neresnična poročila o odpošiljatvi 70.000 ali 30.000 vojakov iz Kanade Angleški na pomoč. Do-zdaj so iz Kanade odposlali 13.000 mož, ki pa niso Kanadčc. li, marveč večinoma Angleži.
ANGLEŽI ZAPRLI VSE AVSTRIJSKE IN NEMŠKE VOJNE OBVEZANCE.
London. Daily Telegraf poroča: Državni tajnik za notranje zadeve je izdal na policijo ukaz, naj vse nemške in avstrijske moške, ki so v dobi vojaške obveznosti, zapre in izroči vojni oblasti. Na raznih krajih so zaprli cele množice aretirancev.
REŠILNI PASOVI ZA ANGLEŠKE MORNARJE.
Ženeva, 21. oktobra. Angleški admi-ralat je z ozirom na ogromno število človeških žrtev v zadnjih pomorskih bitkah sklenil, opremiti mornarje z majhnimi rešilnimi pasovi, ki so v slučaju nevarnosti takoj uporabni.
INDIJSKI DEZERTERJI.
Carigrad. List »Islamski svet« poroča, da je od čet, ki so jih transporti-rali v Egipt, 30 indijskih vojakov de-zertiralo. Poskusili so bežati k nekemu šejku. Pri kraju »Mariout« so pa bili ujeti in obsojeni na smrt.
EGIPT POLN ANGLEŠKIH VOJAKOV.
Carigrad. Po avtentičnih poročilih je sedaj v Egiptu: ob kanalu Suez 14.000 mož; na drugih točkah okoli Aleksandrije 5000 mož. En del čet pride iz Avstralije. Poveljnik pristanišča v Aleksandriji je naznanil, da pride v mesto 50.000 čet iz Avstralije in Kanade.
STROGA SHODNA POSTAVA V EGIPTU.
Carigrad. »Tasvir i Efkiar« poroča, da uporabljajo Angleži v Egiptu novo postavo o shodih, po kateri je zbiranje več kot štiri osebe, pod strogo kaznijo zabranjeno.
ANGLEŽI ZAPRLI PREKOP SUEZ.
Iz Carigrada se poroča, da so zaprli Angleži 20. oktobra nekaj ur prevoz skozi Seuški prekop, »Taswir-iEfkar« pripominja, da se z zatvoritvijo Sueškega prekopa krši mednarodno pravo.
KITAJCI SE VRAČAJO DOMOV.
Haagški list »Courant« poroča iz Londona: Kitajci, ki sc nahajajo v Londonu, so pričeli zapuščali Anglijo. Minuli teden je odpotovalo 280 vojaški dolžnosti podvrženih Kitajcev čez Ameriko domov.
Cesar o palrljotlzmu avstrijskih narodov.
Dunaj, 24. oktobra. Cesar je sprejel v avdijenci komercijalnega svetnika Maassa in mu med drugim rekel: Patriotizem mojih narodov je občudovanja vreden.
Dovoljena vrnitev rezervistov lz Amerike?
London. Listi poročajo, cla se v bodoče ne bodo ustavljali rezervisti vojskujočih se držav na nevtralnih ladjah. Ako se ta vest potrdi, potem bi se moglo po računu nemškega in avstrijskega konzulata v New Yorku čez Nizozemsko in Italijo vrniti v domovino 550.000 nemških in avstrijskih rezervistov, med katerimi je veliko častnikov.
London. »Morningpost« piše: Dejstvo, da je vlada dovolila Nemčiji, da svojo armado z rezervisti iz Amerike ojači, je angleški javnosti vzbudilo začudenje in ogorčenje, je armadi vzelo pogum in je pri zaveznikih provzročilo obžalovanje vredne pomisleke. List prosi vlado precl velikim preobratom javnega mnenja na Angleškem, ki se bo gotovo izvršil, če se bo la politika nadaljevala.
Nesreča neseoa monitorja.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Pri povratku od neke uspešne ak* cije na Savi je naš monitor »Temes« zadel ob sovražno mino in se potopil. Od posadke pogrešajo 33 oseb, ostali so rešeni.
Namestnik načelnika generalnega štav ba pl. Ilofer, generalni major.
XXX
Monitor »Temes« so zgradili leta 1904. Dolg je bil 56 m, širok 9'j m in 1'2 globok. Obsegal je 440 ton in imel 1400 konjskih moči. Na monitorju jc bilo šest topov, trije srednjega, trije pa malega kalibra. Posadka jc štela 77 mož, od teh jih sedaj 33 pogrešajo.
japonski napad na Kiaučau.
»Daily Mail« beleži v Tokiju razšir» jeno govorico, da Japonci nadvladujejo Čingtav (Kiaučau) in da so z izgubo 150 mrtvih zavzeli grič Prinz Heinrich,
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Rotterdama. Čingtav Kiaučau obstreljujeta japonska vojna in angleška linijska ladija »Triumnh« brez uspeha. 14. t. m. je zadela težka havbica krov ladije »Triumph«. Nemški kanonski čoln »Jaguar« je lahko poškodovan.
NEMŠKI OFICIOZNI LIST O BOJIH V KIAUČAU.
Berolin. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Nemška domovina obrača svoje oči na hrabro četico borilcev na Vzhodu. Vsi poizkusi sovražnikov, zavzeti naše postojanke, so izjalovljeni. Ubitih in ranjenih je pred okopi Tsingtau že 2500 Japoncev, Res, da je že marsikateri naših junakov padel, ampak pogum njihov je nezlomljiv.
Ha torpedovka uničila japonsko križarko.
Čez Rotterdam se poroča iz Šanga*. ja: Zagotavlja s«, cla japonska križarka »Takačiho« precl Čingtavom ni zapeljala na mino, marveč da jo je uničila nemška torpedovka »S 90«. Po napadu je zavozila torpedovka 60 morskih milj južno od Čingtava na obrežje, kjer so jo razstrelili. Moštvo je rešeno.
Portugalsko ostane nevtralna?
»Reiehspost« poroča iz diplomaličnih krogov, da je zadnji trenutek prevladalo v merodajnih krogih portugalske republike mnenje, da kljub zvezi z Angleško Portugalski kaže ostati nevtralni, Merodajnc da so bile za ta sklep težave, ki so nastale v lastni državi. — Iz Berolina se poroča, da je nemški cesar, ko je zvedel, da Portugalska hoče napovedati vojsko, mirno rekel: »Torej tudi Portugalska hoče postati nemška.«
ZAKAJ SE PORTUGALSKA NAJBRŽE NE UDELEŽI VOJSKE.
Portugalskim oblastem dela sive lase v glavo rojalistiČna vstaja, ki se je zopet pojavila. Nadalje razsajajo tudi kužne bolezni, med njimi pljučna kuga, ki onemogočuje mobilizacijo. Vojaške oblasti so tudi odkrito izjavile, da pred novim letom ni misliti, da bi mogle čete aktivno nastopiti. Javno mnenje nikakor ne more razumeti, kako da bi moufla koristiti vojska deželi.
PORTUGALSKI MONARHISTI SE GIBLJEJO.
Lizbona, 22. oktobra. Prošlj torek je skušala skupina meščanov nahuj-skati gojence vojne šole v Mafri pri Lizboni k uporu. Poskus se ni posrečil, ker so mladi vojaki odklonili udeležbo na protirepublikanskem gibanju. Agitatorjem se je posrečilo zbežati, čeprav je poslala vlada, ki je bila o dogodku takoj obveščena, za njimi vojaštvo. Vlada zatrjuje, da je to osamljen poskus, ki ni našel nobenega odmeva. Iz istega vira se poroča, da je v Praganzi neki polkovnik z dvema narednikoma skušal en pešpolk spuntati proti republiki. Tudi tu se namera ni posrečila. Vlada izjavlja, da vlada kljub revolucionarnim poskusom po celem Portugalskem popoln mir.
ANGLEŽI 0 PORTUGALSKIH ZAVEZNIKIH.
London. Reuterjev urad poroča od merodajne portugalske strani: Portugalska jc z angleško vlado v tesni zvezi že od začetka vojske: posvetujeta se, kako bi določbe njune zveze prišle do najboljšega učinka. Gotove vojaške podrobnosti o pomoči Portugalske se šc razpravljajo in se bo posvet v nekaj dneh nadaljeval. Rojalistično gibanje je brez pomena.
Italija mobilizira deželno brambo?
Graški listi poročajo po listu »Post« iz Ciiricha: »Tagesanzeiger« poroča iz Turina: Italijanska deželna bramba se prične z mobilizacijo letnika 1894. Italijanski listi zanikavajo, da se vpoklicuje deželna bramba. V Italiji ištevilka leta ne označuje službenega, Imarveč rojstno leto. Vpoklicani so zato tisti 201etni mladeniči, ki so bili prej zapostavljeni.
Parada italijanske mornarice.
»Piccolo« poroča iz Rima, da bo v kratkem pri Tarentu velika parada italijanske mornarice. Mornarica bo odplula v šestih divizijah pod poveljstvom vojvode Abruškega. Vsaka divizija bo imela pet do šest bojnih ladij. Kralj bo na oklopnici »Kraljica Margareta« prisostvoval paradi.
Splošna turška mobilizacija.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Kopenhagna: Tukajšnji turški konzulat obvešča na temelju splošne mobilizacije v Turčiji in z ozirom na izpolnjevanje vojaškega kazenskega zakona, da se pozivajo vsi turški podaniki, naj se naznanijo neposi^edno pri svojih konzulatih, da se s temi zakoni upo-znajo. »National Tidende« pristavlja k temu: Ker je ta vest uradna, je resnica, da je Turčija odredila v celi državi splošno mobilizacijo.
Turki in Grki.
Carigrad, 24. oktobra. Poročila o prikriti grški aneksiji Epira vzbuja živahno pozornost tukajšnjih krogov. List »Jeun Ture« piše: Aneksija se ne sme brez protesta trpeti. Intei^vencija Turčije je v vsakem oziru upravičena. Interesirana je tudi Bulgarija, ker moti povečanje Grške ravnotežje. Interesi Turčije in Bulgarije so zopet identični.
Dogodki v Perziji.
Dunaj. )>Reichspost« poroča iz Kopenhagna: Po poročilih »Reuterjevega urada« so zasedle združene turško-per-zijske čete glavna mesta v perzijskih gubernijah.
Razna poročila.
danjem času, da bi se sklical državni zbor. Vlada naj se ne boji, da bi v sedanjih časih tvoril državni zbor torišče narodnih bojev za strupene kritike in napade evropske javnosti. Položaj je zdaj drugačen, kakor pred vojsko. Vsi narodi naše države se udeležujejo bojev za državo in za prestol; vsi vedo, kakšna odgovornost da jih zadene in zato se bodo zastopniki narodov gotovo vzdržali vseh sporov, ki bi lahko v ostalem svetu naši monarhiji škodovali.
PRESTOLONASLEDNIK PRI CESARJU.
Dne 22. t. m. je cesar zopet zaslišal i prestolonaslednika nadvojvodo Karla Franc Jožefa, ki sc poda zopet na bojišče. Včeraj je prestolonaslednik obiskal Pulj.
VOJNI POROČEVALSKI STAN V BOJNI ČRTI.
Dunaj, 23. oktobra. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Vojnemu poročevalskemu stanu nanovo dodeljeni inozemski vojni poročevalci kakor tudi v tem stanu združeni slikarji, fotografi in kinematografi so danes odšli čez Przemysl v bojno črto.
NAŠI VOJNI UJETNIKI V SIBIRIJI.
»Vossische Zeitung« poroča iz Haaga: Nemški in avstrijski vojni ujetniki v Rusiji se uporabljajo pri zgradbi srednoazijske in Altajske železnice.
ČEHI ZAHTEVAJO DRŽAVNI ZBOR.
»Venkov«, glavno glasilo čeških agrarcev, piše: Sodimo« da kaže v se-
Dnevne novice.
+ Koledar kat. tisk. društva je bil
te dni razposlan. Ako bi kateremu p. n. društvenih članov vsled kake pomote koledar ne bil došel, naj ga izvoli reklamirati na naslov knjigoveznice Kat. tisk. društva.
-j- K sedanjim črnovojniškim naborom. Črnovojniški nabori letnikov 1878—1890 se ne bodo vršili samo v Ljubljani, marveč v vseh mestih, kjer je sedež okrajnega glavarstva.
-f- Občinski predstojniki oproščeni črnovojniške dolžnosti. »Mor. Venkov« poroča, da so vsled posredovanja osrednjega odbora občinskih predstojništev na Moravskem vsi občinski predstojniki, ki so bili rojeni leta 1878. do 1890., oproščeni dolžnosti priti k sedanjemu naboru. Isti list poroča, da morejo biti na predlog okrajnega glavarstva črnovojniške dolžnosti oproščeni tudi že potrjeni občinski uradniki.
—	Kanonik-opat Ignacij Krencz umrl. Nad 20 let sta redno vsako leto prihajala na Bled ogrska kanonika Ignacij Krencz in Evgen Szuborics iz Szekesfehervarja, Stolni beligrad (StuhlweiBenburg). Stanovala sta v vili »Ivana«, obedovala pri Petranu, maševala vsak dan ob vsakem vremenu, navadno ob isti uri na blejskem otoku. Premnogim blejskim letoviškim gostom sti bila znana po svoji ljubeznivi prijaznosti. Kanonik prelat Szuborics poroča z žalostjo, da mu je nagloma umrl ljubi tovariš, ki je bil 20. oktobra pokopan v Stolnem belemgradu. Znanim prijateljem z Bleda, zlasti bivšim blejskim kapelanom ga priporoča v molitev. Ko se je zvedelo na Bledu o smrti blagega pokojnika, so mu na jezeru takoj vsi zvonovi zazvonili v slovo. Naj počiva v miru ljubeznivi pokojnik!
—	O junaški smrti stotnika Artur-ja Schmida 17. pešpolka pripovedujejo ranjenci, ki so bili v onem boju navzoči, to-le: Dne 26. avgusta proti 8. uri zvečer se je začel umikati oddelek 200 mož 17. pešpolka s stotniki Schmidom, Gresslom in Canisiusom, kadetom Schollmayerjem kot zastavonošem, kadetom Haugerjem in enoletnim prostovoljcem Hollom; poveljnik je bil Schmid. Šli v smeri proti Przemysla-nom. Pot, ki je bila na dogodkih sploh izredno bogata, jih je proti pol 11. uri ponoči ob gosti temi vodila skozi dolgo vas. Sprednji konec oddelka, kjer je bil stotnik Schmid, je ravno dospel na konec vasi ,ko se je začulo peketanje skokoma dirjajočili konj. Čeprav se v gosti temi ni prav nič videlo, ni moglo biti nobenega dvoma o tem, da se skuša kak kozaški oddelek pretolči skozi. Čreda je v najostrejšem diru drvila mimo oddelka. Ob tej priliki se je na obeli straneh živahno streljalo. Ob ognju strelov so še videli stotnika Schmida stati visoko vzravnanega in streljati iz revolverja. Ves dogodek je trajal komaj nekaj hipov, nakar je streljanje potihnilo. Klicali so stotnika Schmida, toda ta se ni več oglasil. Začeli so ga iskati in ga našli napol sedečega na grmu ob cesti, kamor se je bil smrtno zadet zgrudil. Kadet Hauger je dognal, da mu je še parkrat utripnilo srce, toda rana je bila absolutno smrtna — krogla mu jc šla skozi usta in mu je predrla tilnik. Zavest je nedvomno izgubil koj prvi hip. Pri mrtvem Schmi-du so našli oporoko, v kateri določa, naj se najbližnjemu županu izplača 60 kron, da mu preskrbi krsto in pokop. To zadnjo željo so mu tovariši izpolnili; bilo je krog 2. ure po polnoči, ko so zbobnali kvišku občinskega predstojnika, ki je nalogo prevzel in izročil pobotnico o prejetih 60 kronah.
— V ruskem vjetništvu so: Visoko-šolec Zalokar iz Metlike in Anton Gornik iz Grabrovca. Zadnje poročilo je došlo iz Kijeva. Strokovni učitelj g. Zdolšek, ki je tudi v ruskem vjetništvu, je pisal nazadnje iz Saratova ob Volgi. Ljubljančan Frid. Kren je pisal svojim staršem iz Farc, ki sc nahaja v Sibiriji med mestom Omsk in Tobolsk na reki Irtiš. Zadet je bil od krogle v pljuča, sedaj se mu pa zdravje že boljša. Pogrešani četovodja Rudolf Krulc od 17. p. p., 3. komp. sc jc oglasil iz Rusije, vozil se je proti Sibiriji in se mu še precej dobro godi. Z njim jo vjet tudi Sedej, četovodja istega polka in komp. Pismo jc k nam rabilo 6 tednov. — Ru-
ski vjetnik je tudi Lovro Klemenčič, enoletni prostovoljec nri 27. dom. p. p. Piše svoji mataui, da je živ in še precej zdrav. Živi v g!lilfcerniji Tonesk v mestu Bernaul v Sibiriji. Odposlal je dopisnico 24. septembra, a došla je šele 22. oktobra. Hodila je skoraj en mesec. Jmeli so ga že aa mrtvega. Tako se bo iše marsikdso oglasil. Le ne obupati^
—	»Mrtev«; — ruski vojni ujetnik. Minuli mesec je bila gospa majorja Jaro-slava L e n č e k 87. pešpolka uradno obveščena, da je njen mož mrtev in da je padel junaške smrti pri Lvovu. Namišljeni vdovi se je izplačala celo posmrtna četrt. Zdaj je pa vdovi njen mož pisal, da je zdrav v ruskem vojnem ujetništvu. Bil je odrezan od svoje čete. Pismo je bilo naslovljeno s 1. septembrom.
Vojaška poroka. Stotnik 79. pešpolka Edmun Biber, ki je sedaj že drugič težko ranjen v bolnišnici v Brčki, se je poročil z gdč.. Josipino Toman.
—	Nov slučaj kolere v Gradcu. Graški listi poročajo, da se je v četrtek pripeljal v Gradec transport nad 500 bosenskih rekrutov. C. in kr. sanitetni načelnik dr. Palmrich je izločil dva moža, ki so ju prepeljali v deželno bolnišnico. Pri enem rekrutu so mikro-skoptično in bakteriološko dognali kolero. Transport je bil na to pet dni kon-tumaciran.
—	Dr. Rosina se počuti v sanato-riju v Gradcu že veliko bolje, tako da je izven vsake nevarnosti.
—	Schonererjev zet odlikovan. Stotnik Zborovvski, zet Schonererjev, je odlikovan z redom železne krone 3. razreda. Stotnik je težko ranjen, ima štiri strele v glavo.
Ljubljanske novice.
lj Naši vojaki — čast domovine. Mizarski pomočnik pri c. kr. dvornem založniku ces. svetniku Mathianu, Jožef Erjavec z Broda na Savi, se nahaja med topni-čarji, ki so proslavili svoje ime na bojnih poljih Francije in Belgije. Te dni je pisal g. ces. svetniku iz Kolina dopisnico, na kateri pravi: »Naša artiljerija je največ pripomogla k tako hitremu padcu trdnjav Maubeuge in Antwerpen.« Tudi slovenski mornar Voje, o katerem smo zadnjič poročali, da se bori pred Kiaučauom, je bil v mirnem času v delavnici g. ces. svetnika Mathiana, pač dokaz, kako vrlo delavstvo ima g. Mathian.
lj Umrl je včeraj v deželni bolnici g. Karol K a i n z, c, kr. poštni oficijal pokoju.
lj Za padlega Bogumila Brinška bo
v ponedeljek, dne 26. t. m., ob 9. uri v trnovski cerkvi v Ljubljani sveta maša zadušnica.
lj Na bojnem polju pri Grodeku je padel nadporočnik Emil Fink, sin gosp. Ivana Finka, c. kr. ravnatelja pomožnih uradov.
lj Smrt vojaka ranjenca. V Ljubljani je umrl vojak 58. pešpolka Nikolaj Pavlink, star 25 let. Njegov dom se nahaja v Galiciji, dober kilometer oddaljen od ruske meje.
lj Nogometna tekma. Jutri, 25. t. m. se vrši na bivšem dirkališču ob Latter-mannovem drevoredu v prid »Rdečemu križu« football-match med sedanjim prvim moštvom športnega kluba »Ilirija« in kombinir. moštvom klubov »Olim-pija« in »Slovan«. Tekma se začne ob pol 3. uri popoldne.
Kaj pripoveduje Hindenhnro.
Znani pisatelj Viktor Hahn priobčuje v nemških časopisih naslednji dopis z dne 15. oktobra:
Deležen sem bil redke sreče, da si tega sijajnega moža od blizu pogledam.
V avtomobilu znanega berolinskc-ga zdravnika smo izza zadnje ograje iz bodeče žice pri krakovski trdnjavi dospeli v ono Poljsko, za katere osvobo-jenje iz stoletnega ruskega barbarstva se bori avstroogrsko vojaštvo. Sneg in dež bijeta na avtomobilova okna, po pustinji brije vzhodnik. Zdi se, kakor bi bili na bojišču. Na to nas spominja tudi crknjen konj ob cesti. Morje blata se zgrinja krog avtomobila, kakor bi ga hotelo požreti. Trije avtomobili so zaostali. Tu in tam smo videli vojake, kako z mrzlično naglico zasipavajo jame na cesti, ne da bi se menili za strašni snežni metež. Videli smo kolone ujetnikov; mnogi med njimi so bili apatični in podivjani, drugi zopet so dobro izgledali.
»Kdo izmed vas zna nemški?« jih vprašam.
Eden se oglasi.
»Kaj ste v civilu?«
»Gledališki igralec!«
»Kje?«
»Na dvornem gledališču v 1'etro-gradu!«
»Kakšno razpoloženje ie v ruski voiski?«
»Preje je bilo dobro; sedaj še je poslabšalo. Kar se mene tiče, bi najraje umrl.«
»Zakaj? Saj se vam no bo nič zgodilo.« K	J
»Ujetnik je izpostavljen zasmehu, Sedaj tu med Nemci, kasnpje pa doma še vse huje.«
Kolona avtomobilov ki^ene dalje.
Potem smo zopet srečali ujetniške transporte. Tisoče in tisoče. Za njimi vozovi z ranjenci. Hrabri vojaki nam navdušeno kličejo in se zahvaljujejo za naše pozdrave. Zidje; starci, mladeniči, odrasli možki, ženske, otroci. Zopet kmečki voz. Avtomobili z darovi. Potem zopet ranjenci in ujetniki. To je vojna posetnica.
Končno smo dospeli v »Hindenbur^ govo« t. j. v njegov glavni stan.
Ob 4. in pol me je generallajtnant grof Schlippenbacli spremil k vrhovnemu poveljniku vzhodne armade, ge-neralobristu pl. Hindenburgu.
Veselili smo se, da smo našli tega' moža v najboljšem razpoloženju.
»Meni se izvrstno godi!« se nasmeje pl. Ilindenburg. »Včeraj so naše čete pred Varšavo zopet potolkle nekaj ruskih armadnih zborov tako temeljito, da je bilo pravo veselje.«
Pl. Ilindenburg je pripovedoval dalje živahno, veselo, radostno. Od tega se sme v današnjem času priobčiti le nekaj. Razložil nam je svojo taktiko, potem avstrijsko in končno rusko. Obširno nam je opisal, kako je bilo v Vzhodni Pruski, ko ga je cesarjeva milost poklicala, in kaj se je zgodilo pri Tannenbergu in mazurskih jezerih.
Slavil je Avstrijce, ki da so vstraj-ni, hrabri, žilavi. Ravnokar so bili med Sano in Vislo pognali Ruse v vodo.
Rusko topništvo dobro strelja, se< veda strašno razmetava municijo. Pehota.ni ravno slaba; ljudje stoje, streljajo in nimajo živcev. Ruska konjenica ni za nič.
»Pa Varšava?« ga vprašam.
»Naše čete stoje, kakor sem rekel, pred Varšavo; zadnji boji so se vršili pred Varšavo. Obleganje se še ni zače. lo. Osvojitev Varšave ne bo delala posebnih težav. Utrdbe so zastarele in so jih hoteli že podreti, če se ne motim«
Prava slast je biti na čelu taki vojski. Od generala do zadnjega moža je vse polno zaupanja.
Sarajevski umor pred sodiščem.
Sarajevo, 22. oktobra. Ta dan so se brale brošure, društvena pravila, policijski zapiski o delovanju sokolskih in enakih društev, osebna spričevala itd. Iz teh stvari se da posneti, da so se vse niti vele-izdajniškega gibanja stekale v Belgrad, kjer so jo imeli v rokah vojaški in civilni funkcijonarji. Dokazilno postopanje je s tem končano,
i,
Novi dogodki na morju.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI PRI OR* KNEG OTOKIH.
Kapitan norveškega parnika »Le-ander« poroča, da, ko se je njegova ladja nahajala v Kirkwallu, je bilo čuti iz bližnjega pristanišča ostro streljanje. Angleži so trdili, da se jc streljalo na Štiri nemške podmorske čolne, ki so se pripeljali v pristanišče.
ANGLEŠKA JEZA NAD NEMŠKIM KRIŽARJEM »EMDEN«.
London, 23. oktobra. »Times« piše: Mali predrzni nemški križar se je to-pot prikazal v arabskem morju in je zajel plen, ki glede ton še prekaša onega, ki ga je napravil v bengalskem zalivu. Potopil je 5 ladij; med njimi eno čisto novo, last družbe »Indian Com-pagnie«, potem eno jako veliko, s kavčukom in činom naloženo ladijo, last družbe »Hold-Line« in pa še eno dragoceno barko. Potem je zaplenil s premogom naloženo ladijo »Axford«, da si je nadomestil neko zgubljeno ladijo s premogom. Angleška javnost je opazovala ta križpota »Emden-a« z zanimanjem in s strpnostjo, posebno, ker so se častniki izkazali kot, dobri igralci »športa«. Sedaj je pa prišel čas, da vprašamo angleškega admirala, ali namerava napraviti konec »predrzni vožnji križarja »Emden«. Njegov nastop na obali Koromandel je odrezal Birmo od sveta in je ustavil promet s Kalku-to. To je stalo Anglijo nad 1 milijon funtov sterlingov. Zopetni pojav »Em-dena« pomeni direktno zgubo 2 milio-na, tako da smo zgubili v nekaj tednih ceno za 1 drednot. »Emden« je tudi odgovoren za zvišanje zavarovalnih voženj na Vzhod. Lahko so zgodi, da bo tudi poštna zveza z Indijo prekinjena. Mi ne mislimo napadati visokostoječih oseb v mornarici, moramo pa pribiti nezadovoljnost, ki narašča vsled odredb admirulilote. Narod sc boii, ua
namerava admiraliteta svoje delovanje preveč deliti in bi rad z veseljem sprejel dokaze, cla admiraliteta osredotoči svoje delo na nalogo, ki ji je izključno lastna.
NEMŠKI PARNIK »KREFEI.D« V TE-NERIFFI.
Reuterjev urad poroča iz Las Pal-mas: Nemški parnik »Krefeld« jc prišel z moštvom 13 angleških ladij, ki jih je nemška ladija »Karlsruhe« potopila v Atlantskem oceanu, v Teneriffo. Vsebina potopljenih angleških ladij znaša 60.000 ton.
ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN IZGUBLJEN.
London. Admiraliteta poroča: Angleški podmorski čoln E 3 je nekaj časa sem izginil. Bojimo se, da sc je potopil v Vzhodnem morju.
NORVEŠKI PARNIK SE POTOPIL.
Kristijanija. Norveški parnik »Heimland« se je na potu iz Amsterdama na Angleško potopil. Moštvo je rešeno.
K NAPADU NA DANSKI PODMORSKI ČOLN.
Berolin, 23. oktobra. (Kor. urad.) Iz Wolffovega urada: Cesarski poslanik v Kodanju dr. grof Brockdorff je dobil nalog, dansko vlado obvestiti, da je nemudoma uvedna preiskava dognala, da torpedna strela, ki sta bila 19. oktobra popoldne ob 2. uri 35 minut oddana proti danskemu podmorskemu čolnu »Havmandcn«, nista izhajala z nemških ladij.
ZOPET PONESREČEN ANGLEŠKI PARNIK.
Parnik »Comoron« je zadel na mino in se je potopil. Moštvo so izkrcali v Lo-vvestoftu.
RUSKI MORNAKICI POVELJUJEJO ANGLEŽI.
Peterburški list »Novoje Zvono« poroča, da so podpisali te dni v Londonu angleško-francosko-rusko vojaško pogodbo, ki določa, da bodo poveljevali Angleži v Baltiškem morju vojni mornarici, ki jo izpopolne z angleškimi ladjami.
MINE V ČRNEM MORJU.
Pristaniška prefektura v Carigradu razglaša uradno, da naj vozijo ladje ob bolgarskem obrežju vsaj 12 milj od obrežja, da se izognejo nevarnosti, zadeti ob mine, ki so se odtrgale,
Angleško vojno Movje pred Dordoneiomi.
Carigrad, 24. oktobra. (Kor. urad.) »Tanin« poroča: Angleško vojno brodovje je manevriralo v četrtek ob vhodu v Dardanele. V Maditosu se je ču-lo gromenje topov.
Iz lovne seje iroovsKe in oDrine zuornice*
Pretekli petek popoldne se je vršila javna seja trgovske in obrtne zbornice v magistratni dvorani. Overovateljem zapisnika sta bila imenovana gg. Pammer in Stare. Zapisnik zadnje seje se je odobril, ravnotako naznanila predsedstva in tajništva. Zbornični proračun izkazuje za leto 1915. potrebščine 11.567 K ter pokritja 55.636 K; pokriti bo treba nedostatek in po ministrstvu zahtevano blagajnično rezervo kakor lani s 7 odstotno zbornično doklado.
G. K r e g a r je poudarjal, da je nahajamo v hudih časih in da je treba štediti na vseh koncih in krajih. Trgovina in obrt že sedaj trpita, a prišlo bo še huje. Veliko trgovcev in obrtnikov je bilo vpoklicanih k vojakom, občinstvo se omejuje na najpotrebnejše stvari in tako zaostaja velik del trgovine in obrti. Razume se, da trgovci in obrtniki, ki so prizadeti, ne bodo mogli plačati, kakor v normalnih časih. Predlaga: Proračun naj se vrne odsekom, ki naj ga še enkrat preštudirajo in poizkusijo potrebščino tako znižati, da sc bodo zbornične doklade vsaj za dva odstotka znižale., Gg. ravnatelj Pammer in dr. W i n d i s c h e r sta zagovarjala proračun. G. P o d 1 e s n i k je podpiral K r e £ a r -j e v predlog, ki pa ni bil sprejet.
Za cenzorje pri ljubljanskem zavodu avstro-ogrske banke sc priporočajo gg.: Mathian, Pammer in Bamberg.
Informacijski tečaj za -zadružne funkcionarje se odloži. Vršil se bo, ako ne bo itakih zaprek, prihodnje leto.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« dobi 500 K zbornične podpore.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug dobi 200 K podpore.
G. O g r i n predlaga: Zbornično predsedstvo se pooblasti, da razdeli ined najrevnejše družine vpoklicanih očetov 500 K podpore. Predlog se soglasno od6bri.
Rckurz Kočevske posojilnice proti predpisu zborničnih doklad se odkloni.
V šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole na Jesenicah bo zastopal zboinico pekovski mojster g. Albin Haupttnan.
Ker ministrstvo letošnje leto obrtnim nadaljevalnim šolam ne bo dalo podpore, umakne g. Franchetti svoj predlog.
G. O g r i n je nato stavil in utcmc-i ljeval sledeči nujni predlog: Zbornica naj sc zavzame pri merodajnih oblastvih in korporacijah za to, da prično s kakimi javnimi zgradbami in deli, d^ dobe nekaj dela in zaslužka vsaj manjši obrtniki, ki so danes skoro popolnoma brez dela.
Predlog jc bil soglasno sprejet; ravnotako resolucija, ki jo je stavil g. P e r d a n in ki se glasi:
Z ministrskim ukazom z dne 9. oktobra 1914 izvršena začasna suspenzija carine na žito in mlevske pridelke efektivno ni zniževalno učinkovala na cene za žito in moko in se prejkoslej občuti stalno dviganje cen za te najvažnejše živilne predmete. Ker trda draginja hudo obremenjuje prebivalstvo, se usoja trgovska in .obrtniška zbornica za Kranjsko nujno prositi c. kr. osrednjo vlado, da blagovoli čimprej poskrbeti za uvedbo maksimalnih cen za žito in moko v celi monarhiji in za sočasno odreditev prisilne oddaje žitnih zalog tudi pri producentih.
Spričo notorične odvisnosti tostranske državne polovice od Ogrske glede zalaganja z žitom in mlevskimi pridelki sc usoja trgovska in obrtniška zbornica hkratu s poudarkom opozarjati, da uvedba maksimalnih cen za žito in moko ter normiranje prisilnih oddaj samo za C i s 1 i t -v a n s k o nikakor ne bi mogla ustaviti hude draginje in prinesti izboljšanje trdih razmer. Resnična in nujno potrebna odpo-moč jc le mogoča, če sc predlagana pre-potrebna uredba raztegne na celo monarhijo.
Sprejme se
zanesljiva ženska
ki bi popoldne vozila otroka na izprehod.
Oglasi ndj se od 10. do 2. ure v Gledališki ulici št. i, 3. nadstr.	3044
m


asr Brezposelni -gm
dobi delo. Naslov pove uprava pod štev. 3035.
• •

za notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
A. Drame
SlO modna trgovina NSVHGSllI
vljudno priporoča krasno izbiro modernih
(Samskih klobukov
najnovejše dunajske modele, forme in nakit Vedno v zalogi
vsi modni predmeti
najfinejše volneno zimsko blago.
3040
2 o/o Rdečemu križu.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naša teta, gospa
Antonija Novak, roj. Kalan
previdena s sv. zakramenti, včeraj zvečer ob 8. uri zaspala v Gospodu.
Pogreb drago ranjke bodo v nedeljo, dne 25. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mašo zadušnice se bodo bralo v cerkvi Marijinega oznanenja.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1914.
Žalujoči ostali.
3045
Mesto vsakega posebnega obvestila.
urniku v
se kupuje • •
gao najvisii ceni.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
naznan
V I. nadstropju na Slovenskem trgu št. 2. je oddati za februarski rok 11)15 večjo stanovanje, obstoječe iz 4 velikih sob z razgledom na park, s kopalnico in obsežno pritiklino. V stanovanju je električna razsvetljava, in
manjše stanovanje, obstoječe iz 4 sob ter kopalnice. Razgled na park iz vseh 4 sob. Klek-trična razsvetljava in obsežna pritiklina. Stanovanje se odda za februarski rok l'J15 eventuelno že 15. novembra 1914.
Povprašati je v odvetniški pisarni dr. V. Krisper in dr. V. Tominšek, Slovenski trg št. 2.
Ogledovanje dnevno od 11,—12. dopoldne in od 4.-5. popoldne, izvzemši nedelje.	3046
I. Gorjanc
specialna trgovina steznikov in obve2
Sv. Pett*a cesta 28
nasproti hotela Tratnik
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kirurgičnih obvez, Dr. Brunsa bombaža ter sploh vseh priprav za bolnike
2% izkupička v korist Rudečega križa
304?

Odda sc v najem
posestvo
Antona Ropret vulgo Kapsa z Bleda, obstoječa iz hotela s potrebnimi gospodarskimi in go-stilničarskimi prostori ter tudi nekaj njiv in travnikov.	3038 3
Posestvo odda se v najem skupno, lahko pa tudi polja posebej. Tozadevne ponudbe poslati je na Terezijo Ropret, kartonažna tovarna v Mengšu.
na zelo prometnem prostoru se odda. Poizve se pri Ljudoviki Jarc, Tržaška cesta št. 5.
Kupi se dobro ohranjena
V
za par konj. Ponudbe je nasloviti na Ka. rola Windischer, trgovca v Kranju.
Ravnotam se sprejme	3018
poštenih staršev, ki je dovršil ljudske šolo za svečarsko in medarsko obrt.
Razpisuje se služba
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudsko šole.
V	I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v J. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šola za deklice.
V	I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so staro najmanj 14 let in ki so dovršile 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje se bode vršilo v ponedeljek, dne 2. novembra 1914, od 9- do 12. ure dopoldne.	.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje tudi pismenim polom	, „ ,
ravnateljstvo.
Ljubljana, dno 20, oktobra 1014,
za župno cerkev v Senožečah. Plača je mesečno 50 K in prosto stanovanje. Pismeno ponudbe naj se pošljejo župnemu uradu v Senožečah I Nastop takoj!	3039

iiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiim
ki je izurjen v kovanju kočij in konj, sprejme JOS. KORDEŠ, kolar in kovač na Sušaku, Lui-zinska cesta št. 20. — Stalno mesto. Plača po dogovoru.
Mlad fant
poštenih staršev, bi se rad učil
sedlarske obrti
Ponudbe na upravo „Slovonca" pod šifro: „Mlad fant". 3031
TffFTf I
11 £ml
7. dobrimi spričevali išče slu/bo, najraje v kakšnem župnliču. Naslov so izvo v prodajnim Kot. tisk, društva (H. Ničman)	'4042
v 24 uran vslul on mrivlti. - Ne vprašujte po časopisih po pogrešanih vojakih!
Gosp. prof. Puntar v Gorici je te dni vprašal v našem listu po svojem pogrešanem bratu-vojaku Ivanu. Na to vprašanje je dobil od nekega ranjenca pismo, v katerem mu naznanja, da je bil poleg, ko so ustreljenega brata pokopali. V včerajšnjem »Slovencu« smo imeli beležko, naj dotični ranjenec ta dogodek natančneje opiše. Med tem je pa prejel g. prof Puntar od brata Ivana dopisnico z dne 1. okt. iz Moskve s sledečo slovenski pisano vsebino: »Predragi Jože! Ljubeznive pozdrave pošiljam vam živ in zdrav! Ako me Bog ohrani zdravega, s e š e vidimo. Sporoči domov in potolaži jih. Ivan.« Tako je zopet eden vstal od »mrtvih«. Iz tega pa sledi tudi, da onim, kiv Časopisih vprašujejo po pogrešanih vojakih, ta vprašanja ne prineso jasnosti, pačpaševe-čje zmede.
Mnogi ranjenci namreč odgovarjajo le na podlagi svoje domišljije, dobe se pa tudi ljudje, ki nalašč pošljejo onim, ki vprašujejo, kako žalostno poročilo, ki se pozneje izkaže kot neresnično. Na podlagi rezultata svojega vprašanja je g. prof. Puntar svojega živega brata 24 ur objokoval za mrtvega — in le srečen slučaj je hotel, da je bila žalost vsled neresničnega odgovora na v časopisu priobčeno vprašanje, kratka.
rVsled tega vsem, ki koga pogrešajo, svetujemo naj opuste vprašanja po časopisih. Na ta način do jasnosti gotovo ne bodo prišli.
Treba je potrpljenja, da čas sam vse pojasni. Tisti, ki so ujeti, pač ne morejo tega tako hitro sporočiti, kakor bi radi. Na kak način to nekateri poizkušajo, kaže dejstvo, da so te dni ribiči na švedski obali ujeli steklenico, v kateri je bil listek, na katerem neki avstrijski rezervni poročnik prosi, naj oni, ki najde steklenico, obvesti njegovo ženo, da je v ruskem ujetništvu. Ravno tako je te dni dobila družina Abram v Tupeljčah na Krasu pismo iz Stockhol-ma, v katerem se ji sporoča, naj se tja obrne, ako hoče kaj več izvedeti o svojem sinu, ki je bil v Galiciji ranjen in ujet. Poroča se nam tudi, da na privatna vprašanja za mrtvega proglašeni uslužbenec Katoliške tiskarne Ivan Va-Ientinčič, živi v ruskem ujetništvu na Kavkazu. Tudi za mrtvega po časopisih proglašeni ptujski odvetnik dr. Gosak je živ. Pred dnevi je pisal sluga ljubljanske »Mestne hranilnice« Rak, da je dr. Gosak padel. Mi tej vesti takoj izpočetka nismo verjeli in sedaj se je izkazalo, da je dr. Gosak živ. Tako so torej zanesljiva razna zasebna poročila: Torej še enkrat: potrpljenje in ne vprašujte po časopisih, ako se hočete izogniti neljubim zmešnjavam.
Koliko stanejo volne.
Ko se je Karol Veliki odpravil, da osvoji Vzhodno marko, je peljal ob Donavi navzdol 5000 konjenikov in z njimi zavzel današnjo Nižjo Avstrijo do Dunaja in še dalje. Ko je v veliki sili češki plemič ponudil cesarju Ferdi nandu II., da mu na lastne stroške zbere armado 30.000 mož, so mislili, da te ponudbe ni napravil navaden človek — Wallenstein, marveč kak čarovnik, ali pa sam vrag. V onih časih je bila pač armada 30.000 mož že nezaslišana moč. Od tedaj je število armad neprestano rastlo in s tem seveda tudi vojna bremena. V sedemletni vojni že štejemo armade po 80.000 mož in Napoleon je imel po pol milijona vojakov; današnje armade pa štejejo na milijone vojakov. Velearmade, ki so jih voju joče države v sedanji vojni postavile na bojišče, zahtevajo ogromne vzdrže valne stroške. Kolikor večji je kulturni napredek, toliko dražje so vojne. Nem ško-francoska vojna 1. 1870/71., ki je trajala sedem mesecev, je stala Francijo 13 milijard frankov; od tega je bilo (1 milijard neposrednih vojnih stroškov. Vojna je torej stala Francijo krog 000 milijonov na mesec ali 30 milijonov na dan. Nemčija je pa izdala za (o vojno poldrugo milijardo. — Južnoafriška vojna, ki je trajala 31 mesecev, je stala Anglijo 4220 milijonov mark. Kakor vse moderne vojne je bila tudi to kupčijska vojna, katere stroški so Angliji prinesli bogat dobiček, ko jc zaposedla zlata in diamantna polja. Kupčijska vojna so bili tudi boji med Španijo in Kubo, ki so jih vodili seve-roameriški sladkorni špekulanti. Ravno isto velja o salpeterski vojni med Čileicm in Perujem, v katere ozadju so dali evropski bankirji. V rusko-ja-ponski vojni je šlo za izkoriščanje Mandžurije in Koreje. Ta vojna je sta
la Japonsko 4 milijarde mark, Rusijo pa 6 milijard. Prva balkanska vojna je menda stala prizadete države 90 milijonov funtov, t.; j. okroglo 2500 milijonov mark. Stroški za posameznega moža so znašali na dan ti mark. Seveda se tu ni vsega v gotovini plačalo; veliko se je rekviriralo doma in v osvojenih pokrajinah. Natihoma je ro-malo tudi veliko zakladnih obligacij v Pariz, ki se večinoma še do danes niso vešile, kar je najbrže tudi eden izmed vzrokov sedanje nenavadne finančne slabosti francosko republike. Pri pro-računanju vojnih stroškov pa nc pridejo v poštev samo neposredni stroški za armade, marveč je treba vpošteva-ti tudi podpore družinam vojnih obve-zancev in skrb za ostale svojce padlih vojakov. Dalje ni pozabiti na različne odškodnine prebivalcem lastne dežele in končno škode na materialu. Pa še druge indirektne stroške provzroča državi vojna. Trgovina in promet počivata, najkrepkejše roke so zaposlene v vojni in tako rastejo vojni stroški v nedoglednost.
Nekaj posebnega pa je v gospodarstvu dejstvo, da si dežele pri vojni jako hitro opomorejo, in sicer ne samo zmagovalci, marveč tudi premaganci. To je bilo opaziti po napoleonskih vojnah, po vojni leta 1870. ter sploh po vsaki večji vojni.
Zakaj gre na severnem Francoskem počasi naprej.
Neki nemški vojak piše: Pohod proti Parizu se je prekinil. Zlomiti se mora še močan odpor, predno vržemo Francoze iz njihovih zelo močno utrjenih postojank. Naša napadalna črta se razteza proti nekemu strelišču francoske artiljerije. Sovražnik je močno utrjen in pozna natančno ozemlje, kar je velike važnosti, ker se ozemlje ne more pregledati. Boj se omejuje v glavnem na artiljerijo. Pehota more šele napredovati, kadar po večdnevnem obstreljevanju naša artiljerija oslabi sovražnikovo postojanko. V ozemlju se neprestano menjajo zaraščeni griči z obdelanimi dolinami; ob gozdnih robovih leže Francozi v varnih, skrbno pripravljenih strelskih jarkih. Njih to povi stoje v trdno zazidanih postojan kah. Umevno je zato, zakaj tako počasi napredujemo. Kljub temu smo napredovali in sicer na naši napadalni črti vsaj štiri do pet kilometrov, seve da z izgubami osobito naše pehote.
Cerkev in več pripravnih hiš je iz-premenjenih v zavetišča. Neprestano dohajajo ranjenci, ki jih obvezane odpeljejo naprej. Ko čakam pred cerkvijo na avtomobil, se zbirajo ranjenci, med njimi tudi eclen, ki ga vodi tovariš. Na desni rami ima kakor pest debelo ramo, ki jo je povzročil šrapnel. Čez četrt ure se odpre cerkev. Ranjenci vstopijo. Grem ž njimi. Tovariš z ranjeno ramo sedi z razgaljeno ramo na stolu. Tako krepak je, da mu brez vsake podpore lahko ramo preiščejo, če niso ostali v njej drobci železa. Globoko rano, v katero bi laliko položil pest, očistijo. Iz neke hiše blizu cerkve prineso nekega mrtvega polkovnika. Po-lože ga v krsto, ki se prepelje na raj-nikovo željo z avtomobilom v Strass-burg.
Hudo je, ker leže nevarno ranjeni
vojaki po več dni na bojišču, ne da bi jim bilo mogoče pomagati. Podnevi ne
morejo namreč naši saniteci ničesar napraviti. Šele zvečer preneso ranjenca jiz vojne črte na obvezovališče.
V naši bateriji zdravstveno stanje ni slabo, dasi jc imel že vsak radi slabe vode drisko.
iz bojev proli Srhom.
Tragedija na Savi.
Nasproti belgrajske trdnjave, med ciganskim otokom in zemunskim donavskim obrežjem, se je odigrala te dni tragedija, katera jasno dokazuje, kako grozna demoralizacija vlada v srbski vojski. V torek popoldne je dobila neka srbska četa, močna 250 mož, pod poveljstvom rezervnega stotnika Vitomir-ja Sajkoviča zapoved, da prekorači Savo, se izkrca na ciganskem otoku, od tu pa prekorači Donavo in stopi na naše obrežje. Vojaštvo čete se jc uprlo tej zapovedi in je ni hotelo poslušati. Nezadovoljstvo sc je skoraj spremenilo v odpor, ko jc dal neki srbski polkovnik z večjim oddelkom te vojake pretepsti. Končno so se vojaki pokorili in na zapoved polkovnika se je stotnik Sajko-vič ukrcal za smrtni pohod. Ko so prišle čete do ciganskega otoka, je neki vojak potegnil iz suknje belo zastavo in pričel mahati proti našemu obrežju. Ko je to zapazil stotnik, je vzel zastavo vojaku in s klici: »Živio!« pričel sam mahati našim četam. Z naše obale ni padel noben strel. Ali s srbske strani so to opazili. Takoj je šel od belgrajske strani motorni čoln za izdajalci in jih došel na sredi Donave. V motornem čolnu sta se nahajala dva častnika s samokresi. Vstal je tudi Sajkovič. V levici je držal belo zastavo, v desnici samokres. Nekoliko groznih trenotkov. Oba častnika sta ustrelila in Sajkovič se je zgrudil mrtev na dno čolna. Sedaj sta šc kadeče se samokrese obrnila proti vojakom in sta jih prisilila, da so se vrnili. En oddelek se je odzval, do-čim jih je do 150 veslalo naprej in srečno prišlo na našo obalo, kjer so se udali naši vojski.
Vsaj leseno rakev junakom...
Prijatelj nam poroča naslednji ginljivi dogodek: Podpolkovnik Bestal je podlegel ranam in bil pokopan v J. na mohamedanskem pokopališču. V Zagrebu se je izvedla akcija, da se njegovo mrtvo telo izkoplje in prepelje v Zagreb. To se je mohamedancem v J. naznanilo. Mestece J. je popolnoma mohamedansko. Mrtvo truplo Bestalo-vo je bilo blagoslovljeno od sosednega katoliškega župnika in pokopano na mohamedanskem pokopališču, spremljano od velike množice mohamedan-cev. Ko je prišlo poročilo, da podpolkovnika Bcstala izkopljejo in prepeljejo v Zagreb, so mohamedanci bili zelo žalostni. Mohamedanci so prosili, da naj vsaj lesena rakev, v kateri je do sedaj počivalo mrtvo telo junaka, ostane pokopana na onem kraju na mohamedanskem pokopališču in nad njim križ z napisom. Oni bodo — so rekli to smatrali za njim izkazano čast, in ta grob hočejo varovati kakor sveti spomin. Pri tem je tudi ostalo.
Takšen je bosenski mohamedanec Hrvat, ako ga ne pokvari moderna pol-kultura: ako te prične ljubiti, potem ti daje celo dušo.
POGLED NA VARŠAVO.
Opevalo jo jc veliko pesnikov, njo, staro, častivredno prcstolico vojvodov in kraljev, za katero so prelivali žc reke krvi švedske, pruske, ruske, francoske in avstrijske armade. Zdaj hoče zopet usoda, tla vidi pred svojimi okopi bitke, ki se bodo morebiti tudi v njej sami bile, za to, da se odloči, kdo postane ali ostane njen gospodar.
. Lepo mesto ob Visli sc omenja v starih spisih žc v prvem četrtletju trinajstega stoletja. Zgodovinskovažno jc postalo šole čez 300 let, ko je v Varšavi nastanil svoj dvor Žiga II. Sto let potem so se bili za Varšavo Švedi, Bran-denburžani in Poljaki. In v krasnem
Srbske volne zvijače.
Iz bojev ob Drini poroča »Reichspost«: Nekega večera je prišel k bri-gadnemu generalu, ki je poveljeval na našem levem krilu, podčastnik in mu v gladki nemščini sporočil ustno povelje, da odrinejo tekom noči vse rezerve na močno oblegovano desno krilo. Ko so pa začeli podčastnika natančneje izpraševati, se je zmedel in pokazalo se je, da je bil to srbski vojak iz princ Jurijeve čete.
Srbkinje v vojni službi.
Neki hrvatski ranjenec pripoveduje: Naš polk je prišel do neke male vasi; patrola treh mož je odšla poizvedovat v vas. Stopili so v majhno kočo, v kateri je ležala 701etna starka in se zvijala in ječala, kakor bi jo mučile velike bolečine. »Kaj ti je, stara?« vpraša stražni vodja. »Oh, otroci, naj Bog nc da nc vam ne vašim materam takih krčev kakor jih imam jaz!« — In babnica začne še huje ječati. Naši vo-aki jo puste in odidejo dalje skozi vas. Komaj so pa dobro odšli, je iz koče švignil plamen in hip na to so naše obsuli šrapneli in krogle. Starka je bila zažgala svojo kočo in s tem dala znamenje Srbom. Ob tej priliki je padlo mnogo naših, a še več Srbov, ker so naši vojaki krvavo maščevali svoje padle tovariše.	V
gradu, ki ga je zgradil Žiga III., in ki ga je povečal Avgust II., so po krvavih bojih razdeljevali dežele. Tudi Stanislav II., pod katerim se je Poljska dvakrat razdelila, in ki je kot poljski kralj končno odstopil, je bival v Varšavi.
Varšava jc zdaj glavno mesto ruske varšavske gubernije in veliko utrjeno vojaško taborišče. Prebivalcev šteje mesto skoraj cel milijon.. Trgovina in industrija sta dobro razviti. Za izobrazbo skrbi vseučilišče, več znanstvenih zavodov in poljski arhiv. Poslopja so krasna in zgodovinsko vredna, pred vsem palače in cerkve.
Pri haieriji.
(Pripoveduje topniški častnik, ranjert na srbskem bojišču.)
V preprostem šotoru, ki je dobrot markiran s kupi sena in z vejevjem, sedijo častniki topniške baterije pri večerji, kar vstopi podčastnik, ki ima službo pri telefonu, in javi: »Povelj-ništvo naznanja, da prične jutri zarana splošni naskok na sovražne postojanke. Baterija mora z vsemi močmi podpirati našo pehoto.« — »Dobro!«
Pogovarjali smo se o naši jutraj§-nji nalogi. Stvar ne bo tako lahka. Ob-koljujejo nas strme gore, zaraščene in skalovite. Naših topov ni mogoče spra-viti tje gor. Naše pozicije v dolini so pa izborne in podpirali bomo našo pehoto od tukaj.
Poveljnik baterije izda povelje: Vi, gospod poročnik, pojdite še nocoj na hrib, višina 458, patrulja naj uredi telefon. Vi boste zapovedovali, kako naj baterija meri. — Mladi poročnik salu-tira. Še enkrat smo trčili s ploščnatimi čašami. Srbom smo še dolžni pošten odgovor, ker so nas pred dvema dnevoma uprav strašno napadli.
Že pred zoro je bil naš poročnik na strmi gori, s katere je bil krasen razgled po hribih in dolinah v okolicL
»Lepo je tam,« reče šaljivec naSe baterije, »samo varnostne razmere niso v redu!« Spretno in hitro polagajo naše patrulje telefonski kabel, ki bo vezal našo baterijo z opazovalcem na gori. Dani se. Na sovražnih postojankah zapazimo gledalce, ki se radovedno in vztrajno zanimajo za našo baterijo. Tu in tam že zagrmi kakšna granata srbske baterije. Daljno opazovanje se mora prestriči, dokler Srbi svojih topov ne namerijo proti našim zakritim legam. Hitro nekoliko šrapnelov! Naši topovi zagrme. Učinek je dober. Srbske patrulje so se poskrile.
Kabel je zvezan. Telefon zazvenL Prvih naših šest topov strelja po vrstL Na zemljevidu smo premerili oddaljenost. Ti prvi streli služijo le za orientacijo. Bel oblak nad hribčkom nam kaže, kje je štrapnel razletel. Telefon zopet zabrenči: »Na strani 100 manj, vizir 20 manj!« Hitro malo premaknemo topove in že grmijo zopet izstrelki v daljavi. Naši šrapneli morajo zdaj padati 600 metrov na desno in 100 metrov nižje. Telefon brenči: »Vizir 10 višje, padajočo granato!« — Bum! »Elevacija pet višje!« — Bum! »Dobro je!« — »Šrapnel, tri strele!«
Tedaj se je začel peklenski koncert. Naši topovi sipljcjo šrapnele, da jc veselje. Uspeh se kaže. Srbi popuščajo svoje najnižje okope in se selijo v višje. Naša pehota je začela delovati. Slišimo prasketanje pušk, rojne vrste se pomikajo naprej. Naenkrat strašen hrup. V globokem basu se je javil srbski top. Telefon naznanja: »Srbi streljajo na našo pehoto.« — »Kje?« — »Še ne vidim, takoj! « Napeto pričakujemo nadaljnih vesti. Kaj pa je to? Blizu nas sta zagrmela dva strela, ostra in jasna. Ali so že zapazili naše lege? Nato pokaže stotnik smehljaje na holmec v bližini. Tjckaj padajo vsi srbski šrapneli, točno, drug za drugim — v našo »artiljerijsko ma^ škerado«. Tam na hribu so naši top-ničarji »montirali« baterije, za v naglici izkopanimi okopi stoje »topovi« iz desk in glinastih cevi. Na te sipljcjo Srbi dolgo svoj ogenj. Mi pa smo popolnoma mirni in varni na svoji po-
Štirinajst dni v Lvovu.
Dr. T. Wienclow priobčuje v »Glosu Narodu« zgodovino svojega 14 dnevnega prebivanja v Lvovu.
Bavil so je letošnje počitnice v Sko-Iju ter se jc dno $9. avgusta pripeljal v Lvov po nujnih opravkih, ker so sc vsa poročila o bojih med našo in rusko armado glasila ugodno, ni mislil, da se mu more pripetiti kaka nezgoda.
V	Lvov se pripelje ob 12. uri po noči po devetdnevni vožnji, med tem ko traja navadno vožnja iz Skolja do Lvova le 3 ure. Prizor na kolodvoru je bil nenavaden. Prihajali so ranjenci v velikanskem številu, ves tramvajski obrat je bil v službi Rdečega križa, ne-broj avtomobilov in navadnih voz je vozilo ranjence po bolnišnicah. Vse to je bilo znamenje, da se vrši v bližini Lvova krvava bitka.
Nedelja, 30. avgusta je bilo v Lvovu še dosti mirno. Le brezštevilni vojaški avtomobili so vozili neprestano tren in municijo proti Zloczowu in Ra-wi Ruski. Ljudje so trumoma prihajali na grad, odkoder se je slišala kanona-da in videl žar gorečih vasi v okolici Buska.
V	pondeljek se je hotel odpeljati. Ali neki uradnik mu pove, da vozijo vlaki samo proti Krakovu. Ostaj je tedaj v Lvovu in zamudil zadnji vlak, s katerim bi se mogel odpeljati nazaj v Skolje.
Zbeganost ljudstva je v pondeljek že silno narastla. Ob petih popoludne so vsled neke alarmujoče vesti začeli s tako naglico zapirati trgovine, da jc bil po mestu tak ropot in šum, kakor bi se bližal sodnji dan. Na kolodvoru je mrgolelo na tisoče ljudstva, pribeglega iz bližnjih vasi; pripovedovali so v velikem strahu, da sovražnik požiga vasi. Gneča je bila tolika, da se je več otrok zadušilo na kolodvoru, ženske so upile, klicale svoje otroke, trume so oblegale stroj vlaka, ki je stal na šinah, ali nobenega mašinista, žive duše od železniškega osobja ni bilo več na kolodvoru. Vladala je popolna tema, ljudje so si svetili z žveplenkami. Dr. Wienclaw je položaj presodil pravilno, zapustil postajo in se vrnil v mesto.
V	torek je prišel transport ruskih ujetniktff, za njimi transport ruskih
„ ranjencev. Lvovčani so uredili meščansko stražo, načelstvo je prevzel sodni nadsvetnik Schneidcr, mestni svetovalci so prevzeli vodstvo posameznih oddelkov. To je bilo potrebno, ker je bilo vojaških straž od ure do ure manj, in so se pojavljali sumljivi elementi.
Pride znameniti dan, četrtek, 3. septembra. Zjutraj se prebudim in pogledam na trg Halicki. Mesto izgleda, kakor po kugi; kupi smeti in blata po ulicah, sicer grobna tišina povsod. Grem na trg, kjer zapazim nekaj ljudi, ki čitajo razglas. Pristopim in čitam: »Meščanje! Naše čete so se morale umakniti, a ruske armade v kratkem vkorakajo v mesto. Poživljamo vas k miru.«
Hitim še enkrat na kolodvor. Ali zaman — noben vlak ne odhaja več.
flELlEFNI ZEMLJEVID TRDNJAVE VARŠAVE.
Kljub silovilim naporom so ni Rusom posrečilo, da bi bili zadržali prodiranje zveznih avstrijskih in nemških
Ko se vračam, vidim plapolali bele zastave iz sodišča, in mnogih drugih javnih poslopij. Trgovine vse zaprte. Tu in lam si slišni glas, »že gredo«, na kar so se hitro zapirala okna. Katoliške hiše so izobesile svete podobe na vratih, tudi Židje so poskušali to, pa je katoliško ljudstvo to preprečilo.
Ob enajstih dopoludne se prikaže prva ruska patrula. Dva dragonca prihajata počasi in previdno po Batorijevi ulici. Pazljivo opazujeta okna in ko no vidita nič sumljivega, jahala počasi zopet naprej. Na strel pripravljene puške in sulice v rokah — sedita resno na konjih, okrašenih s krasnim cvetjem. Pravili so knsncjc, da so dragonce okrasila dekleta, in so na la način manifestirale »svoja čuvstva.«
Za prvimi patrulami so prihajalo vedno večje, in kmalu se je trg Halicki napolnil. Od tu so šle patrole po vseh stranskih ulicah, a od Zelene in Licza-kowske mitnice so prihajale vedno nove vrste dragonccv.
Izmed ruskih generalov je prvi prišel v Lvov general Rode. Ustavil se je v bližini Winnika in zahteval od podžupana dr. Rutowskija 16 talnikov in sicer 4 Poljake, 4 Starorusine, 4 Ukrajince in 4 Žide.
Talnike so nastanili v hotelu »Gc-orga« in jih je imelo mesto živili. Naslednjega dne šc-le so vkorakali Rusi v masah v mesto. Korakali so zlasti šarže okrašeni s cvetjem med svira-njem godbe in prepevanjem. Meščanstvo se je uzorno vedlo, vse je stalo resno, brez vsakih ovacij, katerih so Rusi, kakor jo bilo videti željno pričakovali. Rusi so marširali z veliko bravuro, smehljaje se in samozavestni so spraševali povsod: »Ktera cesta pelje na Dunaj in kako daleč je do tam?«
Del generalov se jc nastanil v hotelu »Georga«, del na rotovžu, vojaški guverner mesta Lvov Sergij Heremeteff se je nastanil v stanovanju župana Neumanna.
Metali so istočasno z avtomobilov med ljudstvo znani oklic velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Rcdigiran je bil v ruskem jeziku, kasneje objavljen v poljskem jeziku po plakatih in natisnili so ga tudi vsi časopisi.
Istega dne so izpustili vse politične zločince iz zaporov deželnega sodišča. Vso zadevo ie vodil znani grof Bobrin-ski. Izpustili so 280 oseb, ki so bile zaprte radi velcizdaje in vohunstva. Rilo je največ žensk iz inteligence, potem dijaki, rusinski duhovniki, kmetje in židje.
Grof Robrinski, ki spremlja armado kot rezervni častnik je v slabi poljščini tolažil ženske, ki so jokale: »No, no, ne jokati, matuška Rusija ni vas pozabila,.mi smo prišli, da vas rešimo; kdor rabi denarja, naj se zglasi pri meni v hotelu Georga!«
Grof Bobrinski jc sodišču tudi izrazil željo, da naj sodišče posluje dalje, samo sodhe naj bi se izdajale v imenu Njegovega Veličanstva carja. Ker je podpredsednik deželnega nadsodišča Przyluski to odklonil, se je Bobrinski konečno zadovoljil, da se sodbe izrekajo v ionu Njegovega Veličanstva ccsar-
armad proti Varšavi. 60 km zahodno od Varšave jc bila ruska konjenica ob-čutno poražena. Odločilni boj za Varšavo jc v toku. Varšava leži na levem bregu Visle in tvori z Novim Gcorgicv-
ja, rokoč: »Vi imate carja, in mi imamo carja, potem je to vse jedno!«...
Vojaštvo sc je nastanilo po praznih vojašnicah, Heremeteff pa je izdajal dan za dnom oglase, in sioor v poljskem in ruskem jeziku. Prodaja alkohola je bila popolnoma ustavljena in kdor je kršil prepoved je bil zolo strogo kaznovan.
Ko so vkorakali Rusi v Lvov, se je ubožno ljudstvo vrglo na vojaško in državno magazino. Velikansko zaloge moko in sladkorja so popolnoma izginilo. Ko so bile javne zalogo prazne, so so vrgli na privatna skladišča, ali tu jo-nastopila meščanska straža in je prijela 7 roparjev to bande. Guverner jih je dal na mostu obesiti, vsled česa je nastal v mostu takoj red.
Izmed časopisov jo izhajalo prve dni samo »Slowo Polskie«, kasneje so začeli izhajati šo »Dziennik Poiski«, »Wiok Nowy«, »Gazota \Vioozorna«, »Ivurvor L\vowski« in »Gazcta Codzien-na«. Izdaja »Dila« je bila ustavljena. Časopisi so seveda pisali samo to, kar jim je bilo ukazano. Po teh poročilih je Francoska bila povsod zmagovita, nemška armada se je morala povsod umikati iz Francije, in celo Belgija je hitela od zmaero do zmage. Ruska armada jo seveda korakala od triumfa do triumfa. Srbi so uničili soda j en avstrijski armadni zbor, sedaj drugega itd. Z drugo strani so začoli širiti vosti popolnoma nasprotno. Na stroju pisani lisi ki so naznanjali; Rog z Vami! Varšava vzeta, Pariz kapituliral. Rumunija napovedala Rusiji vojno, bodite brez skrbi, v par dneh pride rešitev!« Take list ko so motali iz aeroplanov, ki so v resnici krožili nad mestom, in katere so Rusi obstreljevali.
Mesto jo dobivalo počasi svoj navadni oln-az, lo trgovin je bilo še vedno vse polno zaprtih, a na ulici si videl lo malo ljudi. Oh osmih zvečer ni bilo skoro nobenega človeka na ulici. Kavarne prazne, gledališče zaprto, le kinematografa »Kopernik« in »Ilolios« sta dajala predstave.
Ker se jo izkazala mešč. straža za nezadostno, je guverner uredil mestno policijo 500 mož, z dnevno plačo 3 kron.
Koj po svojem prihodu so Rusi izdali ukaz, da mora vsakdo prinesti na rotovž orožje, tudi tako, ki je imolo samo muzoalno vrednost. I.opo stvari so sovoda Rusi pobrali, le nič vredna stara šara je ostala na rotovžu: po liišah sc je brezobzirno preiskovalo, čo so meščanje zadostili ukazu.
Skozi mesto so marširale čez nekoliko dni neštevilne vrste ruske armade. občudovati jo junaštvo naših čet. da so se toliko časa ustavljale toni milijonom.
Guverner Šeremeteff si je dal predstaviti mostni svet, a govor, ki ga je imel podnačelnik dr. Rutowski v poljskem in francoskem jeziku, je guverner dvakrat popravil. Guverner je odzdravil kratko, o mostu sc io izrazil: »Vašo mesto jo veličastno«, kar so časopisi seveda debelo podčrtali. Obljubil jo varstvo in zahteval lojalnosti. Po tem so je poklonil in odšel... Prišel jc razglas, ki je pozival železniško osobje,
skom trdnjavski trikot. Varšava jc glavno mesto varšavske gubernije in središče glavnih želcznic. Mesto jc močno utrjeno. Blizu Varša , c jc zbrana glavna sila ruske armade.
da se povrne v službo. Ravno tako se je pozivalo poštno in brzojavno osobje, ter se je zagotavljalo, da bodo dobivali plače kakor prej. Poziv ni imel nobenega vspeha. Pozneje sem slišal, da jih je mnogo prišlo iz Rusije. Železniški promet se jc pričel po preteku 4—5.dni, in sam sem videl vlak voziti 10. septembra proti Tarnopolu. Obupni prizori so se pojavljali na rotovžu, ker so ustavili podpor e ženam, ker ni bilo več denarja. — Dva dni ni bilo kruha, ne žemelj, pozneje so pekli kruh s kvasom, ker ni bilo droži. Ta kruh, slab in zdravju škodljiv, jc poskočil v cenah grozovito. Majhen hlebček je veljal eno krono. Pekli in prodajali so kruh reveži, ki niso imeli od česa živeti.
Rusko vojaštvo je gonilo stotine goved čez mesto.
Nekaj dni po zasedenju mesta so začeli prevažati tako strašne množice ranjenih Rusov v Lvov, da so ž njimi napolnili vsa javna poslodpja, skladišča, trge, odvažali so jih celi vlaki proti Rrodom in Tarnopolu. Rusi so sami priznali velikanske izgubo in so govorili o 80.000 padlih vojakov, splošno se je pa domnevalo, da jih je padlo vsaj dvakrat toliko.
Kako grozne so morale biti ruske izgube, sledi iz dejstva, da so pokopali v enem tednu 5 generalov, med njimi pl. Rode-ja, ki je prvi vkorakal v Lvov.
Častniki, med katerimi je bilo mnogo Poljakov, niso dosti prihajali v kavarne. Govorili so radi, ako si se znal prikupiti. Meni so pravili, da porušijo Lvov, da ne bo kamna na kamnu več. ako bi bili pregnani. Ko pripomnim, da morda ne bo časa za to, mi odgovore, da delajo mine hitro. Je li bilo to resno, ali so samo strašili, ne vem, res pa je, tla so imeli na glavnem kolodvoru silno mnogo opraviti.
Resnici na ljubo moram priznati, da v Lvovu ruski vojaki niso napravili nobene nekorektnosti, pač pa so prihajalo množico kmetov iz okolice, ki so se pritoževale, da kradejo ruski vojaki, da nadlegujejo žene, in da plačujejo svojevoljne cenc za kupljeno blago. Guverner je poslušal te pritožbe, obetal pomoč, pa zgodilo se ni ničesar, ker navadno niso krivcev dobili.
Med ranjenci v Lvovu so se naha* jali tudi naši, a v malem številu. PaČ pa sem videl dva dni po vrsti več sto avstrijskih ujetnikov, med njimi precej častnikov. Toda neki gledalec je trdil, da vodijo Rusi tri dni ene in iste ujetnike skozi mesto, hoteč nas prepričati, da ujamejo vsak dan toliko ujetnikov. Tudi s temi so postopali Rusi v vsakem oziru korektno,'najbrže zato, ker so povsod razglašali, da so nas prišli »osvobodit iz .sužnosli«, čeprav jih za-to ni noben Poljak prosil. Zagotavljali so nas, da nam sc bode pod rusko vlado dobro godilo, da jc na poti iz Rusije ogromno provijanta, vsled česar bo draginje skoro konec, Židom so pa grozili da bo smelo ostati v Lvovu k večjem 6 židovskih trgovin.
V	cerkvah si videl mnogo vojaštva, celo častnikov. Spovcdnice so bile oblegane. V čast naše duhovščine moram priznati, da je v težkih časih, ko se je zdelo, da nas vse zapušča, ona ostala na svojih moslih, in nam vlivala v srca edino tolažilo v takih trenotkih. Kasneje sem zvedel, da so govorili, da je mnogo cerkev porušenih. Temu nasproti trdimo, da ni nobena cerkev clo 17. septembra trpela nobene škode. Nepoškodovana je tedaj cerkev Sv. Elizabete in tudi Sokolski dom sloji nepoškodovan.
Poverilnice, s katerimi si smol iz mosta, so začeli izdajati 14. septembra. Izdajali so jih pa samo proti Tarnopolu in Brodom.
Po 14 dnevnem prebivanju na rotovžu se jc guverner preselil v novozgrajeno poslopje avstro-ogrske banke.
V	četrtek dne 16. septembra smo Čuli grozno streljanje topov v smeri proti Grodeku. Streljanje jc trajalo od ranega jutra, do poznega večera. Imeli smo vsi vtis, tla je zadnji dan ruske vlade, v Lvovu, kajti videl sem iz svojega stanovanja 3 ruske generale, ki so imeli vso pripravljeno za odhod. »Polon upov som se vlogcl k počitku. A ko se prehudim, sem bil razočaran. Čerkeške patrulje in brezštevilni tren, s katerim .so prejšnji dan Rusi božali proti vzhodu, so Vrača nazaj proti grodeškej mitnici. Gromenje topov nc več tako grozno, in že mnogo bolj oddaljeno.
Drugi dan smo Videli posledice te grozne bitke. Vsi vozovi, vos tramvaj in ves ruski Rdeči križ so vozili dan za dnom toliko množice ranjencev v Lvov, da sc mi je zdelo, da so ostali le drobci še od ogromne armade, ki se jc valila skozi Lvov proti Grodeku.
Naročajte »Slovenca"!
stojanki. Telefon se zopet javi: »Še ena srbska artiljerija! Strelja bržkone na nas. 400 na levo, 1500 nazaj, vzdig 40 višje!« Dva naša topa streljata še nadalje na srbske pehotne jarke in okope, ostale štiri pa smo naravnali na srbske topniške pozicije. Šr&pnel za šrapnelom jim prihaja bliže. Medtem so oni že zapazili, da so streljali le na maškera-do. Njihovi šrapneli so nam nevarni. Telefon naznanja: »Našli so našo opazovalno postojanko, streljajo na njo. Moramo se kriti.«
Srbski šrapneli .ne žvižgajo samo proti našim opazovalcem, nego šest korakov pred našo baterijo je udaril tak vražji izstrelek iz sovražnikovega .topa ter nam zasul s paskom oči.
Telefon zazvoni na vso moč: »Jih že imam!« — Presledek. »Za grmovjem sredi hriba čepijo!« — javlja naš opazovalec in že nam narekuje nove cilje. Zdaj streljamo v tri smeri. Častniki in vojaki napenjajo vse svoje moči. Poveljništvo pehote nam naznanja po telefonu svoje želje, nas opominja, nam daje poguma, nas graja, hvali in nam oporeka — vse na en mah. Strašno hitro bučijo in grmijo naši topovi naše žile so vse napete, in zdi se, kakor da smo vsi skupaj en edin trepetajoči živec, ki reagira na vsak poveljnikov migljaj. Najprej obmolkne srbski top, ki jo streljal'na našo pehoto. Par naših šrapnelov mu je zamašilo žrelo. Naenkrat obmolknejo topovi, ki so streljali na našo baterijo . . . Zopet za-drdra telefon, zopet obračamo topove in streljamo naprej neprenehoma ter se niti ne zavemo, da nam opazovalec narekuje čedalje večje vzdige in da se pehotne vojne vrste vspenjajo čedalje višje po hribu.
»Ustavite ogenj, naši so na vrhu!« iHura! »Ne streljaj! Odmor!«
Zmagali smo. Solnce se nagiblje k zapadu. Utrujeni, umazani se bližamo zopet k svojemu šotoru, kjer nas pozdravlja veseli obraz našega kuharja: »Ponižno javljam, da je kosilo že gotovo!« . . .
Slike iz evropske vojne.
Znani mojster v slikanju vojnih dogodkov z bojišča Luigi Barzini, ki se je udeležil vojnega pohoda v Mandžurijo, Libijo in Balkan, je tudi na francosko - nemškem bojišču. Njegova brezobzirnost, da bi videl kar največ, je znana tudi med njegovimi tovariši in jegova zmožnost, videti, kar drugi ne vidijo, spojiti fantazijo z mirno preudarnostjo, je podobna bistrosti detektiva. Razume govor prikazni in tudi pripovedovanje mrtvih.
»Skoro vsi padli,« tako piše, »leže ha trebuhu, zasiveli obraz je obrnjen k zemlji, zadeti so v čelo ali prsa in imajo one nečloveško, groteskno, strašno obličje, za katero obsojuje smrt na bojišču padle. Mnogi izmed njih so imeli čas, da so sc mogli komoclno iztegniti v pričakovanju smrti. Zdi se, da spe. Pred vsakim padlim leži puška, ki je pri paclcu zlezla iz roke. Ostri bajoneti so narahljali zemljo. Naval se je začel 700 do 800 m pred sovražnikovimi obkopi. Dobro je mogoče zasledovati, še enkrat preživeti. Mase napadalcev, ne meneč se za izgube, so šle naprej v peklenskem ognju. Sršeče granate so zažgale tupatam kup slame ali sena, ki še zdaj tli. V trenotku navala pa je sovražna baterija vendar molčala — kakih 500 m ni nobenega
trupla. Sovražnik se je umaknil. Preidemo to prazno mesto in zopet se prikazujejo1 trupla. So pa že vsa sovražnikova.
Ob cesti v---nam pripovedujejo trupla zanimivo episodo. Del* sovražnikov je bil odrezan, poslužil se-je grabna ob cesti za varstvo in streljal iz njega. 1Omagoval je. Držal se je do skrajnosti; poslednji napadadalci leže le tri metre pred njimi. Pa jih je prevalil naval in vse stri. Od bajonetov prebodena padla peščica teh junakov leži na hrbtu čez rob grabna. Tu zavit bajonet, tam razbita puška pripoveduje o silnem, divjem obupnem boju.
Pred oddelkom leži podčastnik, ki jih je vodil. Zdi se, da jim veleva še zdaj.
Okrog drugega častnika leži vrsta mrličev. Kako so si podobni! Samo uniforme je razlikujejo. Nemci in Francozi, oboji padli. Razliko jim je zmila maska smrti. Nekako bratstvo v večnem miru smrti veže te padle sovražnike.«
Na drugem mestu piše: »V---
je nemška vojska obstala. Zasedla je vrh, ki obvlada mesto in postavila topove, da bi zabranili prehod čez reko. Med tem, ko topovi grme kot peklenski stroji, korakajo sivi polki v redu trdno skupaj in pravilno k---in —--
»Ali jih je bilo veliko?« Stara krč-marica pojasnjuje: »Moj Bog! In kot iz kamna!« »Utrujeni?« »Kdo bi si to upal trditi? So iz kamna!« V dveh urah pridemo do bitke — brezkončne in največje v zgodovini, ki je kot požar na stepi prešla pokrajino. Vrste vozov obstajajo. Popotniki porabijo ta trenutek, da se obrijejo, visoko gori na zadnjem sodu smodnika sede tako lepo, kot v kateremkoli brivskem salonu.
Maročani zmrzujejo. Stiskajo se k zidu, da bi bili varni pred veterčkom, ki se igra z vršički dreves. Na nekem, vozu sedi sin Arabije in prepeva orientalsko bojno pesem. Vojaki okrog in okrog v tihi udanosti poslušajo ječečo pesem svoje žgoče domovine. Hropenje topov se bliža, dim srčečih strel se gosti. Nikdo se ne ozre, nikdo se ne obrne, nikdo se ne briga za to, kaj pride. Ti rjavi kupi samo čakajo na povelje k boju; za vse drugo jim nič ni. Ne morejo tega brez tega niti razumeti. So kot pes, pogovor njihovega gospodarja jim je tajnost, ko pa jih pokliče žvižg, skočijo na grlo temu, na kogar gospod pokaže.
V---je ko vpeklu. Kanonada
ne prestane. Iz bruhanja in grmenja topov se da spoznati le kovinski zvok prhajočih granat. Naprej! Cesta je zapuščena. Pri mostu stojita naslonjena dva generala. Mirno sc razgovarjata. »Kakšna je cesta, gospod general,« po-vprašujem ojunačen vsled njegovega prijaznega obraza. »Ali smem iti dalje?« »Gotovo, samo pazite na streljanje, da ne pridete v sovražnikov ogenj.« Kraj je videti kot bi bil prestal potres. Prišlo je, vzelo rog za rogom, streho za streho. Stene razpadajo in ukazujejo opustošeno notranjost. Domače orodje, kos za kosom, pada na cesto. Granate so pometle strehe in razmetale vse na daleč in notri. Črni oblaki dima se mešajo v fino meglo eksplozij. Mesto je videti kot zvezano od strahu. Vsi stanovalci pa vendar niso zbežali. Tu in tam pokuka kdo izza polzaprtih vrat. Sicer so pa skriti po kleteh. Nikdo ne spregovori niti besedice.
Dan se nagiba---bombardiranje postaja hujše. Brkati Zuav pogleda zvedavo k nebu, vzame iz ust
DtfNKIRCHEN.
Ostanki pri Ostende poražene belgijske armade so bežali in so se združili pri Dunkirchnu z angleškimi in s francoskimi četami. Nemci so združene sovražnike napadli. Ditnkirchen jc glavno mesto francoskega departementa
/ 7	•'
Nord in važno križišče Severno železnice; važno pristanišče in trdnjava prve vrste. Mesto branijo nasipi in utrdbe in priprave, s katerimi sc lahko poplavi okolica 1 in pol metra visoko. Prebivalcev šteje mesto 39.000. • - t
svojo pipico in zamrmra: »Uhm. Slabi časi. Jutri bo deževalo — železo.«
Prazno bojišče ob reki Aisne.
Očividec poroča: Večina si predstavlja bojišče tako, kakor je predstavljajo slike ali fotografije. Če stojimo severno od reke Aisne na kakem griču in gledamo po ravnini, vidimo deželo z gozdovi, vasmi in s pristavami, ki gore in se kade. Edini ljudje, ki jih vidimo, so male skupine blizu reke. Čez nekaj časa se skupine pomikajo polagoma naprej, razširjajo se, dokler se možje ne razkrope po ravnini. Zdi se, kakor da iščejo nekaj, kar so izgubili. Tako počasi hodijo, kakor da so utrujeni in da zanje čas ne velja. Od časa do časa se v prostoru pojavi nenadoma tanek, bel dim, ki visi nad njimi. Šumi tako, kakor da se kreta v zraku na miriade perut, kakor da se mali vodometi dvigajo, kakor se dviga prah po dolgotrajni suši, kadar močno dežuje. To so sovražnikovi šrapneli. Ne vidi se, odkod padajo; sovražnik je zapazil, da se čete pomikajo naprej. Možje nadaljujejo svoj mirni izprehod, kakor da se ni nič zgodilo; vedo namreč, da ogenj šrapnelov ni tako nevaren kakor gromi. Zgodi se, da se kak mož izpocltakne in obleži, kjer pade. Zadela ga je ena tistih mnogih krogel, ki jih raztrese šrapnel, če se pravočasno razpoči v zraku. Možje korakajo naprej, dokler ne začujejo novega glasu. Novi zvok je podoben ostremu in hitremu regljanju. Sovražnikova strojna puška meče z levega robu gozda svinčeno točo. Možje se takoj vržejo na tla. Spoštujejo namreč eno strojno puško bolj kakor celo baterijo topov. Regljanje preneha tako hitro kakor se je pričelo. Če pogledamo na gozel, vidimo plamen, podoben rdečim svetilkam med drevesi. Naši topovi odgovarjajo na sovražnikov ogenj. Nekaj minut pretresa gromenje zrak. V varstvu tega ognja možje zopet vstanejo, a žal ne vsi, in tečejo hitro naprej. Zopet čujemo regljanje; možje zopet iščejo varnosti na prsih matere zemlje. Tako se nadaljuje približno eno uro, dokler možje ne zginejo, kakor da jih je požrla zemlja. Ničesar več ne vidiš kakor dolge temne črte, ki segajo po ravnini. To so strelski jarki. Zdaj sc prično dvoboji pušk.
Cesar in redovnik.
Nemši cesar Viljem le došel dne 1. t. m. v S., kjer se je posvetoval z vojvodom Albrechtom Wurtemberškim. Ko je zapustil S., so ga častniki in vojaki živahno pozdravljali. Med njimi je stal tudi frančiškan pater Florijan Sclioch iz samostana Frauenberg pri Fuldi, ki pastiruje med ranjenci. Ko cesar zagleda redovnika v rodovniški obleki z modrim trakom vojnega duhovnika in z rdečim križem, stopi takoj k njemu, mu seže v roko in mu reče: »Vi morate tu gotovo izpolnjevati veliko želja mojim umirajočim tovarišem. Zahvaljujem so Vam. Dobro jutro!«
Topovi iz zlata, ledu, kož, lesa in gline.
Moderni topovi so zelo dovršeni stroji. Dandanes je že vsa evropska javnost informirana o modernih topovih. Prav gotovo pa ni znano vsem, da so bili časi, ko so v vojni uporabljali topove iz kož, da, celo iz ledu. — Najzanimivejše in najdragocenejše topove ima neka indijska kneginja. Ti topovi so iz zlata. Iz teh do danes ni bil izstreljen niti en strel, čeprav je notranjščina iz najboljšega jekla. En zlat top je stal okoli dva milijona kron. Ti topovi so posvečeni in indijsko prebivalstvo prireja procesije, da jih more videti. — List »Schufl und Waffe« poroča ,da so bili topovi izgotovljeni že tudi iz ledu in da so baje iz teh tudi streljali. Ruska carica Ana, ki je vladala leta 1730.-1740., je dala napraviti štiri topove in dva možnarja iz ledu. Iz teh ledenih topov je bilo izstreljenih šest strelov — in topovi niso popokali! Ti-betski vojaki, ki so se bojevali proti
matEonis
' JEDfNSTVEN fMl NAJBOLJE U SVoJoJ BJBMODAVNA NAJSIGURl ANALfrfČNO J pi|8pl NiJE PORODIŽNO ] KAKVOČf	PIČE
GIESSHUBLER
Angliji, so imeli topove iz kož, ki so bili v železnih obročih. Razen topov iz kož so rabili v Aziji baje tudi lesene topove. Tako so na primer Kitajci pred nedavnim postavili v svojih trdnjavah lesene topove, da zmotijo svoje sovražnike. Na otoku Malta so malteški vitezi streljali iz topov, ki so jih izvrtali iz skal. V luknje so nasipali smodnika in kose železa, pa streljali z njimi na sovražnika, ki so je po morju bližal skalnatemu otoku. V prvi polovici minulega stoletja so našli v indijskih puščavah Mehike topove in krogle iz gline. Izvirali so iz XVI. stoletja, iz dobe, ko so vdrli Španci v Mehiko. Streljali iz njih pa najbrže niso.
Razočarani GariHaldinci.
Od 1000 Garibaldincev, ki so odšli s Pepinom Garibaldijem Francozom pomagat jih je prišlo 500 v Maroko.
Garibaldinci se s Francozi nič kaj nc pohvalijo. Ko so prišli v Montelimar, so se morali zavezati, da bodo celo vojsko v francoski armadi služili. Vojaška oblast jim jo slekla rdeče srajce in jim je dala rjavo uniformo. Vzela jim jc zastave in vtaknila mlade fante v francoske vrste, ki so jih učili francoski častniki v francoski komandi.
Tisti, ki so se pa zavezali, da bodo 5 let služili, so morali v Maroko, kjer so izpopolnili ž njimi ptujske legije, pripravljene za boj z uportiimi domačini.
Veliko laških prostovoljcev se jc pa vrnilo zelo nevoljnih in razočaranih nazaj v Italijo. Pri »Pepinu« so ostali samo taki, ki imajo posebne interese na Francoskem. Alessanclro Chiavelli, bivši vseučilišni profesor svari laško mladino pred vstopom v francosko armado v listu »Giornale d' Italia«. Francija je itak vse mogoče zaveznike pokonci spravila, celo afrikance! Zato ne pomeni pomoč Franciji take velikodušnosti. Latinsko pleme nima s to mešanico ničesar opraviti. Naj mislijo ljudje o Nemčiji, kar hočejo, to se mora priznati, da je občudovanja vredna njih hrabrost; vstali so kakor en mož, sovražnikov ne štejejo, žrtev se ne boje, sami se bore proti vsem, in jih drže vse zrna-gonosno v šahu.
Zaloge v Ljubljani: fl. Šatfabon iti jVIihael Kastnep.
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I., Bibersirasse. 5k
•PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • K0MEN9KEGA-ULICA- 4 ] SEFWZDRWNK:PR!MARIJ-Dr FR. DERGANC

evec
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za
pristnost se jamči. Cene zmerne.	2957
Večja tovarna na Kranjskem išče
kateri se razume na rezano kakor tudi tesano blago ter na prejemanje in na oddajanje blaga; ako je vešč izdelovanju na žagi, ima prednost. — Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod številko 3027 doposlati.	3027
na dva jarma in s cirkularko, vse v dobrem stanju, s stanovanjem vred, se odda v najem za več let zaradi družinskih razmer. Več se izve pri lastniku Antonu Opeka v Cirknici št. 178 pri Rakeku. 3028
'nttlMIlHtlMMIHIIlIlMIHIIIIHimilMtMIIHIMttHHtHHHHi ltMMmiHlIlIMM l|
Proda sc:
.Rimski Katolik' vsi letniki. .Katoliški Obzornik' vsi letniki.
prvi štirje letniki. Kje, pove uprava lista pod štev. 3016.
Vsakovrstne nove hvastove
SODE
ima naprodaj AVGUST REPIČ v Ljubljani (v Trnovem.)	Popravila se točno izvršujejo.
s O S t f 111 &
na obljudenem „	s 1. svečanom
kraju Ljubljane ia1© ^vkitAsi leta 1915. - Po-izve se v Ljubljani, Zatiska ulica št. 1, I. nad.
y Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Biro itd.
a/bol/. Aosm. zob	o-
čistil srecč-	
	
	IzdeJovatel)
	O. <Š»vdt
^^ Ljubljana, Stritarjeva ulica!	
#
Par dijakov
Slovenske trgovske šole
se sprejme na veliko zračno stanovanje eventuelno s hrano. — Istotam pouk nemšč ne, italijanščine in irancoščine za dijake in druge proti nizkemu mesečnemu honorarju 2 K v skupnem kurzu. — Naslov: Šola za jezike, Ljubljana, Breg 20/111.	3029
Unbljam. Hestoi trt 15.
v
(jltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenburoova ul. SI. I.
Ceniki franko. 553 Ceniki franko.
Priporočamo hitre
159
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmrlnasl. Katinka Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
Išče se za trgovino z mešanim blagom pošten in sproten	2929
trgovski pomočnik
proti dobri plači in za takojšni nastop. Ponudbo z referencami sprejema Mihael Omnhna nasl. r. s. Skrabar, Višnjagora.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubijana, Wolfrova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretljc. prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vso ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoštonejSo postrežbo, prosi, da se pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Sicheri /os.: Naznanilo >\
6 masnih pesmi
za mešan zbor. n. natis.
Par Mura K 1'20, glasovi po 20 vin. Naroče se pri skladatelju v Ribnici in v Katoliški Bukvarni v Ljubljani
JCajceneiši nakupni vir
volne za pletenje
vseh kakovosti.
Ozdelovanje životnih pasov, nogavic, snežnih cepic, zimskih zapestk in koienogre cev.
Joni 3ager
v
£iubljatia, Židovska ulica 5.
2781	I
v Ljubljani
jama sanja in tovarna iiftenev
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.:
Slivovko Brin jevee H^uševee Tropinovee
pristnost zajamčena
Vet*mut> vino
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
Orožje in kolesa
na obroke. — Posamni deli najetenejo. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drz. žol. 2124, Češko, 4733
Dobre vinske sode
L iz hrastovega lesa, prav močne, od 400 do 700 litrov," proda po nizki ceni FRAN CASCIO, vinski trgovec, LJUBLJANA, Šolski drevored (Mahrova hiša). 2933
3021
Lepa in velika
soba
• •v v
z ognjiščem
v sobi se takoj odda. Več se izve Velika čolnarska ulica 17.
krojač v Ljubliani, Sv. Patra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za miiogobrojen posel zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovn.ške OJieke (talariev Itd.;, iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
r5

Dež. lekarna pri,
S« H
Ljubljana, Kesfljeua cesta 1
zraven cesarja Franc Jožeta jub. mostu
m
priporoča od sedanjem času za jemanje najboli pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorsevo med. riti,e olju SvS' 5SK
steklenica I K, večja 2 K.
ki okrepču-
, jelasičšein
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim na vodom 1 K.
za
Slovita ileiusine ustna in zobna voda izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. M.ed. Cognaca, iftalaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
K
v Ljubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki so interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Belokranjc, Dolenc in Vipave,
Vina so zajumčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 1 dalje. Deserlna v butelkali. Postrežba točna in solidna, cene nizke posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak (la povzdigno promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O kakovosti uin se lahko vsakdo prepriča u linionski kleti u Ljubljani, kjer se točilo vina samo Deželne vinarske zadruge
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in janstvena zavarovanja, laven /avod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1913. . • . . . . ....... . .........|............K 170,217.149-—
.Manje garancijskih fondov koncem leta 1913....................k 13,121196'17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . ! i K 432.23266
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto
2171 ficj- Sposobni zastopniki se sprejme/o pod najugodnejšimi pogoji, "»jj

Dovršen
šestošolec
želi mesta v pisarni ali kje drugod. Naslov pove uprava lista pod št. 3019.
P. n.
2990 2
Naznanjam, da g. L A VOSLA V KLEIN ni več v moji službi in vsled tega tudi nima nikakršne pravice, sklepati na račun ali v imenu moje tvrdke kakršnekoli kupčije, ali sprejemati denarja na račun izvršenih dobav.
Pri tej priliki si dovoljujem prositi cenjene svoje odjemalce, da bi se v slučaju potrebe v železnini in poljedelskih strojih, katerih kakovost nadkriljuje vse konkurenčne izdelke, slej kot prej ozirali na moje edino domače podjetje.
Zagotavljam, da bodem vsa mi došla naročila izvrševal z običajno točnostjo ter v vsestransko zadovoljnost.
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Stupica
trgovina z železnino, motorji in poljedelskimi stroji.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1914.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EIVIII^ H RAJ EC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
m wm M
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streh in klepar, vpetjalec strelovodov ier instalater vodovodov
Milana, Poljanska cesla 3.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škril;em z
ii
z izbočno in plošcnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Prni ačunl brezplačno la poštnine prosto.
IS
20
■	m mSUM
Hbsolutno zajamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
rizling "Sj
je po 60 Iv. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno tropinskO žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
dum mlin na valjčno d. i v Dlahovem.
//A\r--
Zastopstvo za Kranjsko:
A. Švara, Ljubljana. ^
H^O Zahtevajte v lastnem interesu edi-
no specialno pristno	<Š55-?T.
Ifl pšenično moko |j§
znamka:
o o o o o o
V\v ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ) fw:
Ch J3 J? J? J3 J3 i
M
^Vjjker jo ista ne samo najboljša, um-
AA) pak tudi najcenejša.	44 CVp
.......

/