Leto XIX. fgllS jPBjk	|	g	g»«p	Številka	138.
Naročnina	gjsi	HKMHHp	SKL	MB	JRB	Sfi^V	'HL	IHHL HM	HEI	BB	^Bk	ES Uredništvo upravništvo
H H^P*8k'	W	nH	a BEk H	n v v
za '/i leta	RR	BB	RR	RRRRR	Pp	—	Rokopisov
mesečno 15 din; za ino-	ne	vračamo.	—	Račun pri
zemstvo: 210 din. — Pia- *	.	m m m m m	■	.	■	a	v	.	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhaia Sit	Ljubljana,	četrtek 24. decembra 1936	Cena	s~t	«0
Mir tudi gospodarstvu !
‘200 milijard frankov so izdali lotos narodi za oboroževanje in s tem je dovolj jasno označeno ozračje, v katerem praznujemo letošnje božične praznike. Tako je že ta psihoza obvladala človeštvo, da izjavljajo celo pacifisti, da je danes edino sredstvo proti vojni oboroževanje. Če že ni mogoče pristaše vojne usode prepričati o škodljivosti njih misli, jih je treba vsaj preplašiti, da si ne bodo upali tvegati vojne, ki bi jih mogla tudi popolnoma uničiti. Kakor da bi človeštvo že popolnoma zapadlo vojni misli, takšen je danes položaj na svetu.
A ni dosti boljše niti z notranjim življenjem narodov. Tudi tu vladajo le bojna gesla in ljudje se sovražijo in preganjajo, kakor da ne bi bili sinovi istega naroda in kakor da jih zaradi tega ne bi vezala ista usoda.. Prizanesljivost velja kot slabost in ljubezen do bližnjega se priznava le takrat, kadar je bližnji človek istega političnega prepričanja. Slepa strast je vzela ljudem razsodnost iu jih onesposobila, da bi uživali lepoto božičnega veselega oznanila.
V takšnih razmerah se seveda tudi gospodarstvo ne more razvijati po svojih naravnih zakonih, temveč se je moralo upogniti diktatu bojnega gesla, ki je premotil in obvladal svet. Svobodna trgovina je zato morala pasti, moralo je pasti svobodno razpolaganje z denarjem in v senci kanonov, tankov in strupenih plinov so nastali tudi med gospodarstvi narodov sami zidovi, sijme ovire in prepreke. Bojni duh je ubil svobodni razvoj gospodarstev vseh narodov.
Takojšnja posledica tega je bila splošna svetovna kriza, ki je pri vseh narodih povzročila bedo in pomanjkanje, toda tudi ta bridka izkušnja ni ljudi izpametovala. Še vedno ostajajo brez uspeha vsi opomini, da gospodarstvo brez svobodnega razmaha ne more živeti. Bojni duh je ubil razsodnost ljudi in jo ubija še nadalje.
In zaradi te nesrečne psihoze se ne more razviti niti notranje-go-spodarsko življenje narodov. Tudi to življenje se mora prilagoditi 'medsebojni borbi sveta, niti to se ne more razviti svobodno in po lastni volji. Prevzeti mora na sebe celo vrsto omejitev in najti pod vsemi temi utesnitvami vsaj nekaj možnosti, da čisto ne izdihne. Posledica tega je, da ljudstva delajo in trpe, a do blagostanja se ne dokopljejo. Niti preobilica blaga, ki se pojavlja po vsem svetu, jim ne more pripraviti blagostanja. Kajti vse blago je vezano in vezano je vse gospodarstvo, gospodarski zakoni pa so potisnjeni v ozadje.
Tudi naš narod se temu splošno veljavnemu diktatu vojne psihoze ni mogel izogniti. Zato tudi naše gospodarstvo ne more priti ne do miru in ne do onega reda, ki ga za svoj razvoj neobhodno potrebuje. Tudi pri nas imajo politični oziri še vedno večjo veljavo ko gospodarski, pa čeprav je bila napačnost tega stališča že tolikokrat in tako temeljito dokazana. Kljub temu obvlada politika gospodarstvo.in uresničijo se samo one zahteve gospodarstva, ki so v skladu z zahtevami dnevue politike.
In vendar bi moglo biti pri nas vse drugače. Dovolj velika in tudi dovolj bogata je naša zemlja, da more vse nas dobro prehraniti in da so vsa naša medsebojna nasprotovanja le bolj narejena, ko pa opravičena. Le malo strpnosti, le. malo razumevanja za potrebe drugega, pa bi bila hitro premagana vsa nasprotja in konstruktivno delo bi se začelo! Vsi brez izjeme bi imeli od tega dela dobiček, kakor imamo danes vsi brez izjeme od naših notranjih na-sprotstev le škodo. Zakaj si ven-
Nikakor ne delimo mnenja onih, ki zaradi te ali one politične afere nejevoljni vzklikajo, da je vsa politika odveč in da ni drugo ko korupcija. Ni samo takšno mnenje silno površno, temveč za velik del naših politikov tudi skrajno krivično. Moremo brez pretiravanja celo reči, da se večina naših političnih ljudi pošteno trudi in tudi vestno pojmuje svoje dolžnosti, a da zaradi žalostnih razmer vsa njih dobra volja ne more roditi pravega uspeha. Proti birokratični veljavi
žal
napori posameznika ne zmorejo nič.
Ne vodi nas zato nobena ani-mozuost ne proti politikom in tudi ne proti našim političnim organizacijam, če smatramo za potrebno, da nekatere splošne nedo-statke naše jugoslovanske politike posebej konstatiramo. Zlasti pa moramo opozoriti na one nedostat-ke, ki direktno zadevajo v naše gospodarstvo.
Tu treba predvsem izjaviti eno: da je naša politika predraga. Samo
lijonov din, za nad 10 milijonov din več ko po letošnjem proračunu. Ta znesek je z ozirom na naše razmere na vsak način previsok, saj ves proračun ministrstva za trgovino in industrijo ne znaša več ko 45 milijonov. Nikakor ne rečemo,
. In še nekaj je treba reči,
ni v nobenem razmerju s stroški, ki so potrebni za njeno vzdrževanje
še dolgo niso edini stroški, ki jih zahteva naša politika. Pridejo k tem še izdatki za vlado, tiskovni urad, pridejo še občni izdatki in končno tudi nekateri znatni izdatki notranjega ministrstva, a tudi zunanjega ministrstva.
Poleg tega pa je treba tudi znaten del osebnih izdatkov zapisati na račun naše politike. Tako je naša politika kriva marsikatere premestitve in upokojitve in če ne bi bilo te krivde naše politike, bi izdatki za pokojnine ne prekoračili že ene milijarde. Tu se še zlasti vidi, da je naša politika za finančno moč našega gospodarstva predraga.
Ni pa še s tem izčrpana krivda naše politike. Vsa naša gospodarska politika se vodi dostikrat mnogo bolj iz splošno političnih, tudi čisto strankarskih ozirov, kakor pa iz čisto gospodarskih. Tako je nastala kmečka zaščita, ki je za-
dar ustvarjamo sami sebi škodo?
In zakaj si nasprotujemo in si jemljemo moč, ko pa vemo, da je povsodi dela za vse v preobilici? Ali izkoriščamo zadosti naša rudna bogastva, ali znamo dovolj pridobiti iz naših gozdov, polj in njiv ali dobimo dovolj od naše živinoreje, od naravnih privlačnosti naše zemlje, od dela naših delavcev, kmetov, gospodarskih ljudi in inteligentov? Zakaj se torej medsebojno oviramo, če pa zaradi tega ostanejo neizkoriščena naša bogastva? In zakaj vse to ne iz-
dala našemu gospodarstvu tako globoko rano in ki je še vedno ni mogoče prav rešiti, predvsem iz strankarsko-političnih računov.
Pri javnih delih igrajo nadalje posebni politični oziri le prepo gosto mnogo večjo vlogo, kakor pa bi bilo v skladu z gospodarskimi interesi države. Marsikatera cesta, marsikatera železnica je nastala h' zaradi vpliva lokalnih faktorjev, ne pa iz splošnih državnih potreb. Saj je znano, kako se posebno v volilnem boju vse vprek trasirajo nove proge in nove ceste, da po volitvah od vseh teh tras, osuševanj itd. ne ostane nič drugega ko po nepotrebnem zapravljen denar. Ti strankarsko-politični oziri so tudi krivi, da še danes nimamo veljavnega načrta za sistematično izpopolnitev našega železniškega in cestnega omrežja. Program, ki je oficialno postavljen, ima samo dekorativen namen, dočim se v resnici izvaja čisto drug program, tisti, ki ga zahtevajo strankarsko-politični oziri in ki ga akceptira naša mnogo premogovna birokracija.
Niti pri nabavah in pri oddaji del niso strankarsko-politični oziri čisto izločeni. Zato so tudi dela, ki jih izvršuje država, običajno dražja, kakor pa so v režiji zasebnikov. Tako se zaradi teh nedopustnih strankarsko-političnih ozirov troši denar davkoplačevalcev v preveliki meri in tu se zlasti kaže, da je naša politika predraga, mnogo predraga.
Potrebno bi bilo zato, da bi se proračun vseh naših državnih iz-
Letošnje božične počitnice na šolah trajajo zopet skoraj do srede januarja, ker pač še nadalje vse šole praznujejo katoliške in božične praznike. Naša mladina, ki bi se morala v današnjih časih ostre konkurenčne borbe prav v vseli poklicih mnogo več učiti ko nekdaj, se uči mnogo manj. Saj traja dejansko vse šolsko leto le še 6 mesecev. Ta redukcija šolskega leta pa je nastala predvsem zaradi dvojnega (ponekod celo trojnega) praznovanja praznikov, pa čeprav pozna država le en koledar.
Še težjo izgubo povzroča to dvojno praznovanje praznikov v gospodarskem življenju. Za časa katoliških praznikov ne dela zapad-na polovica države, za časa pravoslavnih pa vzhodna. Kadar pa ena ne dela, mora tudi druga delati
previdijo že enkrat tudi oni, ki morejo z dejanjem pokazati, da hočejo doseči sodelovanje vseli Jugoslovanov za napredek naše domovine!
Ponovno so naši gospodarski ljudje opozarjali na nujno potrebo složnega dela, ponovno so tudi sami dali dober vzgled za to delo. Dokazali so, da so oni ljudje dobre volje! Naj bi že enkrat tudi od druge strani videli 1o dobro voljo in za našo domovino bi postalo veselo božično oznanilo dejstvo.
datkov temeljito pregledal, in sicer v sodelovanju z gospodarskimi ljudmi, kakor je svoje dni storila Anglija. Ni treba, da bi se zaradi tega morala višina proračuna znižati, čeprav ne bi bila to nobena napaka, temveč glavni cilj revizije naj bi bil ta, da bi se vsi državni izdatki uporabili bolj ekonomično in bolj donosno. Prepričani smo, da se more brez škode za poslovanje državne uprave prihraniti par slo milijonov na izdatkih, da se more rentabilnost vseh državnih investicij silno povečati in da tudi državna podjetja še dolgo ne dajejo državi tega, kar bi morala dajati, Z vsemi temi zboljšanji bi se dosegla prav znatna vsota, ki bi pravilno investirana, dvignila gospodarsko silo države in njenega prebivalstva, da bi mogla država tudi olajšati davčno breme in zboljšati gmotni položaj svojih nameščencev.
Naša politika je predraga, ker je v glavnem njena krivda, če se denar davkoplačevalcev slabo uporablja. In v tej krivdi je eden glavnih vzrokov, da ne pridemo do zboljšanja in če kljub mnogim ugodnim pogojem le ne napreduje naše gospodarstvo tako, kakor bi moglo.
Naša politika ne daje gospodarstvu onega impulza, ki bi ga morala dajati, in v tem je njena glavna krivda. Učinek naše politike ni v nobenem razmerju s stroški, ki jih mora narod plačevati zanjo in zato je za nas predraga, mnogo predraga.
manj. Vrhu vsega pridejo pa še »plavi« dnevi med katoliškimi in pravoslavnimi prazniki.
Da od tega dvojnega praznovanja trpi tudi državna uprava, ni treba še posebej poudarjati, ker je pač izgovor za nedelo preveč pri roki.
Od dvojnega praznovanja praznikov imamo torej same izgube, dobička pa prav nobenega, razen če ne smatramo zmage trmoglavosti za dobiček.
Dvojnega praznovanja je kriv v
Ta njegova krivda je tem večja, ki se najbolj postavlja kot branitelj našega edinstva. In v resnici zna tudi to edinstvo zagovarjati, kadar ima od njega dobiček, da bi pa tudi sam kaj žrtvoval za to edinstvo, pa se nikoli nič ne sliši. Saj noče niti
Srečne in vesele božične praznike
želi vsem naročnikom in bralcem
v>Trgovski lista
priznati enotnega koledarja, ki je vpeljan v državi, pa čeprav sloni vsa razlika koledarjev na očitni računski zmoti.
Res bi že bil čas, da bi se rešili luksuznega praznovanja dvojnih praznikov ter malo bolj prijeli za delo, saj itak že prav nevarno zastajamo v primeri z drugimi narodi, zlasti pa z našimi sosedi!
Društvo Feniksovih zavarovancev
v Ljubljani nas prosi, da objavimo naslednje pojasnilo:
Glede na vesti, ki so bile objavljene po raznih tuzemskih listih in razglašene tudi po ljubljanskem »Radiu« dne 16. t. m., da je ministrski svet odklonil prvotni osnutek uredbe »o Feniksu«, ki je predvideval 50 °/o kritje dosedanjih pravic za zavarovance in da bo izdelana nova uredba na podlagi osnutka, ki ga je sestavilo Društvo Feniksovih zavarovancev v Ljubljani, moramo javnosti in svojemu članstvu pojasniti, da se sedaj sprejeta in objavljena uredba nikakor ne krije z našim načrtom. Naš predlog za sanacijo Feniksa, ki smo ga predložili dne 9. t. m. resornim ministrom, je predvideval popolno zaščito zavarovancev ob razmeroma majhnih žrtvah države in ostalih zavarovalnih družb. Glede sedanjih zavarovancev je bilo v našem načrtu predvideno samo podaljšanje izplačilnega roka ob doživetju za dve leti, sicer pa 100°/o kritje njihovih zahtevkov. Sedaj sprejeta uredba ministrskega sveta z dne 16. t. m.
prvotni osnutek trgovinskega ministra in znižala dosedanje pravice zavarovancev na 45°/o.
Toliko v pojasnilo, ker krožijo v javnosti neresnične vesti, da je Društvo Feniksovih zavarovancev v Ljubljani predlagalo
rešitev. Podrobneje Domo svojim članom poročali v kratkem.
španska vlada osnuje na Sušaku lastno nakupovalno centralo
Kakor poročajo iz Sušaka, je prispela tja iz Valencije posebna delegacija španskih gospodarskih ljudi. Delegacija namerava na Sušaku organizirati posebno nakupovalno in prodajno centralo za uvoz iz ‘Jugoslavije v Španijo ter za španski izvoz v Jugoslavijo. Iz Sušaka bi se izvažalo špansko sadje in drugi španski pridelki v Avstrijo, Češkoslovaško, Madjarsko in Romunijo. Iz Jugoslavije pa bi nova centrala uvažala zlasti les in živino. Istočasno z delegacijo je prišel na Sušak tudi naš parnik »Vis«, ki je pripeljal 25.000 zabojev španskih pomaranč.
Kako vse bolj uspešno bi se mogla razviti iz Sušaka tranzitna trgovina v severne države, če bi imel Sušak dobro železniško zvezo s Slovenijo. Ali res to spoznanje še ne bo prodrlo pri odločilnih gospodih v Beogradu?
Trgovci! Ali ste že naročili svoje novoletno voščilo v, »Trgovskem listu«?
Naša politika
Proračun ie treba priiagoditi narodnemu
dohodku
Kdaj dobimo
koledar
Tujsko prometni kraji v Sloveniji
[potrdilu trgovinskega ministrstva j št. 15.646/1936, in sicer na podlagi J čl. 18 omenjene trgovinske pogod-Trgovinski minister je na pod-1 j)e ne pia£a skupni davek na po-lagi člena 9. pravilnika o progla- 8jovni promet. aitvi tujsko prometnih krajev ter
III. Odlok št. 63.495/111.
Predmet: Carinski oddelek za-
I hteva pod št. 23.057/36 izjavo, da
na predlog banske uprave in v sporazumu z ministrom za soc. politiko in narodno zdravje proglasil v Sloveniji.
1. za tujsko prometne kraje v ožjem smislu kraje:
Brezje, Brežice, Celje, Cerknica,
Črna, Dolenji Logatec, Dravograd,
Mežica, Gornja Radgona, Guštanj,
Jesenice, Kočevje, Kostanjevica,
Krško, Ljubljana, Ljutomer, Ma-renberg, Maribor, Metlika, Mozirje,
Novo mesto, Ormož, Planina pri Sevnici, Preddvor, Prevalje, Ptuj,
Sevnica ob Savi, Slovenj Gradec,
Slovenska Bistrica, Škofja Loka,
Tržič, Višnja gora in Vitanje.	,	.	,	,.	x	.	,
„ ’	. ■ ,	,	,	Itek	pregled	o finančni moči tega
2. za tujsko prometne krnie ,	,	.	.	,.	"
°	M	''I	Ir	11 n i r o I o	1 An	lioiio.in rii/l i	ire n T\rvrf_
bi se dosegla oprostitev od plačila skupnega davka za uvoz strojev iz Anglije, če je uvoznik kmetovalec in če predloži o tom potrdilo, ki naj polnoveljavno velja za oprostitev davka.
Na to izjavo je dobil carinski oddelek odgovor, da gre za blago, ki je po trgovinski pogodbi z Anglijo
Tuii kapital v naši industriji
12 glavnih napak tuiega kapitala
V »Privrednem Pregledu« je I podal znani jugoslovanski gospodarski publicist Vladimir Rosen-bcrg obširen pregled o vplivu tujega kapitala v naši industriji. V svojem članku objavlja tudi kra-
kapitala ter navaja tudi vsa pod jetja, ki so v rokah ali pod vplivom tega tujega kapitala.
Skupno je po njegovih podatkih v naši državi 82 industrijskih podjetij, ki so pod vplivom tujega ka-
Kranjska gora, Logarska dolina. I pi!ala- 0d ‘ellJe » P0^« ?.!'
Solčava, Ljubno, Luče, Radovljica, M^1*1 f.!^™ *uph. I>odlotiJ’ 3	148 je afilacij, 5 podjetij pa ze v
svojem naslovu kažejo, da so v
zvezi s tujino. Skupno znaša tuji
i«ut vas v ijuiiiii|u> uv« mm pn i ,	,	,,	v
Tržiču, Sv. Ana na Pohorju, koča	je !nV,est,™‘ V "a8a
na Klopnem vrhu, Sv. Križ, Pia- idrijska podjetja 4.821 mthjo-nina. Šmartno na Pohoriu. Tonol-1 nov dln' V trgovinskih m transportnih podjetjih pa je poleg tega naloženo še 300 milijonov din, da znaša vsa vsota tujega kapitala
klimatično gorskega značaja: Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jez., Dovje, Mojstrana, Fram, Golnik, Gorje pri Bledu, Pokljuka, Gornji grad, Hoče, Jezersko, Kamniška Bistrica, Kamnik, Kranj,
Predtrg, Rateče, Planica, Ribnica na Pohorju, Ruše, Smolnik, Srednja vas v Bohinju, Sv. Ana pri
kraje
nina, Šmartno na Pohorju, Topol ščica in Vurberg.
3. za tujsko prometne kopališčnega značaja:	....	..
Čateške toplice, Dobrna, Dolenj- P1®1 milijonov din.
ske toplice, Laško, Medijske topli- 96praV f ”e.dvo™°: da ,n ?f ce, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske nas gospodarski položaj takoj sil-toplice, Rogaška Slatina, Slatina- no P^abšal, če bi ta tuji kapital Kadenci	ne de‘a* v nasl deželi, ker pao
[sami nimamo denarja, da bi dvi gali zaklade iz naše zemlje, ven-Pozor — kmetski dolžniki. |dar je na drugi strani prav tako Kmetje-dolžniki, ki dolgujejo več res, da je ta tuji kapital za nas ko 25.000 dinarjev, morajo vložiti dostikrat mnogo predrag, ker prošnje za zmanjšanje dolga naj- preveč brezobzirno izkorišča našo kasneje do 31. decembra. Proš-1 zemljo in naše ljudi njam še ni treba priložiti nobenih I O tein nerazveseljivem delu tu prilog, ker se te morejo vložiti [joga kapitala na naši zemlji je ob-
dolžnost je, da potegnejo v primeru stiske voz iz blata.
7. Z domačimi ljudmi sc občuje v teh podjetjih le z viška in na
način, kakor da bi se izkazovala našim ljudem velikanska milost, da se je tuje podjetje sploh blagovolilo naseliti v tej zaostali deželi. Včasih se tudi tuje podjetje ponaša kot velik dobrotnik in celo fraze o zavezništvu naj pri tem pomagajo.
8. Dobiček se uporablja predvsem v tujini v korist centrale ter
breme domačega podjetja. Pri nas ostajajo čim manjše plače, tem bolj pa se izkoriščajo surovine, in sicer brez ozira na racionalnost.
9. So tudi primeri, ko se za novo tuje podjetje pri nas demontirajo že čisto zastareli in izkoriščeni stroji ter uvozijo k nam kot novi. Dogaja se tudi, zlasti pri bančnih in zavarovalnih zavodih, da samo navidezno prinesejo svoj denar v deželo, ki pa v resnici
tčinoma delajo le z našim doma-
tudi kasneje.
Kozarec
Rogaške „Tempel“
s sadnim sokom je zdravo krepčilo, ki osveži človeka na I uiaciji tuji kapital mnogo
telesu in duhu!
javil zadnji »Jugoelovenski Lloyd« obširen članek nekega dalmatinskega gosjtodarskega človeka, ki je naštel v tem članku 12 glavnih napak, ki jih kaže tuji kajiital pri izkoriščanju naše zemlje. Pripora niti pa moramo, da nastopa v Dal-
bolj
brezobzirno ko pri nas in da ve lj.ijo zato izvajanja dalmatinskega člankarja predvsem za tamošnje kraje. Teh glavnih 12 napak pa je: 1. Tuji kapital išče in navadno trdi dobi posebne privilegije, ka kor brezplačno zemljišče, oprosti-
Pojasnila glede skupnega davka
Centrala industrijskih korpora cij je objavila tri odloke davčnega 1 tev od carine, davkov in sarno-oddelka finančnega ministrstva [upravnih doklad ali kakšne dru-glede skupnega davka. Ti trije od- [ge olajšave.
loki se glase:	I o Sedež družbe, ki je ustanov-
I. Odlok št. 36.646/111 z dne 5. ju- Njena s tujim kapitalom, je izven nija 1936.	Jugoslavije, če	ne formalno, pa
Oddelek sporoča, da je po dolo-|vsai dejansko. Iz tujine se tud čilih točke 4. čl. 14. uredbe štev. dejansko vodi knjigovodstvo pod-16.100/31 oproščeno od plačila jetja, kar ima dostikrat silen vphv skupnega davka pri uvozu tako »« obdačenje. S pomočjo raznih blago, ki je oproščeno carine po kompenzacijskih poslov pa se nudi uvozni carinski tarifi, ko tudi bla-[dostikrat lepa prilika za razne rego, ki je na podlagi sklenjenih pirnc transakcije, trgovinskih pogodb prosto carine, |	3.	Zaposlitev	tujih	več	ali manj
če ni v tarifi skupnega davka na [strokovno usposobljenih name poslovni promet izrečno drugačno Učencev višjih kategorij, ki so sko-določeno.	raj redno bolje	plačani kakor pa
ir nji i v. OL.	, r • domačini, ki opravljajo isti posel
II. Odlok št. 3b.b23/III z dne 5. ju- L, ,	* „oa
..	1	[Na domače odpade pa redno vsa
ni^av ‘	[odgovornost pred oblastmi in tudi
Oddelek sporoča, da je po	dolo-	VBa odioznost	delavstva zaradi
Čilih točke	4. zakona	o	skupnem	[ raznj)j odredb vodstva podjetja,
davku na poslovni promet opro-	deianskeaa	kon
ščeno plačila skupnega davka bla-	4: Nl .	S .
go iz tujine, če je po carinski ta- Hlonarf tujo podjetje sp oh m-
rifi oproščeno tega davka in v ko-h* v drzim,m ?a ~
...	.	.	.	»	•	lpisu e o osebe, ki sploh nimajo za
likor ni namenjeno za preprodajo * J
,	. .... ,	I to formalne upravičenosti m da
oziroma če ni v tari ti skupnega	..	.	v	.
...	..	, , v ii» j. Imore tnie podjetje, ce tako ka/.e,
davka drugače določeno, kakor tudi	t	*	»	.	,„	-
  1 U1   , . SJ „^iQ„;jtudi veljavnost taksnega akta zanikati.
carine prosto in da se to blago | vseh predpisih, ki veljajo za pre-po potrdilu trgovinskega ministra gled lekarn.
ne izdeluje v državi ter se zato v Nikakor ne ugovarjam upravi-smislu čl. 13 omenjene trgovinske čenim zahtevam in težnjam lekar-pogodbe od tega blaga ne sme po- narjev, če streme za tem, da zbolj-birati skupni davek, pa naj uvozi šajo svoj položaj. Vendar pa sma-to blago kdor koli in za kakršno [tram še mnogo bolj za upravičene koli potrebo.	[zahteve, oziroma stremljenja dro-
geristov, ki so tudi zahteve ljudstva, da se namreč naša zdravstvena zakonodaja prikroji potre-[ bani ljudstva, to je, da se predmeti, ki se prosto prodajajo v le-[karnah, smejo prodajati tudi v [drogerijah in drugih trgovinah in se s tem prepuste prosti količim kapitalom. Če pa v začetku | kurenci, ker se bodo na ta način tudi prinesejo svoj denar, ga kas- dosegle tudi zmerne cene. neje izvozijo v dvakratni in več- Drogeristi se morajo pri večini kratni višini.	^	predmetov, ki jih prodajajo, 1 Miriti
10. So tudi pri nas takšna J.uja z ogromno konkurenco, zlasti tpdi jMKljetja, katerih delovni program lekarnarjev, ki prodajajo poleg je v glavnem v tem, da uničijo do- zdravil in preparatov, ki se od-mača podjetja in da se s tem re- dajajo le magistralno, tudi drugo šijo njihove konkurence, la pod- blago (zlasti kozmetično in parfu-jetja so dostikrat samo predstraže n)erije), ki spadajo v prosto pjo-raznih tujih trustov in kartelov. daij0 jn je zaslužek od tega blaga
11. Nekatera tuja podjetja so za lekarnarja le postranski zaslu-sicer formalno nacionalizirana, žek. Že več let je stremljenje le-dejansko pa popolnoma tuja. T a | karnarjev, da se čim več predme-ped jetja nosijo vedno dobro done- p,v jz proste prodaje, pri katerih ča imena, ko »jugoslovansko«, »bo- S(i more tudi nekaj zaslužiti dodeli sansko«, »dalmatinsko« itd. ^ v izključno pravico prodajanja sa-
Tudi takšna podjetja so, ki so [ mo lekarnam. Ta usoda je že za-formalno čisto naša, dejansko pa dela vrsto zdravilnih čajev, mine-so samo navadne agenture tujih ralne vode, salicilno kislino, ki se podjetij.	ujKirablija največ v gospodinjske
12. Končno imamo tuja podjet- svrhe, jod, aspirin itd. ter tudi ja, ki uvažajo k nam svoje končne | drugo blago, ki se uporablja pred-izdelke ali polfabrikate ter jih pri [vsem v tehnične svrhe. Te pred-nas samo etiketirajo »er jih potem mete smejo lekarne prodajati preprodajajo kot domač proizvod. Tu sto jn v vsaki količini, dočini jih gre v glavnem za špekulacijo pri | drogerist, kljub svoji naobrazbi in carini.
dolgoletni praksi ne sine prodajati. In vendar je znano, da se vsak predmet znatno podraži, kakor hitro se prodaja samo v lekarnah.
Vse to kaže, da se naša zdravstvena zakonodaja in praksa ne
Boli treba upoštevati pravice drogerittov I vodita iz vidika ljudskih potreb,
.	.	.	,	.	,	I	temveč	da	ščitita	predvsem	lekar-
V zadnjem času se večkrat čita zakoni, da je prodaja zdravil po-
v časopisih o težnjah in zahtevah stala že skoraj monopolna prodaja.
K težniam in zahtevam lekarnarjev
lekarnarjev, kakor so jih sami opisali na svojem novembrskem zborovanju v Zagrebu. Tako sem iz teh poročil posnel, da zahtevajo lekarnarji ustanovitev lastne nabavljalo« zadruge, ker da bi se potem zdravila znatno pocenila.
V »Jutru« z dne 20. t. m. sem čital v članku o lekarnarjih več netočnosti pa tudi očitkov, ki so veljali drogeristom. Ker bi mogli ti očitki drogeristom škodovati, je na vsak način potrebno, da te netočnosti popravim. Tako stoji v
Da so zdravila danes v resnici. tem Članku, da se zahteva za vod piedraga, mi bo pač vsakdo pritr-jstvo lekarn akademska naobrazba,
dil. Dvomim pa, da bi bili baš veledrogeristi oni, ki bi bili krivi sedanjih pretirano visokih cen. V praksi sem se mogel že večkrat prepričati, da je bila cena pri ve-ledrogeristu nabavljenega zdravila še vedno znosna, čim pa je prišlo to zdravilo v prodajo k lekarnarju, se je cena zdravila s pri računanimi raznimi odstotki zvišala tudi za več ko 100°/«. Niso torej zdravila predraga le po krivdi vele-drogerij, temveč tudi zaradi lekarnarjev.
Ne morem tudi prav verjeti, da bi bile lekarne danes v resnici v te.ko težavnem položaju, kakor so to naslikali lekarnarji na svojem zborovanju. Lekarne so danes edini obrat, ki prodajajo le proti takojšnjemu plačilu in po brezkon-kurenčnih, že skoraj monopolskih cenah, v katerih je vključen vedno primeroma visok čisti dobiček. Cene pridelkom in tudi mnogim izdelkom so padle, tudi pod povprečnino, cene zdravil pa so še vedno nad povprečnino in dostikrat zelo visoko. Posledica teh visokih cen je, da more dolgotrajna bolezen v kmetski hiši, če se morajo kupovati zdravila, to hiso upropastiti. Poleg tega pa so lekarne zaščitene tudi s posebnimi
narje, katerim ustvarjata polagoma skoraj monopolni položaj. Zato mi tudi ni znan primer, da bi le en lekarnar, ki živi stanu primerno, zašel v gmotne težave ali celo v konkurz, dočim se vse druge trgovine borijo danes za obstoj. Upravičeno zato javnost zahteva, da se cene zdravil znižajo, da jih bo zmogel vsak.
Glas z dežele.
ono uvozno blago, ki je na podlagi sklenjenih trgovinskih pogodb ] oproščeno carine, t. j. če se istovrstno blago ne izdeluje v državi in brez ozira, če je v tarifi skup nega davka za dotično blago določeno drugače
Ker gre v konkretnem primeru za blago, ki je po trgovinski pogodbi z Veliko Britanijo in Irsko
5. Nekatera tuja podjetja delajo le z minimalnim čistim dobičkom ali direktno z izgubo, da se na ta način izognejo obdačenju. — Namesto njih morajo dejansko plačevati davke domača podjetja.
0. Cim manj je tuje podjetje solidno. tem bolj se trudi, da dobi oproščeno carine in ker se to ne|v svoj upravni odbor tudi domače izdeluje v državi, se za to hlago po I ljudi z dobrim imenom, katerih
za vodstvo drogerij pa le pet razredov srednje šole. Pisec, ki to trdi, očevidno ne pozna obrtnega Zasebnega kliringa s češko-zokona. Kajti tj 66, odst. 1. obrtne-1	slovaško	ne	bo
ga zakona pravi, da je treba imeti	.	....	..	,
za vodstvo drogerij najmanj 6 raz- Pred dnevi so javil, naš, list,, da redov srednjo šole in 5 let prakse. b«do v kratkem začela pogaja-V resnici se torej naobrazba dro- "Ja *a uvedbo zasebnega kliringa gerista zelo približuje naobrazbi '»«1 Jugoslavijo in Češkoslovaško, farmacevta. Tudi za otvoritev dro- Kakor se pa sedaj poroča s pri-gerije je treba premagati iste tež- stojnega mesta v Beogradu, ni mi-koče, kakor za otvoritev lekarne sKti ua to, da bi se ta namera v in tudi takse so določene enako doglednem času izvedla. Pogaja-visoko. Razlika pa je v prodajni »ja, ki so se v ta namen vodila praksi, da sme namreč lekarnar med jugoslovansko Narodno banko prodajati poleg predmetov, ki 3e 1,1 Češkoslovaško narodno, so bila prodajajo le magistralno, tudi tak- pretrgana, šne proste predmete, ki se droge-ristu prepovedujejo prodajati, ka- IzVajaitje klirinškega spo-
lzi\v m rvr iPlflninlffl PULf »lierZttni	J	r
razuma s Turčijo
»Finansijski zbornik« objavlja naslednje opozorilo:
Zaradi izvajanja klirinškega sporazuma s Turčijo se opozarjajo carinska oblastva na čl. 7. tega sporazuma, ki se glasi:
»Vsak izvoz blaga z ene ali dru-
kor n. pr. »Planinka čaj«, »Herzan čaj-:, med tem ko se sme »Naš čaj«, ki je po svoji sestavini podoben preje imenovanim čajem, prosto prodajati v vsaki trgovini.
V istem članku »Jutra« se tudi trdi, da se drogerije kontrolirajo samo po zakonu o živilih, medtem Uo se lekarne pregledujejo s posebnimi strokovnimi pregledi najmanj enkrat na leto. To pa ni res. J ge strani se mora opremiti s po-Kontrola nad drogerijami je stro-1 trdilom o izviru blaga ^skladno z ga ter se drogerije nadzirajo več-1 obrazcem, ki je priložen temu krat na leto in ne samo po zakonu sporazumu, izdanim od pristojne o živilih, temveč tudi skoraj po trgovinske in industrijske zbornice
izvozniške države ter vidiranim od konzulata uvozniške države. Duplikat »B« potrdila o izviru mora potrditi S svojim pečatom vhodna carinarnica ter ga poslati emisijski ustanovi uvozniške države. Obe banki si nato medsebojno dostavita te dokumente v prilogi do-tičnih aviz.<
Obrazci in potrdila, ki So omenjena v čl. 7. so ista, kakor so bila predpisana v prejšnji pogodbi s Turčijo.
NOVOLETNA ŠTEVILKA »TRGOVSKEGA LISTA« ___________IZIDE	V	ČETRTEK, DNE 31. DECEMBRA
v znatno povečani in pomnoženi izdaji. — Grosisti inserirajte v novoletno številko »Trgovskega lista«, kjer bo za vas inseriranje posebno uspešno.
Vsak zavedati trgovec objavi novoletno voščilo svojim odjemalcem t> novoletni številki ■»Trgovskega lista«- ^ Inserate sprejemamo do srede dne 30. t. m. popoldne.
Politične vesti
Angleški in francoski veleposlanik v ICimu sta obiskala italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter mu sporočila, da sta njuni vladi izpremenili poslaništvi v Adis Abebi v gen. konzulata. Isto bo tudi storila washingtonska vlada. Aneksija Etiopije po velesilah je s tem priznana. V Rimu je priznanje aneksije Etiopije po velesilah napravilo silno veselje.
S priznanjem italijanske aneksije Etiopije ter bližnjim italijanško-angleškim sredozemskim paktom se je tudi zboljšalo razmerje med Francijo in Italijo ter nekateri listi že pišejo o bližnjem francosko-italijanskem sporazumu. Italijansko časopisje teh vesti ne zavrača.
Francoski zunanji minister Del-bos je imel daljša sestanka z italijanskim pariškim veleposlanikom in jugoslovanskim pariškim poslanikom.
Italija je odpoklicala svoje prostovoljce iz Mallorce in drugih španskih otokov, kar je posledica angleško-italijanskega zbližan ja. Vse kaže. da bo Italija popolnoma prepustila generala Franca njegovi usodi.
Oficiozni angleški list »Times« jc objavil uvodnik o nemški zunanji politiki, ki je vzbudil po vsem svetu in tudi v Nemčiji veliko pozornost, ker se smatra kot izraz mnenja, ki vlada v odločujočih angleških krogih o politiki Berlina. Na krr.tko je vsebina uvodnika:
Nemška ataka na francosko-ruski pakt je zgrešena, ker je ta pakt v formalnem pogledu brezhiben, dejansko pa le obnova predvojne francosko-ruske zveze. Komunizem se z bajoneti ne more pobijati, temveč le z gospodarskimi razlogi. Delitev sveta v dva bloka je napačna in nerealna. Nemških kolonialnih zahtev ni mogoče sprejeti v sedanjih razmerah.
I.e če bi se ves svet združeval v eno enoto, 'oi ,se moglo začeti to vprašanje reševati tudi v nemškem smislu. Anglija bi tedaj tudi storila svoje žrtve. Nerealna je tudi nemška politika v Španiji. Angle-ško-nemško zbližanje, ki se je začelo s tolikimi upi, je sedaj docela zastalo.
Češkoslovaški zunanji miuister dr. Krof ta je v intervjuvu z dopisnikom »Dailv Expressa« podal zelo zanimive Izjave o odnošajili Češkoslovaške in Nemčije. Med obema državama ni nobene resne diference. Propaganda, ki 'še je vodila proti Češkoslovaški zaradi njene zveze z Rusijo, ni rodila pravega uspeha. Dr. Krofta je prepričan. da Nemčija ne namerava napasti Češkoslovaške. To bi pa bilo tudi zelo tvegano, ker je češkoslovaška vojaško popolnoma pripravljena. Veruje tudi zatrjevanju Hitlerja, da Nemčija noče vojne. Popolnoma izključeno pa je, da bi bila katera koli teritorialna sprememba v srednji Evropi mogoča brez -svetovne vojske. Ta pa bi v vsakem primeru rodila le katastrofalne posledice.
Nemčija je sklenila, da bo v letu 1937, začela graditi eno 35.000-in eno lO.OOOtonsko križarko, šest Tušilcev, 4 podmornice po 500 in 4 po 250 ton, 12 torpedovk. 12 ladij za zasledovanje podmornic, 2 ladji za torpediranje, 4 minonosce in šolsko jadrnico.
Berlinski nuncij, msgr. Orscnigo je pri Hitlerju protestiral, ker se mora tudi katoliška mladina včlaniti pri Hitler j anski mladini, ker je s tem kršen konkordat. Po njem je izrečno dovoljeno, da se smejo katoliški mladeniči organizirati v katoliških organizacijah.
Proračun je sprejela francoska zbornica z nenavadno večino 489 :106 glasovom. Za proračun so glasovali tudi poslanci sredine. Le skrajni desničarji so glasovali proti.
Vsi apeli Leona Bluma na kovinske delavce, da izpraznijo zasedene tvornice, so bili dosedaj brezuspešni.
V Nemčijo je prišel zastopnik francoske težke industrije, ki je v
Berlinu propagiral misel ustanovitve posebne desničarske fronte, ki naj bi bila protiutež »ljudski fronti«.
Francija je odklonila turške zahteve glede samostojnosti Aleksan-drete, temveč bi mogla priznati temu sandžaku le večjo avtonomijo.
Italiji sc je posrečilo, da je kupila od arabskih šejkov pristanišče Asadi el Fajel na obali Hadramau-ta v Arabiji, ki leži nekoliko severneje od Adena.
V bojih pred Madridom so se že pojavili nemški vojaki pod poveljstvom svojih oficirjev. Vendar pa tudi oni še niso mogli zmagati odpora branilcev Madrida. Več nemških vojakov in oficirjev je tudi že bilo ujetih. Akcija Anglije in Francije, da bi se na fronti sklenilo premirje, je propadla.
Značilen je odstavek v nekem
španskem poročilu, ko pravi, da je napadla položaje republikancev maroška konjenica podprta od nemške in italijanske pehote. Španci menda nimajo v španski državljanski vojni več besede.
Sovjetska vlada ni poslala nobenih bojnih ladij v španske vode ter je na intervencijo francoske in angleške vlade obljubila, da zaenkrat tega ne bo storila. Pač pa bo zahtevala od Francove vlade, da stiogo kaznuje vse. ki so krivi potopa ladje »Komsomol«.
General Franco je izjavil, da bo
Vinogradništvo je v Jugoslaviji ena najvažnejših panog našega agrarnega gospodarstva. Že samo zato bi pričakovali", da vinogradništvo država na vso moč podpira. To pa se žal ne dogaja, kakor kaže sedanji način obdarovanja alkohola n.ad vse nazorno. Ni pa sedanji način obdačevanja škodljiv le vinogradništvu, temveč tudi državni blagajni, ker pospešuje tihotapstvo, zlasti tihotapstvo s špiritom, da ima država zaradi tega že na stotine milijonov din škode. S pretirano prosto žganjekuho pa se poleg tega žganjarstvo med narodom tako pospešuje, da škoduje tudi že ljudskemu zdravju. Končno pa je tudi vprašanje naših samoupravnih financ v tako ozki zvezi s pravilnim obdučenjem alkohola, dp bi se že samo : zaradi Tega razloga moralo to vprašanje že davno praviluo rešiti.
Toda kljub mnogim zah le vam z raznih strani se ni rešilo, temveč je ostalo vse pri starem, v kolikor se ni še poslabšalo. Zato je nad vse umestno, da so se reševanja tega vprašanih lotili trgovci z alkoholnimi pijačami, ki to vprašanje dobro poznaio in H SO tudi največje žrtve nerešeiiosli tega vprašanja.	•,....
Na številnih sestankih so izdelali obširno in utemeljeno spomenico na finančnega ministra ter priložili spomenici še poseben komentar, da je vse vprašanje pojasnjeno od vseh strani in tako izčrpno, da je treba le nekaj dobre volje, pa bo v korist vsemi našega gospodarstva, državnih in samoupravnih financ tudi pravilno rešeno. V naslednjem podajamo glavne misli Iz spomenice in komentarja trgovcev z alkoholnimi pijačami, ker nam manjka prostora, da bi oboje objavili v celoti.
Zakaj treba nujno rešiti vprašanie obdačenja alkohola
Dosedanji način obdačevanja špirita in žganja ne ogroža samo eksistence trgovcev in izdelovalcev žganja in alkoholnih pijač, temveč škoduje tudi koristim državnih, banovinskih in občinskih blagajn ter s pospeševanjem alkoholizma izpodkopava zdravje, obrambno
POMNITE
da dobite pri
Radio-Doberlet
D. 2 o. Z.
Ljubljana - Kongresni trg I
izredno dober
T 3 cevni aparat
IefaGu,
za Din 190'— mesečno
bpžične praznike praznoval v Madridu. Zato se pričakujejo ravno na božič ogorčene borbe za Madrid.
Po informacijah pariškega tiska je nameraval Hitler čisto odkrito intervenirati v španski državljanski vojski in poslati v Španijo toliko čet, da bi bila zmaga Franca takoj odločena. Od te namere pa ga je odvrnil dr. Schacht, ki ga je opozarjal na nevarne posledice, ki bi mogle nastati zaradi te intervencije. A tudi vojaški krogi niso bili zadovoljni s to intervencijo,
sposobnost in moralo naroda, podpira tihotapstvo in korupcijo, uničuje vinogradništvo ter ovira razvoj sadjereje in industrije za predelovanje sadja v sadne sokc in mezgo.
Na žalost zadnja leta nismo doživeli uikake izpremembe na boljšo-, temveč le poslabšanje. Med to moramo šteti tudi razne birokratske odredbe o novih postopkih, novih načinih pobiranja trošarine, novih kontrolnikih itd., zaradi katerih nikoli lie pridemo do primerne stalnosti poslovanja in ki nalagajo tako nam, kakor tudi finančnim organom te zmerom več neproduktivnega dela, ne da bi bilo tihotapstvo s tem ovirano in državna,blagajna zavarovana. Hočemo zalo priti do takšnega pobiranja davka na alkohol, ki bo za vse prizadete znosno, splošnemu gospodarstvu koristno ter predvsem za dolgo dobo stalno.
Zato zahtevamo:
poslovanje naj se poenostavi in ustali.
Dosledno naj se uveljavi načelo obdačevanja in kontrole že pri producentu. Hkrati naj so pobira državna, banovinska in občinska trošarina.
Neomejena prosta žganjekuha naj se odpravi.
Uvede naj se drž. trošarina na žgahje, ki naj znaša ono tretjino trošarine na špirit. Sedanja prosta žganjekuha ni uspešna pomoč kmetu, temveč že pospeševanje alkoholizma. Naj se prizna kmetu določena trošarine prosta količina, toda le za lastno porabo. Ne sme se pa trpeti, da bo že kmalu vsaka kmetska hiša žganjama in da se kuha žganje tudi že iz uvoženih rozin, fig, rožičev itd.
Zaradi proste in neomejene žganjekuhe postajajo kmetje brezbrižni za napredek sadjereje, da izgiuja sadje kot ljudska hrana tako na kmetih, kakor tudi v mestih.
Zato predlagamo:
Vse zaloge žganja naj se popišejo. Prosta žganjekuha naj se dovoli kmetom le za domačo porabo, prodajanje žganja pa se naj kaznuje kot tihotapstvo, če ni žganje zatrošariujeno. Žganjekuha bodi dovoljena le iz domačega sadja in vina. Ustanove naj sr zadružne žganjarne, ki naj bodo dovoljene le na deželi. Po enem letu bi smelo biti dovdljeno kuhanje žganja samo v teli žganjarnah. Obrtnim žgaujarnam pa se dovolijo večje pravice.
Pri trošarinjenju naj se uvede ta postopek:
V obrtnih žganjarnah ugotovi finančni organ po došli prijavi na kraju samem množino in kakovost drozge ter velikost kotla in tako določi množino, ki se more na uro v njem skuhali. Tej množini primerno predpiše trošarino in po plačilu trošarine odpečati kotel tisto uro, ki je napovedana kot začetek kuhanja. Po preteku plačanih ur pa finančni organ kotel zopet zapečati. Tako ne bo treba, da
ker bi bila vojaško pretežko izvedljiva.
Japonski listi trde, da je upor maršala Čangsulina ter ujetništvo maršala Čangkajšeka samo dogovorjen manever med obema maršaloma, ki naj prikrije njih namero, da zbereta na severu Kitajske veliko armado, nato pa skupno udarita v Mandžurijo. Nekateri Japonci celo trde, da je čangsu-lian po Cangkajšekovem nalogu posredoval v Moskvi in da mu je Moskva obljubila, da bo napad na Mandžurijo vojaško podpirala.
bi bil finančni organ med kuhanjem navzoč.
V pobrani trošarini morajo biti vključene tako državna kakor tudi banovinska in občinska trošarina. Samo po sebi umevno pa morajo odpasti vsi kontrolni listi, trošarinske knjige in vsaka nadaljnja revizija finance pri obrtnih žganjarnah, trgovcih in kon-cesioniranih točileih alkoholnih pijač.
Pri kmetih in zadružnih žganjarnah pa finančnemu organu niti ni treba ugotavljati množine in kakovosti drozge, ker lahko že po velikosti kotlov, določi, v koliko urah se v njih skuha množina, ki je dopustna bodisi za posamezno drpžiuo ali pa za družine zadru-garjev skupaj,
Dan kuhanja naj se šteje v vseh primerih nepretrgano po 24 ur.
Da se pospeši korižum viuskega pridelka,
naj se prepove raba oetove kisline za jedilne namene.
Istočasno uaj se odredb da mora vsaka kjsarna pri izdelavi kisa nadomestiti polovico kvote špirita, ki jo predpisuje davčni oddelek ministrstva financ, z enako množino alkoholnih stopenj vina. Vino naj bo prosto državno trošarine, banovinska in občinska trošarina naj se maksimira na 50 par od litra. PlaČa, naj se takoj ko gre iz proizvajalčeve kleti oziroma skladišč, tako da odpade vsaka nadaljnja kontrola.
Da se prepreči tihotapstvo špirita
Vestnejša kontrola nad tvorni-cami špirita je nujno potrebna, kajti nekatere banovine — med temi zlasti Dravska — so vedno bolj preplavljene z neobdačenim špiritom. To je mogoče le zato, ker je sedanja kontrola pomanjkljiva in ker je visoka državna trošarina naravnost pobuda tihotapstvu in korupciji.
Tihotapstvo izvršujejo na debelo nekatere tvornice, na drobno pa razni elementi, ki seveda ne plačujejo ne davkov, ne taks, ne trošarine, s katerimi smo obremenjeni mi.
Za preprečenje tihotapstva predlagamo nadalje:
Državna trošarina na špirit je previsoka in se naj zniža na 12 dinarjev za lil stopnjo.
Industrijske tvornice špirita naj predelujejo samo melaso, ki se naj obdači že pri uvozu v tvornico. Na vsak način se naj kontrolira uvožena surovina že s proizvodnjo. Vse poslovanje finančnih organov bi bilo s tem zelo poenostavljeno.
Da ne bi bile industrijske tvor-nice špirita prisiljene zalagati preveč denarja za trošarino še ne prodanega blaga, naj se jim dovoli primeren trošarinski kredit ter plačevanje v obrokih.
S posebno uredbo naj se dovoli obrtnim žganjarnam in veletrgovcem, ki prodajajo špirit detajti-stom, primeren rabat na državno trošarino. Ta naj znaša na 1000 lil stopenj 1%, na 2000 lil 1*5% in ta-
kakovost odločuje/
Po malenkostni porabi yidittf takoj, koliko več Vam zaleže In koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladna
ko dalje, nad 10.000 lil stopenj pa 6%. Do tega rabata so upravičeni veletrgovci že zato, ker morajo plačevati špirit v naprej.
Poljedelskim tvornieam špiritu naj bo dovoljeno predelovanje škrobnih snovi, to je od žita in krompirja v alkohol. Pri njih naj se trošarina pobira od izdelanega špirita in plačuje pri izvozu iz tvornice. Ker bi poljedelske tvornice špirita ne smele predelavati melase in bi proizvajale Špirit samo iz dražjih surovin, to je škrobnih snovi, naj se jim zaračunava za din 3'— nižja trošarina kot industrijskim tvornieam.
Za izvoz žganja iz države naj se dovoljuje izvozna premija v višini 80% trošarine na žganje.
Obrtnim izdelovalcem špirituoz naj 1)0 dovoljeno izdelovanje likerjev in nima. tako iz špirita, ka-'kor tudi iz žganja. Odpravi;,naj se luksuzni davek na rum, ker je rum kot dodatek k čaju potrebno ljudsko živilo. Enako naj se odpravi Juksuzni davek na,konzumni liker do ketie- din 23'-— za' en liter. (Opozarjamo, da je tudi na čokolado in čokoladne izdelke' do cene din 35'— odpravljen luksuzni davek.)
V primeru, da bi kraljevska vlada z ozirom na neenake razmere v posameznih banovinah ne smatrala za umestno, uvesti enotno obdačenje žganja in splošno zapečatenje kotlov po vsej državi, zahtevamo, naj to obdačenje in zapečatenje kotlov uzakoni vsaj zb Dravsko in Savsko banovino.
Končno navaja spomenica na podlagi teh izvajanj 12 zahtev, Id se naj takoj izvedejo in s tem reši to nujno in pereče vprašanje. Spomenica dostavlja, da tvorijo vse te zahteve eno celoto in da se morajo zato izvesti v celoti, ker samo dejna njih izvedba ne bi prinesla nobenega pravega učinka.
Spomenico so podpisale naše prve stanovske in strokovne organizacije, in sicer:
Zveza trg. združenj Dravske banovine, Jos. J. Kavčič.
Združenje trgovcev v Ljubljani, Soss.
Združenje trgovcev v Ljubljani, Sekcija z alkoholnimi pijačami na veliko,'Viktor Meden, Oton Lorant.
Društvo indusirijccv in veletrgovcev v Ljubljani, Stane Vidmar.
Združenje trgovcev za srez Ljub-I jana-okolica, J. Logar.
Društvo industrijcev. in veletrgovcev v Ljubljani, Sekcija ki-sarnarjev, Jernej Jelenič.
*
Upamo zato, da bodo te utemeljene zahteve tudi izvedene, kar 1)0 v korist ne le trgovini, temveč tudi državni in samoupravnim blagajnam, našemu kmetskemu gospodarstvu ter ljudskemu zdravju. Sami tehtni razlogi, ki se brez škode, ne morejo in ne smejo prezreli.
Prihodnja številka »>Trgovskega lista« izide zaradi božičnih praznikov v to* rek, dne 29. t. m.
Za pravilno obdačenie
alkohola
Sedania kontrola alkoholnih davkov le neekonomična in pospešuje samo tihotapstvo
Spomenica trgovcev z alkoholnimi piiacami na lin. ministra
Denarstvo
Nove proračunske postavke za obrestno službo državnih vrednostnih papirjev
Novi proračun ima naslednje postavke za plačevanje obresti in anuitet za državne vrednostne papirje (vse številke v milijonih din):
vojna škoda 141,6 in to za obresti 101,6 (za 3,3 manj ko lani), za odplačila 34 (za 2 več), za dobitke 6 (kakor lani);
za fia/« begluške obveznice: 45,6 (za 13,3 več ko lani), in sicer se povečajo izdatki za obresti za 11,7, oni za odplačilo pa za 1,6;
za fi®/# dalmatinske obveznice 20 (za 10 več ko lani);
kredit za nove obveznice po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov 45 milijonov;
za posebni fond za ureditev kmetskih dolgov 5 milijonov din;
za anuitetno službo za Blairova posojila 43,7 za plačilo obveznic, ki se plačajo v dinarjih, to je za 31,7 več ko lani. Obresti za tuje lastnike pa so zmanjšane za 8%> Blair za 7 in za 7°/o Blair za 22 milijonov din.
Za mednarodno T®/« stabilizacijsko posojilo iz 1. 1931. skupno 61,2, od tega za tuje lastnike 16,3 milijona fr. frankov oziroma 49,1 milijona din, za obveznice, ki so plačljive v dinarjih pa je vnesena postavka 12,06 milijona din. Ta postavka je prvič vnesena v proračun.
Novi proračun predvideva tudi kredit 37.fi milijona din za 5*/• posojilo za javna dela iz 1. 1935.
V prhneri s sedanjim proračunom je ta postavka povečana za 10 milijonov din.
Anglija je nad trajnim valutnim sporazumom razočarana
Angleški vladni krogi so zelo razočarani nad valutnim sporazumom, ki so ga v septembru sklenile Anglija, Francija in USA. V Angliji se je v resnici upalo, da se bodo s tem sporazumom ovire v mednarodni trgovini odpravile. Anglija tudi v tem smislu stalno pritiska na obe drugi pogodbeni stranki. »Daily Telegraph« piše, da se v tem smislu že več tednov vodijo pogajanja med Parizom, Londonom in \Vashingtonom in da Se bodo v novem letu storili odločnejši koraki za znižanje carin ter odpravo raznih uvoznih omejitev.
'*
Društvo bančnih zavodov Ljubljani bo proslavilo dne 29. decembra svojo petnajstletnico. Proslava bo v veliki dvorani Zbornice za TOI ob enajstih.
Poštna hranilnica je znižala ljubljanski občini obrestno mero za njeno posojilo od 8 na 6 odstot kov,'kar bodi s priznanjem orne njeno. Upamo, da bo vzgledu Poštne hranilnice sledila tudi Drž hip. banka.
Po zadnjem izkazu Češkoslova ške narodne banke se je obtok bankovcev povečal za 15.4 na 5893 menični portfelj za 42.7 na 859 3 zlata podloga znaša 2509 milijonov Kč Zakonito kritje 40 20/o. v. Nizozemska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se razveljavila zlata klavzu la v vseh dolžniških pogodbah. Ni so pa razveljavljene pogodbe, če je kraj, izvršitve pogodbe v tujin!
Zavarovalna družba »Lloyds« j sklenila, da iz vseh pogodb izklju či vojni riziko ter tudi rizUco držav ljanske vojne. Samo Združene dr žave Sev Amerike in Kanade so od tega sklepa izvzete.
Slabo	stanie
v Slovenili
Zapostavljeni železniški nameščenci
Knjiga Davčne ourostitve in davčne olajšave
privatnega docenta dr. Vladimira Murka je >,e v tisku in bo izšla po dogovoru - tiskarno do 15. januarja 1987. Naročniki naj vzamejo blagohotno to malo zamudo na znanje, ker se je obseg knjige zaradi precejšnjih dodatkov razširil Kljub povedanemu obsegu bo ostala cena knjige nespremenjena
Vhodna pokrajina za Jugoslavijo je Slovenija, poleg tega tudi pokrajina, ki je zaradi svoje zemljepisne lege naravnost poklicana, da je tranzitna pokrajina za ves veliki in zelo donosni tovorni promet iz severnih držav v naša jadranska pristanišča. Poleg tega pa je tudi v turističnem pogledu Slovenija za Jugoslavijo in za jugoslovansko državno blagajno tako ažna, da bi že zaradi tega morala državna uprava poskrbeti, da bo v Sloveniji železniški promet na viku in da bodo moderne avtomobilske ceste kar privabljale trume tujih turistov v naša alpska in obmorska letovišča.
Te skrbi, ki bi se državni blagajni tako bogato obrestovala, pa Slovenija ni bila deležna niti v skromni obliki. Še danes nima Slovenija železniške zveze z morem, še danes ne vodi dvojni tir iz Zidanega mosta v Zagreb, še danes nima Gorenjska zadosti potniških vlakov, da o skrajno slabotnem številu vlakov na dolenjskih progah niti ne govorimo. Pri tem silnem pomanjkanju najnujnejših cest pa je vrhu tega Slovenija silno zapostavljena pri gradnji novih železnic, o čemer smo že pred ratkim obširno poročali. Najmanj novih prog je bilo zgrajenih v ljubljanski železniški direkciji, pa čeprav so tu železnice najbolj donosne in se grade nove proge sko-aj izključno iz dohodkov železnic. Namesto da bi se denar vračal tja, odkoder je prišel, se uporablja v drugih pokrajinah, kjer nikdar ne 1» mogel donašati teh dohodkov, kakor bi jih donašal v Sloveniji.
Ne grade se v Sloveniji nove proge, kakor bi se morale, a ne obnavljajo se niti stare, kakor hi to bilo potrebno. Zato se stanje slovenskih prog slalno slabša.
Pomisliti je treba, da so ravno proge v krajih dravske banovine tare, da so v pretekli dobi 80 let prenesle ogromna bremena vlakovnega prometa. Po osvobojenju se njih vzdrževanju ne posveča ona pažnja in skrb kakor to zahteva lijih iztrošenost in jakost prometa. Slednji je merodajen za ugotovitev rentabiluosti in ta je pri nas zadostna. Rentabilne proge igrajo pa v gospodarstvu države zelo veliko vlogo. V ostalih delih države so proge, kar jili ni novejšega datuma, vsaj popolnoma obnovljene. Njih stanje je ugodnejše od naših, zato tudi ne zahtevajo tako intenzivnega vzdrževanja kot naše stare izrabljene proge.
Proge v Dravski banovini so važne predvsem v pogledu mednarodnega tranzitnega prometa, one so glavne arterije mednarodnih zvez v gospodarstvu posameznih držav. Dravska banovina meji na 3 gospodarsko in kulturno zelo močne sosede, ki so si v tesnili medsebojnih stikih (Avstrija, Ma-djarska, Italija).
Sedanje stanje naših prog ne spravlja v nevarnost samo mednarodnega ugleda naših železnic in države, preti tudi nevarnost, da bodo sosedje zbog slabega in počasnega prometa usmerili svoje transporte skozi druge države. Temu bi sledil občuten padec dohodkov naših železnic, kar ni podrejenega pomena. Ce ni potrebne hitrice v prometu, tudi ne more biti zanesljivega računanja na mednarodni promet.
Sedanje stanje naših prog je po sledica nesmotrnega upravljanja in financiranja. Preko znosljivo-sti se reducira kredit za delovne moči in material. Šefi in predstojniki edinie skušajo zadovoljiti potrebam prometa, vendar pri najboljši volji ne zmorejo vseh za-
prek. Odgovornost in obremenitev teh organov je prekoračila svojo skrajnost. Dovolj zgovorne priče so »zeleni loparji« (znak za počasno vožnjo) na odprti progi. Železniško osebje se jih mora radi varnosti prometa pogosto posluževati. Svoj čas so bili ti znaki redek pojav, saj je stanje prog dovolilo, da je brzovlak vozil na nekaterih delih proge z 90 km brzino, med tem ko se danes pomika jedva še s 60 kilometri. Tudi v drugih odnosih brzih vlakov so izdatne razlike med prošlostjo in sedanjostjo.
Vsa dejstva, ki smo jih našteli, zahtevajo nujnih obnovitvenih del. Ne samo gospodarski, tudi narod-no-obrambni interesi zahtevajo takojšnjo remeduro, ker v odločilnih momentih je hitra in varna ekspedicija transportov usodne važnosti. Nemci so imeli razmeroma zelo veliko začasnih vojnih uspe-
hov predvsem radi urejenega in dobro organiziranega prometa.
Če v notranjosti države uvajamo aerodinamično vlake s 120 kilometri brzine (primerjaj z dopustnimi brzinami na naših progah), moramo na drngi strani posvečati dovolj pažnje predvsem onim progam, katere služijo izrazito mednarodnemu prometu in donašajo velike dohodke državni blagajni. Rešitev ni niti tako težka, saj imamo pretežni del materiala (gramoz, pragi, žel. klini, ploščice in slično) v lastni državi ter bi bili zaenkrat vezani le na uvoz tračnic. Tudi sposobnih in delovoljnih ljudi imamo na pretek.
Stanje naših prog je danes takšno, da je potrebno najmanj 8 let pospešenega obnovitvenega dela
nega delavstva. Danes je to delavstvo zaposleno le deloma in mora zaradi pomanjkanja kreditov vedno znova pavzirati, da zastaja delo in da so delavci v največji bedi. A za polno zaposlitev delavstva do konca proračunskega leta, to je do konca marca, je potrebnih komaj 2 milijona din. Ta 2 milijona se morata dobiti, ker zahtevajo interesi dobre železniške službe in ker zahtevajo to tudi pravilno pojmovani socialni oziri. Nad 2000 železniških delavcev bi bilo s tem obvarovanih pred večdnevnim pavziranjem v hudih zimskih mesecih. Radi priznamo, da ljubljanska železniška uprava kaže tudi vso dobro voljo, da bi to Vprašanje ugodno rosila. Toda odločitev je v rokah Beograda in zato apeliramo nanjo, da vendar že enkrat posveti slovenskim železnicam vsaj ono minimalno pažnjo, da se stanje na slovenskih železnicah ne bo kar neprestano slabšalo.
Če že ne iz drugega razloga, naj vsaj zaradi dohodkov, ki jih ima od železnic v Sloveniji, skrbi za
na železnicah. Da bo to delo mo- zboljšanje njih stanja. A tudi že-goče, pa je treba že enkrat rešiti I lezničarjem naj da to, kar jim gre' tudi vprašanje na progi zaposle-1
Več boliše	in	lep
m.
Čim izidejo oglasi, je treba skrbeli za pismene ponudbe. Kako naj se sestavijo? V Švici" in v Nemčiji priporočajo naslednje: Vprašujoči tvrdki naj se izroči ročno pisana, zgoščena in z vso skrbnostjo na posebnosti dotične trgovine usmerjena prošnja. Kot priloga naj se pridene mapa, ne pre-azkošna in tudi ne prepoceni, ki naj ima na desnem spodnjem ogiu vtisnjeno ime prosilca. Prvo notranjo stran naj zavzema velika, dobro izdelana fotografija prosilca, na drugi strani naj bo življenjepis v kratkih navedbah, v kolikor bi zanimal vprašujočo tvrdko, tretja stran in naslednje naj obsegajo dokaze uspešnega dela v tabelarni obliki, čemur naj slede prepisi spričeval, ki naj bodo urejeni po času, dalje seznam oseb, ki bi mogle o prosilcu dati objektu ne podatke in priporočila. Vsa ka teh prilog se lahko nalepi na tenke kartone, ki naj se uvezejo v majK). Pri tem pripomnim, da se lahko prošnja, mesto da se pose bej izroči, shrani tudi v mapi kot prva za sliko. Če prosilec tako opremi svojo ponudbo in se za osebni sprejem še vrh tega skrbno pripravi, ne bo težko dobil dobre službe. Vedno gre namreč le za dobro službo!
Tudi
domačih plakatov
mamo nekaj. Dobrih in slabih Besedilo na njih naj bi bilo kratko, važnejše stvari naj bodo napisane z večjimi črkami. Vsak lepak, ki ima preveč besedila, je zgrešen. Več besedila prenese samo oglas, ne pa tudi plakat, ki je namenjen samo za osvežitev spomina na določeno blago, ki smo ga obdelovali ali pa ga še pripo-
KLIŠE) C
vseh vrsl por folog rafij a/u ali risbah.
isvrš ujm
naj s ali d n e jim hi H a rno
ST-DIU
UUBL1ANA
DALMATINOVA 13
ročamo z oglasi. Ni plakat vedno dober, pa naj ga napravi še tako velik umetnik. O njem naj sodi kupec. Zato bi bilo prav, da ga pokažemo vedno, preden ga damo v tisk, svojim odjemalcem in ga namestimo v trgovini. Tu naj vsak izreče o njem svojo sodbo. Ako je sodba kupcev ugodna, naj gre v tisk, sicer pa proč z njim. Umetnost in plakatova vrednost se večkrat tepeta, skoro bi lahko rekel največkrat.
To se vidi velikokrat v tem primeru, če je plakat izdelal umetnik ali grafik, ki ima svoj prav in ki se noče j>okoriti navodilom reklamnega strokovnjaka. Pri plakatu ne gre za umetnost, tudi ne zn kvaliteto, temveč samo za to, da se nakaže prava pot, ki vodi do bodočega kupca, da se najde sredstvo, ki bi nanj učinkovalo, pri čemer seve način za dosego uspeha ne smemo omalovaževati Tudi plakatu mora biti vdahnjena vodilna misel, ki preveva celotno reklamno zamisel. Kar je umetnostnega pri plakatu se mora razumeti samo od sebe in brez premišljevanja, sicer kvari možnost dojetja. Kakor ob bežnem pogledu na krasno urejen vrt, ki ga goji razumen vrtnar z vso ljubeznijo, duševnim in ročnim znanjem, vidimo izmed vsega cvetja samo na višjih steblih se nahajajoče vrtnice, vse drugo pa je zabrisano pred našimi očmi, tako mora biti pri reklami vsakomur na prvi pogled vidna ona zamisel, ki vodi ves trud za prodajo. (Kolikokrat pa je ta misel pomotna in o analizi trga, ki jo skuša zajeti, bomo govorili morda enkrat prihodnjič.) Kako čudovito vpliva brez pra-zavesti tudi samo plakat (brez druge reklame) na nas, bo razvidno iz naslednjega mojega doživljaja: Pred nekako štirimi leti šefu se vozil od Zidanega mosta proti Ljubljani z nekim manjšim ljubljanskim trgovcem. Med drugim me je vprašal, če se da živeti od reklame, koliko je vrst reklame itd. Ko sem nm omenil, da se v svrho boljše prodaje lepijo po kio skih in reklamnih deskah plakati, mi jo rekel: »Kakšni kioski in kakšne deske so to?« Nisem mu tega mogel dovolj razložiti. Priznal mi je, da se ne spomni, da bi bil kdaj videl v našem mestu kak reklamni kiosk ali pa reklamno desko. Ni mi veroval, da oboje obstoji, V Ljubljani sva se razšla t: koj ob kolodvoru. Čez kake 14 dni sva se srečala, pa sem ga takoj vprašal, če si je že ogledal nase kioske in reklamne deske. Pritrdil mi je. Pri tem pa je pripomnil, da
se ve dobro spomniti na plakat, ki je prikazoval zamorca, ki so ga prali z milom; videl da ga je pred več leti nekje na ulici pritrjenega. To je bil plakat za neko milo. Dobra zamisel plakata mu je ostala sveže v spominu, dočini se predmeta, na katerem je visel: predmeta, deske ali kioska sploh ni mogel spomniti.
Posebno pozornost naj bi trgovec posvečal svojim tiskovinam in okrožnicam. Za te stvari ni nikdar predober papir in tudi tisk ne. Cim lepše, tem boljše. Slabega toliko dobimo na svojo mizo, da je kar joj in prejoj. Vse to po večini gre v koš. Lepa okrožnica pa nam je veselje; mnogo je ljudi, ki jih shranijo in čim jim čas dopušča, jih znova vzamejo v roke. Večji trosek se zlasti pri okrožnici obilo poplača. Casson nekje pravi, da bo naša reklama z okrožnicami imela šele tekaj pravi uspeh, čim bo tako lepa, da jo bodo trgovci shranjevali.	(Konec	prih.)
KAPPEL
pisalni stroji po vseh cenah, tudi na obroke pri
Klerdienst in Poseli
MARIBOR, Aleksandrova 44
»Službeni list«
kralj, banske upirava Dravske banovine z dne 23. decembra objavlja: Izpremembe in dopolnitve na-redbe o preskrlxp\ auju nezaposlenih delavcev in nameščencev — Izpremembo krajevnega naziva oddelka glavne ljubljanske carinarnice »Jezersko« v »Jezerski vrh« — Tečaj drž. vrednostnih papirjev ob prevzemanju v varščino
— Odločbo o vzpostavitvi nakazni-škega prometa z Madjarsko — Razglas o preklicu razpisa za volitve obč. odbora za občini Dobova in Kapele — Popravek v navodilih za podeljevanje prispevkov za sadjarske nabave in zgradbe _ Objavo lekarniške zbornice
— Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
širite »Trgovski list«1
t
Doma in po svetu
rudo v Rusiji. Ko je bila ruska ladja v bližini Gibraltarja, so jo začele nacionalistične španske ladje obstreljevati z vžigalnimi bombami. Nastal je požar, ker pa je začela voda tudi hitro vdirati, se je s tovorom zelo obremenjena ladja začela hitro potapljati. Ne ve se še, če se je kdo od posadke rešil. Napad na rusko ladjo je bil torej popolnoma neutemeljen.
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet din 3,609.861*53
Novi romunski poslanik Kadera
Je bil sprejet od kneza-namestni-ka Pavla v nastopni avdienci.
Dr. Maček je v intervjuvu z urednikom »Hrv. dnevnika« izjavil, da mu o kakšnem njegovem bližnjem sestanku z dr. Stojadinovi-čem ni nič znano. Odnošaji z združeno opozicijo se niso poslabšali, toda tudi noben napredek se ni dosegel. Glede sporazuma je ponovil dr. Maček svoje staro stališče. Treba je doseči soglasje glede sporazuma samega in potem glede izvedbe sporazuma. Sporazum pa morejo skleniti samo svobodno izvoljeni zastopniki naroda.
Predsednik skupščine Čirič je na shodu JRZ v Novem Sadu med drugim dejal, da mora biti naša
skupščina toliko sposobna, da čim i zaradi božičnih praznikov so MKVT”	»»'v tem tednu le trije bore.d
zakon o društvih in posvetih in sestanki, na katerih je vladala se nov volilni zakon, če bi bili ti za- dokaj primerna kupČijska živah-koni sprejeti, potem bi bila tudi nost „a- 7,naga;0 tokrat perrektu-
razuma.a	“	SP°'	irani devizni zaključki le 2*2 milij.
Predsednik skupščine pa je go- dinarjev manj nego v preteklem
voril tudi o hrvatskem vprašanju borznem tednu.
in dejal, da veruje v poštenost in	prometa	ie	bil	obav-
dobro voljo dr. Mačka. Sporazum večji del prometa jt,
se more skleniti le, če vodijo poga- ljen na včerajšnjem borznem sejanja Srbi, ki verujejo Hrvatom in jstanku, in šiefir po večini v amer. Hrvati, ki verujejo Srbom če te dolarjih (nad [Xi\	din)	ter
vere xn ali ce bi kdo hotel doseči	...
sporazum, da bi razbil državno h<>l- goldinarjih (nad 3o0 tisoč
edinstvo, potem je bolje, da se po- narjev).
gajanja sploh ne začno. Končno je Napram minulemu tednu so bili nastopil predsednik čiric zelo ostro	1	,	ri«„;.,i
proti onim vojvodinskim Srbom, M° P0* večji zaključki le	’
ki »hočejo odtrgati Vojvodino od Amsterdam, Curih in Bruselj), do-matere Srbije«.	<-im je promet v vseh ostalih devi-
jo. Vila »Šeherezada« je last multi- I jasnj-ujr milijonarja Zindima, ki je začel | Devize: vilo preurejevati mnogo pred izbruhom angleške ustavne krize.
V Zagrebu je umrl dr. Dragotin Kramberger-Gorjanovič, ki je po-stal svetovno slaven s svojim od kritjem krapinskega pračloveka.
Minister za telesno vzgojo je do- I
volil Križarjem v Zagr®b«hn°^.0 Montreal kroja pri posebno svečanih prilikah.
Teden hrvatske zavesti in narodne prosvete bodo priredili v fe- 1	’
bruarju v mnogih krajih na Hrvatskem. , . ti Jugoslovanska hotelska zveza zahteva, da 'sfi ustanovi samostojna organizacija hotelirjev in da se zveza odcepi od gostilničarjev.
Bivši italijanski poslanik v Adis Abebi je imenovan za poslanika v Budapešti.
Židje v Palestini so silno vznemirjeni, ker se širijo vesti, da pripravljajo Arabci nove napade na Žide.
V nekem indijskem rudniku so
eksplodirali treskavi plini in je bilo 200 rudarjev zasutih. Ker so
nato nastale še v drugih rovih eksplozije, so se reševalna dela tako zavlekla, da so bili že vsi rudarji mrtvi, preden so jih mogli rešiti izpod razvalin.
Potresni sunki v San Vincentu v San Salvadorju se ponavljajo in povzročajo nova razdejanja. Dose-daj so našteli že 3000 smrtnih žrtev potresa. Nad 25.000 ljudi je brez strehe.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO .TRGOVSKEGA LISTA«
Amsterdam Berlin Curih Dunaj
New York Pariz
Din. deviza
Praga
Bruselj
minuli	tekoči
teden	
v tisočih dinarjev)	
5	319
895	573 priv. klir.
86	195
1124	710 inkl. pr. ki.
1100	411 inkl. pr. ki.
2	—
1835	836
176	49
309	256 avstr. pr. ki.
263	106 boni
15	58
1	94
banka	je posredovala
Efektno tržišče
Tendenca za državne vrednostne papirje čvrsta
Izmed privatnih efektov so no-tirale le delnice Trboveljske pre-mogokopne družbe, in sicer na vseh borznih sestankih tekočega tedna po tečaju din 210'— v po-praševamju ter din 220'— v ponudbi.
Prometa ni bilo nobenega. Notice državnih vrednostnih papirjev pa so bile v ponedeljek (21. decembra) ozir. včeraj kot sledi:
din
21. XII. 84'-r- 86'-23. XII. 83-— 84'— 21. XII. ‘KO-—" 87'— 23. XII. 857)0 80'50 21. XII.
23. XII.
21. XII.
23. XII.
21. XII.
23. XII.
21. XII.
23. XII.
2'5% voj. škoda 21. XII. 357 — 377" 23. XII. 374'- 376'
7% inv. pos, 8% Blair 7% Blair 7% Seligm.
7 % agr. ohv. 0% begi.
76"— 75'— 89'—
50-— SOBO'— 08'—
77'—
77'—
or—
52'-
52*—
70'
69'
Št. Rupert in Trebnje sta bila v.	.
nedeljo priključena na omrežje nega dnevnega deviznega kontin-
| genta.
Največ zaključkov v ume
še vedno v Curiliu in Parizu ter Londonu, seveda v obsegu običaj
dol.
kranjskih deželnih elektrarn.
Finančni minister je odobril, da
«W perlektuir.no bari din jonov din.	48'55, v angl. funtih na bazi din
Kočevski obrtniki prirerte v dneh 239*— do 239'50, v grških drah-od 24. do 31. decembra obrtno raz- mah tečaju din 32'—, v avstr, stavo. Glavni namen razstave je,	.	1	*	.	,.	Q.,,n	,	o.ns
da pokaže veliko strokovno sposob-	šilingih »a bazi	8 30 o	• *
nost kočevskih obrtnikov ter da	ter v nemških markah po tečaju
opozori na njih. silno .težaven po-	din 13-38.
ložaj, ki je v Kočevju posebno te-	y privatnem	kliringu	so	bili
žaven, ker-le zasluzek kočevskega I „ 1 .	v	..
prebivalstva zelo padel.	|	dosežem	tile tečaji
Z odlokom kmetijskega ministra
se je uvedla posebna kontrolna taksa za svilo v višini 2-din za kg. Taksa se bo začela pobirati s 1. januarjem ter se bo- plačevala pri uvozu. Taksa "se steka v fond za p-osDeševanje svilarstva.
Nemški list »Dalmatien« bo za čel v začetku januarja izhajati v Dubrovniku.
Češkos'ovaški državni filmski svet j? sklenil, da izdela en jugo slovanski film.
V Dalmacijo je prišla posebna komisija italijanske vlade, ki naj likvidira odnošaje veleposestnikov,
angleški funt
21. (lec.	din	—'—	239 50
22. dec.	din	239'—	den.,	239*50 bi.
23. dec.	din	—'—	239'25
avstrijski šiling
21. decembra din 8'31—8'41
22. decembra din 8-31—8'4l
23. decembra din 8-81—8’41
nemška marka
21. decembra din 13-33—13'53
22. decembra »lin 13*30—13'50
23. decembra din 13'28—13'48
Od ponedeljka do srede (23. de-
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 265'— 270'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265'— 270'— pšenična 2, bačka j>o-stija, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	245’—	250'—
pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	225'—	230'—
Otrobi: pšenični, debeli, vegal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl prom. davek. Iranko vagoo bačka postaja .	.	.	103'—	105'—
pšenični, drobni, v egaL 50 kg . vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek. Iranko vagon bačka postaja .	.	.	83'—	86'—
Lesno tržišče
Tendenca stalna
SLO VEKIA - TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 cariuska pisarna 24-19 po uradnih urah
PREVOZI
vsako vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robo — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacijo brezplačno.
din 120'— 125 —
250*-
290'-
19.V-
210'— 230*-
245'-
25-
235*-
320'- 340'-260'— 290'-475*— 525-
83'-
74*-
ZJAviuna uuuuoujc vcicjjuocobiuavv, i	.	...	, v ..	*
ki so italijanski državljani. Njih 1 ceinbra) so se okrepili tetaji A tise, kot znano, naša agrarna re- I sterdania za +1'50 poena, Berlina forma ne tiče. Vsem pa so itali- za +0*50 poena, Londona za janske banke iz političnih	raslo- + 013 in	Pariza za +0 09	poena,
gov posodile velike	zneske,	da so I 1	„	r ____
skoraj prezadolženi.	Naloga	komi-1 med teni	ko	je v teni času P°Puj
sije je predvsem ta,	da reši te liu-1 stil devizni	tečaj Bruslja	—0 2o
di pred gospodarskim propadom. I točke ler	Prage za	— 0'20 točke,
Noben beograjski odvetnik ni yse	<>sta)e devize so včeraj	noti-
hotel spreleti obrambe inž. Stano-	.	,	,
jeviča, ki le povzročil samomor ra^e	na	/jl lučajev	z dne "	•
pok. Mile Dimitrijevič.	ceinbra. Edino Curih beleži se na-
Turški zunanji minister Ruždi I dalje brez izprememb.
Aras je obiskal v Monte Carlu Ti- I
tulesca ter imel z njim zelo dolgo |	S	prtino	Narodne	banke
konferenco.
Nacionalistična radiiska postaja ▼ Burgosu ,je javila, da odslej ne bo več poročala o stanju na severni fronti.
Nov velik političen proces se pripravlja v Moskvi. V ianus
gride pred sodišče 150 ljudi, od aterih je 35 Nemcev.
USA bodo povečale svoio redno vojsko od 187.000 na 210.000 mož.
Vojni minister zahteve nadalje, da se vsako leto izuči 1000 novih oficirjev pehote Volno )etalsfvo naj dobi prihodnje leto 600 novih bojnih letal.
Sovjetska trcovska larHa rKnr>-snmot« te naložila v sovjetski luki Bavu 0600 ton rna^ansP0. nHe za belgijske plavže, ki so kupili to
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
Amsterdam	21.	XII.	2373 66	2388'26
	23.	XII.	237516	238976
Berlin	21.	XII-	1742-53	1756*41
	23.	XII.	174303	175691
Bruselj	21.	XII.	733'20	738'27
	23.	XII.	732*95	VIIS^Ol
Curili	21.	XII.	996'4 5	1003'52
	23.	XII.	996'45	1003'52
London	21.	XII.	212-56	214'62
	23.	XII.	212-09	21474
Kew York	21.	XII.	4303'51	4339'83
	23.	XII.	4303 51	4339'83
Pariz	21.	XII.	202'42	203'86
	23.	XII.	202*51	203'95
Praga	21	XII.	152-43	153'54
	23.	XIT.	152-23	153'33
'Trst	21.	XII.	22770	23078
	23.	XII.	227*70	23078
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta
Od petka 18. t. m. dalje se je podražila tako umetno sušena kot' času primerno suha koruza in prekomerno suh čiiikvantlu letošnje letine za din 1*— pri 100‘kg, prav tako pšenica, moka vseh vrst pa za din 5'— pri 100 kg. Tudi otrobi so poskočili za din 1'— pri 100 kg, medtem ko je cena ovsa, ajde in ržt ostala neizpremenjena. Na včerajšnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din	din
Koruza:
umetno sušena koruza, dobava prometna, plačljivo proti duplikatu	....	86'—	87 —
umetno sušena koruza, dobava januar in februar 1937, plačljivo proti	duplikatu	88'-
času primerno suha, h kvalitetno garancijo,
Iranko nakladalna postaja . .	■ •	.73'-
časU primerno suha, e kvalitetno garancijo,
Iranko naklad, postaja v jan. 1937 .	76'—	77 -
prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetali, Iranko .naklad, postaja 115'— 116*-Oves:
zdrav. suh. rešetan,
Iro. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu. 107'— 112 — Ajda:
zdrava, rešetaria. siva,
pariteta Ljubljana . 125'— 130 — Pšenica: banatska. 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu .	160'—	161'—
bačka. 78 kg. '1% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu . .	.	.	160'—	161	—
bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu . 161*— 163 — (vedno Iranko nakladalna postaja)
Rž:
72 kg, 2%, feo. vagon gornjebačka postaja 131'— 132 —
Že v 24 urah
barva, pleaira is kemično aonlt obleke, klobake Itd. Skroht in (vetlolika srajc« ovrat alke in manšete. Pere nil. mdnga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Podaniki nasip 4-6. Selenborgova ni. 6 Telefon it B-lt
Preteklo leto je bilo za lesno trgovino ter industrijo zelo slabo. Najhujši udarec je bil prizadet lesni. trgovini z uvedi*) zloglasnih sankcij. Posledice zgrešene sank-cijske politike, so naravnost ogromno oškodovale našo lesno kupčijo; kljub temu, da so sankcije ukinjene, pa se prejšnje dokaj ugodno stanje, ki je vladalo pred sankcijami, ne ho |)Ovrnilo. — Poleg sankcij so ovirale uspešen razvoj naše lesne trgovine tndi štabe denarne in kreditne razmere pri nas, ki so produkcijo lesa ne samo deloma onemogočile, marveč jo jvo večini ceLo ustavile, s čimer se ije pa socialna beda le še povečala-.
Tildi doma nismo mogli plasirati lesnih produktov iz Slovenije, ker se naša železniška tarifna politika naravnost krčevito drži starih določb in se padec cen vobče n: upošteval, temveč se je rajše ri«kiralo to, da so se prazne garniture prevažale, d-očim se na korekturo tarifov vkljub splošni za htevi sploh ni mislilo. Pomanjka nje gotovine je prisililo zlasti n ajijše producente, da so prodali biago po sramotno nizkih cenah v naše južne kraje, čeravno ije mnogokrat znašala sama tovorni na več kot se je dobilo za les
Res je nastal na našem lesnem tržišču, koncem leta nekak pre-okret na boljše. Prišli so kupci celo iz Nemčije, ker jim je zbog razmer konvenirala trgovina z Jugo slavijo. Toda ne ve se, koliko časa bo trajala ta trenutna konjunk tura. Govori se o ogromnem izvo zu in izredno visokih cenah, kar pa ne odgovarja resnici ter so to le pobožne želje. Doslej imamo še vedno dobre nade, vendar pa že zdaj opažamo, da izvoz v Nemčijo ni tako enostaven, ker zadevajo nemški trgovci na velike težkote pri nabavljanju deviz in se tudi marko ne obračunavajo na oni bazi ter po načinu kot je bilo prvotno sklenjeno med našo državo in Nemčijo.
Les
Smreka, jelka:
Hlodi L II., monte .
Brzojavni drogovi . .
Bordonali morkantilni
Filerji do 576'	.	.	.
Trami ostalih dimenzij Skorete, konične, od 16 cin naprej	.	.	.
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . .
Škorete, podnierne, do
15 cm...................
Deske oiohi, kon., od
16 eni naprej	.	.	.
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej	.	.	.
Kratice, za 100 kjg .
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . , Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-p'ohi, parieni, oslrorobi, I., II., .
H.ist:
Hlodi I., II..............
Bordonali . . . . . Deske-plohi, neobrobljeni Imules . ■ .	.
Deske-plohi, neobrobljeni, L, II. .
Deske-plohi, oslrorobi (podnice) .... rizi 1., -širine 5, 6 in 7 cm . . . .
Frizi L, širine od 8 cin naprej ... . , .
Oreh:
Plohi, »oparjeni, I.. II. 840'— Plohi, parjeni. L, II. . 890'--* Parkcti: hrastovi, za nr . . . laikovi, za nt5 . . .
Želez, pragovi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za t komad .
Oglje: bukovo, za 100 kg . canella«, za 100 kg .
din 130 — 145’—
270'—
320*—
225'-
265*—
30'—
din din 85*— 125*— 130'— 140* 115'— 135'
195*-
730'-
225'—
840’-
810'- 850'-660't- 750:— 760'— 840 — 670'—. 750’— 79(1'- : 840'—
920'-
980'*-
45* —
30'-
32'-*-
22*—+
34'—
40'—
.K) —
35*—
- 'J...
35'—
25'—
40*—
44*—
Zastopstvo naših podjetij v Angliji in Ameriki
Na trg. ind. zbornico v Zagrebu se je obrnila tvrdka Ishadach Limited 3 Hiltri.se Road London No. 19 v želji, da bi prevzeta zastopstvo jugoslovanskih podjetij. Tvrdka ima popolnoma nov način organizacije zastopstva v Angliji in Ameriki ter vzdržuje stalni razstavi v Londonu in Newyorku ter izdaja dvakrat na lelo kataloge za vse blago iz Grčije, ki ga zastopa. Kdor želi stopiti v stik s to tvrdko, naj se obrne na zagrebško zbornico.
Zunanja trgovina
Ker se še vedno prodaja pod imenom »slavonski hrast«, ki ima svetovno ime, avstrijski in nemški hrast, zahtevajo naši izvozniki, da se v novi trgovinski pogodbi z Anglijo dovoli uporaba imena »slavonski hrast« samo za les, ki prihaja iz Jugoslavije.
Albanska vlada je sklenila, da dovoli svoboden uvoz pšenice za. prehrano prebivalstva.
Poljsko-nemška trgovinska pogodba, ki bi potekla koncem tega leta, je bila podaljšana za en mesec.
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne 18. dec. je bilo pripeljanih 79 svinj; cene so bile te: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad (55 do 95, 7—9 tednov 115 do 140, 3—4 mesece 1(50 do 220, 5—7 mesecev 245' do 340, 8—10 mesecev 3G5 do 520, 1 leto 570 do 900, 1 kg žive teže 5 do &’50, 1 kg mrtve teze 77>0 do 10 din. Prodanih je bilo 44 svinj.
LOVRO ROZMAN
Telefon »0-97
Specialna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
LJUBLJANA Pred
Pnilnmi
Radio Ljubljana
Petek, cine 25. decembra. 9.00: Koncert »Sloge«, godbe na pihala
— 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe Iz stolne cerkve — 11.15: Božični zvoki (plošče) — 11.30: Božič otrok (gdč. Slavica Vencaj-zova) — 12.00: Operne speve s spremljevanjem Radijskega orkestra poje ga. Zlata Gjungjenac — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert Radijskega orkestra — 16.00: Koncert tamburaškega zbora — 16.45: Narodi slavijo Božič I. (plošče) — 17.30: Paul Claudel: Marijino oznanjenje. Misterij v štirih dejanjih. Igrajo člani Radijske igr. družine
— 19.00: čas, spored — 1905: Narodi slavijo Božič II. (plošče) — 19.50: Zvonjenje — 20.00: II. del
- J. S. Bachovega božičnega oratorija. Sodelujejo: Pevski zbor »Sloge«, ga. Franja Golobova, gg. Adrian, Mirko Premelč in Radijski orkester — 20.50: Grieg: Sonata v G-duru op. 13 za violino in klavir
— 21.20: Radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila —	22.15: J. S. Bach: Maša v h-molu: Gloria.
Sobota, dne 26. decembra. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (profesor Dobovšek) — 9.00: Čas, spored
— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.00: Koncert Radijskega orkestra — 11.30: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 12.00: Koncert vojaške godbe — 13.00: čas, obvestila
— 13.15: Koncert vojaške godbe — 16.00: Prenos z razstave kanarčkov in pevcev vrvivcev — 16.20: Pisan spored. Sodelujejo: Šramel kvintet
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA
lastnik tvrdke
ANT. KRISPER COLONIALE, Tyrševa c. 31
USTANOVLJENA LEIA 1834
Telefon št 22-63 Brzojavi: Verlič L|ubljana
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe - Vele-pražarna kave - Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba I Ceniki na razpolago
»Hmtadra«, pevski kvartet »Fantje na vasi« in Radijski jazz — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Srbska kraljica Jelena Anžuvinska — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Radio Ljubljana v letu 1836. — Pisan večer iz starih časov. Besedilo sestavil Ivan Rob, izvajajo člani rad. igralske družine in Radijski orkester — 21.45: Čas, vreme, poročila — 22.00; Večer za naše izseljence — 23.30: Svojci pošiljajo pozdrave in čestitke izseljencem.
Nedelja, dne 27. decembra. 8.00: Vesel nedeljski pozdrav! (plošče) — 8.30: Telovadba (prof. Dobovšek) — 9.00: čas, poročila — 9.15: Veselo nedeljsko jutro (radijski orkester) — 10.45:	Verski govor
(prior Učak) — 11.00: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve —
11.30: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva — 12.00: Ksilofon (plošče) — 12.10: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 13.00: Čas, vreme, obvestila — 13.15: Plošče — 16.00: Kako pridobivajo komunisti pristaše (vodi Rudolf Smersu) — 17.00: Kmečka mladina in mesto (Ludvik Puš) — 17.20: Operetna glasba. Sodelujejo:	ga. Dragica Sokova, Jean
Franci in radijski orkester —19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura:	Naša dramska produkcija
j (Ka. Mesarič) — 19.50: Slovenska |ura: 1. Božič v tujini (prof. Adolf 1 Ivančič) — 2. Koncert kvarteta
mandolin — 20.30: Koncert pevskega moškega zbora z Jež’ce — 21.15: Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru (plošče) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Ponedeljek, 28. decembra. 12.00: Šramli igrajo (prošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas. spored, obvestila —13.15: Venčki vsake vrste (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Množina potrebne hrane (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Slovenske narodne pesmi (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila. — 19.30: Kako je Vuk Karadžič prišel do narodnih pesmi — 19.50:	Zanimivosti	—
20.00: Verdijeva ura. Sodelujejo: gdč. Zvonimira Zupevčeva, Aleksander Kolacio in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Instrumentalni dueti (Izvajata Antonovič in Haršlag.
Torek, dne 29. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila—13.15: Uverture (plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester) — 18.40: Filozof, predavanje: Zmaga nad beduinskim poganstvom (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Iz Boke Kotorske (Milica Jankovič) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Venčki narodnih pesmi. Sodelujejo gdčni Ruža Skele (sopran), Poldka Rupnik (alt), Svetozar Banovec (tenor), Roman Petrovčič (bas) in radijski orkester — 21.00: II. ura variacije. Sodelujejo: ga. Marta Osterc-Valjalo (klavir), Slavo Marin (violina), Srečko Koporc (uvodna beseda) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Za ples in oddih (plošče).
L.M.E(kersinova
% Splošno kleparstvo H leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29.33
„SIctvijf3
99 Jugoslovanska zavarovalna btmka v Šiuhljani __________________________
Gosposka uSica 12, teleion štev. 2176, 2276.
Pod
ruznice:
Beograd, Magreb, Savafevc, Cstijefo, JVovi Sad in Split
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
Jvon Jelačin
Hjuhljtina
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
BOSCH-
SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-pro:zvodi
|. KRALJIČ, LJUBLJAIA
GOSPOSVETSKA C. 0 - 1eL 25-JS
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta It. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
II
0 Trgovci, prodajajte domače blago!
jJLf _ ZZ JS, a S •• Vam daje dobe
1 || I« O S Ca J	stalen zasluž
~ Zaloga: Kmetijska družba v Ljubljani
g •
Trgovci!
Izložbeni aranžerji!
Najmodernejši in najlepši izložbeni okras so NEON-ske svetlobne linije in konture v različnih barvah
Brezplačna pojasnila daje „ N e o n ", ing. Zupančič, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 - mezanin. Telef. 29-66
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista1
MERCINA a DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo-prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir -••-
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Modna manufaktura
FRANJO MAJER, Maribor
Glavni tf(J 9	Telefon	28-86	StOlltd	IlL	1
Angleško in češko blago, najodličnejše kakovosti. ““	Velika izbira smučarskega sukna
v najnovejših modnih barvah.
KNJIGOVEZNICA
&
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
UUBUANA, KOPITARJEVA 6
Nudi poizredno nizkih cenah: Salda-kontg;_štra£e,
i 011 r n a I o. šo I s k o /. v e /. k e. m a n c. <> d žice. risalne bloke itd.
KDOR OGLAŠUJE. TA NAPREDUJE!
»Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, »rednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mlhalek, vsi « Ljubljani