Poštnina plačana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
   ^ —
97. kos.
V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1934.
VSEBINA:
735. Pravilnik o proizvodnji in uporabi kalcijevega karbida in acetilena.
736. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
737. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
735.
Na osnovi člena 25. zakona o inšpekciji dela z dne 30. decembra 1921 in § 126. zakona o obrlih predpisujeva naslednji
pravilnik
o proizvodnji in uporabi kalcijevega karbida in acetilena.*
Občne določbe.
§ 1.
Proizvodnja acetilena in njegova uporaba spadata pod kontrolo kr. banske uprave — inšpekcije dela, odnosno inšpekcije dela v Beogradu. Pod kontrolo teh ustanov spadajo tudi zaloge karbida, ki proizvaja z vodo acetilen.
Od te kontrole se izvzemajo:
a) zaloge z manj ko 100 kg karbida;
b) prenosne svetiljke, namizne svetiljke, lestenci, projekcijske svetiljke, svetilnice za vozove in veloci-pede, aparati za kuhanje in drugo;
c) stabilni aparati, ki se uporabljajo na prostem in ki so napravljeni tako, da niso nevarni in ne škodujejo zdravju zaposlenih delavcev;
č) svetiljke po ulicah, vrtovih in pod., to pa samo, če se ne porablja pri njih plina skupaj več nego 100 m3 na uro;
d) aparati za varjenje, ki se dajo prenašati, če vsa polnitev s karbidom ni večja od 2 kg in če niso nevarni zaposlenim deiavcem.
§ 2.
Kdor želi kalcijev karbid proizvajati ali v zalogi imeti, mora dobiti za to predhodno dovolitev od pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje po § 107. zakona o obrtih.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 22. oktobra 1934, št. 243jLXIIl/577.
dne
Osebe, ki se bavijo s prodajo acetilenskih aparatov, ki spadajo pod kontrolo po tem pravilniku, morajo naj-kesneje v 6 dneh po prodaji obvestiti pristojno bansko upravo — inšpekcijo dela, odnosno inšpekcijo dela v Beogradu, da so aparat prodali. V prijavi je označiti natančni naslov kupca aparata.
Posedovanje in prenos kalcijevega karbida.
§ 3.
Kalcijev karbid se sme imeti in v promet dajati samo v zaprtih posodah, ki ne prepuščajo vode. Prepovedano je, napravljati te posdde iz bakra ali drugih kovin, ki napravljajo z acetilenom eksplozivne spojine.
Če je v eni posodi več nego 10 kg kalcijevega karbida, mora biti na posodi napis: »Kalcijev karbid! Mora biti vedno zaprto! Naj se varuje vlage!«
S kalcijevim karbidom napolnjene posode, ki so zalite, se smejo odpirati samo mehanično, ne da bi se uporabljal aparat za topljenje in temu podobno.
Prepovedano je tudi uporabljati v ta namen orodje, ki ukreše pri udarcu ob posodo iskre.
Če se vsa količina kalcijevega karbida, ki je v eni posodi, ne uporabi naenkrat, se mora posoda z ostanki karbida iznova zapreti ali pokriti.
Spravljanje kalcijevega karbida.
§ 4.
V stanovanjskih zgradbah se sme spravljati kalcijev karbid samo v količini do 300 kg, toda tako, da je karbid spravljen najmanj v treh posodah, ki držijo po 100 kg.
Karbid v količini od 300 kg do 1000 kg (izjema § 6.) sme biti spravljen samo v posebnih zaprtih shrambah. Te shrambe morajo biti, če so v sestavu kakšne zgradbe ali poleg nje, oddeljene od zgradbe s polnim zidom. Stena shrambe za karbid proti sosednim zgradbam se lahko zgradi do 5 m razdalje tudi iz valovite pločevine.
Strešna konstrukcija mora biti lahka in zgrajena iz nezgorljive tvarine,
Takšna skladišča se ne smejo graditi v krajih, kjer nastopajo poplave.
Prostori shrambe morajo biti dobro zavarovani zoper vlago, zadostno svetli in ne sinejo imeti ne ognjišča ne dimnika.
Umetna svetloba se sme namestiti samo zunaj, poleg odprtine za svetlobo, ki prihaja skozi dobro zaprlo okno v shrambo. Okno mora biti zavarovano z mrežo iz žice.
Prepovedano je uporabljali kleti, da bi se v njih spravljal kalcijev karbid.
Prepovedano je, imeti v shrambah karbida eksplozivno ali lahko zapalno tvarino ali druge zapalne predmete. Prav tako je prepovedano, v teh shrambah kakorkoli ravnati z lahko zapalnimi predmeti: jih pretovarjati ali prenašati itd.
Na vhodu v shrambo mora biti z velikimi črkami napisano: »Shramba karbida! Prepovedano je, vstopali s evetiljkami, kaditi in delati z zapalnimi predmeti!«
Vrata shrambe se morajo odpirati navzven. Shramba karbida mora imeti dobro prezračevanje. Odprtine za ventilacijo morajo biti tako prirejene, da se ne dajo zapreti in da skozi nje ne more dež ali sneg.
Posode za karbid je treba postaviti tako, da se ne morejo premakniti same od sebe.
V shrambah karbida se smejo hraniti — razen kemikalij za čiščenje acetilenskega plina — samo neza-palni predmeti.
Spravljanje na prostem.
§ 6.
Spravljati kalcijev karbid na prostem je dovoljeno samo v kovinastih in zoper vlago popolnoma zaprtih posodah (sodih). Ta prostor mora biti najmanj 5 m daleč od sosednih zgradb. Mesto za spravljanje se mora ograditi na vse strani s plotom ali žično ograjo.
Posode (sodi) s kalcijevim karbidom morajo biti postavljene na podij, ki prepušča vodo ali pa je nagnjen, da se voda odteka. Ta podij mora biti najmanj 20 cm višji od podnožja, na katero je treba postaviti primerne podloge, da se posode ne morejo štrk!jati z njega.
Ves. svet pod podijem mora biti nagnjen proti odvodnemu kanalu, da ne more voda do karbidovih posod (sodov).
Posode s karbidom morajo biti zavarovane zoper vlago z zavarovalnim prestreškom ali kakšnim drugim nepremočljivim pokrivalom.
Prepovedano je, imeti v vmesnem prostoru 5 m eksplozivno ali drugo lahko zapalno tvarino.
Na vhodu teh shramb je treba postaviti z razločnimi črkami napis: »Shramba karbida. Biti mora vedno suha! Vstop nezaposlenim prepovedan! Prepovedan je vsiop s svetiljko! Prepovedano je, kaditi in delati z zapalnimi predmeti!«
Drobljenje.
Ko se drobi kalcijev karbid v večji količini, se praši. Zaposlenim delavcem je treba dati respiratorje in zaščitne naočnike. Te priprave se morajo dajati tudi delavcem, zaposlenim y trgovinah, ki izvršujejo ta opravila.
Židki acctileu.
§ 8.
Prepovedano je, proizvajati in uporabljati židki ace-tilen, razen za znanstvene poskuse v laboratorijih.
§ 9.
Stisnjeni acetilenski plin z absolutnim pritiskom, večjim od dveh atmosfer (2 kg na cm2), čist ali pomešan z drugimi plini in parami, pa tudi v raztopini, se sme proizvajali in dajati v promet samo s posebno dovolitvijo kr. banske uprave — inšpekcije dela, odnosno inšpekcije dela v Beogradu.
Prošnjo, da se dovoli proizvodnja te vrste plina, je vložiti pri kr. banski upravi, odnosno pri inšpekciji dela v Beogradu. Obenem s prošnjo je treba predložiti:
1. natančen popis aparata, ki se namerja uporabljati, v treh izvodih;
2. podatke o velikosti pritiska, ki se bo uporabljal;
3. podatke o eventualnem razmerju zmesi;
4. podatke o načinu, kako se bo proizvajal in kako se bo uporabljal stisnjeni acetilenski plin, odnosno o njegovih sestavinah in raztopini;
5. natančni načrt proizvodne instalacije.
Eksplozivne zmesi z acetilenom.
§ 10.
Prepovedano je, hraniti in kopičiti zmesi acetilen-skega plina z zrakom in drugimi plini, ki imajo v sebi prost kisik ali ga razvijajo.
Aparati, ki se smejo uporabljati.
§ 11.
Kot priprave za proizvodnjo acetilenskega plina se smejo uporabljati samo takšni aparati, ki jih odobri na osnovi strokovnega mnenja pristojno oblastvo.
Če je treba na osnovi strokovnega mnenja o sistemu aparata aparat preizkusiti, se izvrši preizkus ob stroških stranke, ki ga zahteva in ki mora trpeti tudi potne stroške izvedencev, če jih je kaj. Za preizkus mora dati stranka potrebni kalcijev karbid in pomožno osebje.
§ 12.
Prepovedano je, proizvajati in uporabljati acetilen s pritiskom nad 500g na lem2 (izvzemši v acetonu gašeni acetilen).
§ 13.
Prepovedano je, uporabljati aparat, v katerega so karbid meče v kosih pod poveznile za plin.
Prav tako je prepovedano, iznova polniti aparat, dokler se ne odpravi zaostala snov.
§ 14.
vsak aparat mora biti tako zgrajen, da ne nastaja pri polnitvi, čiščenju ali uporabi plina odvišen plin, odnosno pritisk in tudi ne nedopustna toplota, in da ne izstopajo — izpuhtevajo plini iz aparata.
Na vsakem aparatu mora biti pritrjena tvorniška tablica, na kateri bodi napisano:
1. graditeljevo ime ali firma;
2. tvorniška številka in leto izdelave;
3. dovoljena največja polnitev s karbidom in največji pritisk ob uporabi v vodnem stebru;
4. velikost kosov karbida, s katerimi se sme aparat polniti;
5. koliko acetilena je največ moči proizvajati na uro.
§ 15-
Blizu aparata morajo biti navodila, kako ga je polniti, zaganjati, uporabljati, čistiti in vzdrževati, s potrebnimi shematičnimi skicami vred.
Ta popis mora obsezati tudi podatke o odobritvi dotičnega sistema kakor tudi navodilo o ravnanju s kalcijevim karbidom in acetilenskim plinom in o njiju lastnostih.
Ta popis je treba imeti pod steklom in obešenega na vidnem mestu prostora, kjer stoji aparat.
V tem navodilu se mora navesti še to, čez koliko Časa in po koliki porabi karbida ali plina je treba ob določeni zmogljivosti čistilca obnoviti tvarino za čiščenje. V navodilih je treba razložiti nasledke, ki utegnejo ob rabi aparata nastopiti, kakor tudi način, kako se preprečujejo in odvračajo nezgode.
Ta popis mora biti v treh izvodih priložen tudi prošnji za odobritev sistema.
Material za gradnjo aparatov.
§16.
Vse stene in druge dele aparata,' ki so v dotiki z acetilenom, je treba tako napraviti, da ne prepuščajo plina, da ne zarjave in da ne morejo izpremeniti oblike (deformacija).
Stene iz železa morajo biti najmanj 1 mm debele. Prepovedano je, napravljati dele aparata, ki prihajajo v dotiko s kalcijevim karbidom ali acetilenom, iz takih kovin, ki proizvajajo s kalcijevim karbidom ali acetilenom eksplozivne spojine, zlasti pa ne iz bakra. Zlitine z bakrom (med, bron in dr.) se smejo uporabljati samo za pipe, zaklopke, kolena in podobne sestavine, ki se morajo vedno vzdrževati čiste.
Cevi iz gume je dovoljeno uporabljati samo, kolikor je to določeno v § 49.
§ 17.
Način proizvodnje plina mora biti takšen, da, je med delovanjem aparata omogočena stalna kontrola, ali je zadosti vode za proizvodnjo plina in za hlajenje. Tudi mora biti mogoče, po potrebi dotakati vodo, ne da bi izpuhtevala večja količina acetilena.
Acetilenski proizvajači morajo imeti toliko uporabne vode, da pride na vsak kg polnjenega karbida 10 litrov vode. Če se proizvaja acetilen tako, da pada voda na karbid, se nanaša ta predpis na vodo za hlajenje, ki obdaja generator. Količina vode za proizvodnjo se sme zmanjšati samo, če obstoji primerna priprava, ki preprečuje, da bi se proizvajač zagati! in se razvila abnormalna temperatura.
S polnitvijo karbida se razume količina karbida, ki je v proizvajaču plina in okoli njega.
: t
§ 18.
Plinski proizvajač1 v aparatu mora biti take proizvodnosti, da zadosti v eni uri potrebi vseh priključkov.
§ 19.
Acetilenski proizvajač v aparatu mora biti tako izveden, da so vse praznine, ki niso napolnjene z vodo za raztvarjanje, majhne in da jih je mogoče pred pričetkom dela popolnoma prepihati. Vse praznine plinomera in vsi ostali prostori, ki od tega niso oddeljeni z avtomatskimi ali drugimi učinljivimi zapirači, da se prepreči prodiranje plina, se štejejo za dele plinomera.
Z generatorjem se ne sme začeti delati, preden se ne odpravi kisik iz vseli delov plinskega generatorja. Ko se začne delati, ne sme biti v nobenem delu plinskega generatorja več nego 3°/o kisika. Ta odstotek se np sme prestopiti, niti če je proizvajač tako zgrajen, da ob redni uporabi nastaja eksplozivna zmes plina in zraka. Da se prepreči, da se ne prestopi predpisana količina kisika, je treba poskrbeti za priprave, ki se da z njimi lahko ravnati in ki preprečajo, da ne pride zrak v plinomer pri tem in po tem, ko se dodaja karbid, čistijo ostanki in doliva voda, in to celo tudi, če se to vrši ob praznem-proizvajaču.
V popisu, označenem v § 15., se mora natančno navesti, kaj je treba ukreniti, da se prepreči, da bi se prestopila pajvečja dopustna mera kisika, zlasti pa razložiti učinek v ta namen določenih priprav.
Da se prepreči, da bi bilo kisika nad dopustno ,mero, je treba navpsti določeni čas, ko se vsi deli generatorja dajo prepihati (očistiti), ali določeno količino karbida, ki se v ta namen raztvarja v plin.
§ 20.
Plinski proizvajač v aparatu z avtomatsko ureditvijo za polnitev s karbidom ali dovod vode do karbida mora biti takšen, da prepreči, da bi se karbid, če bi se ga iznenada nasulo toliko, da se prestopi zmogljivost aparata, pretvoril v plin,
Plinski proizvajač v aparatu mora biti tudi tako prirejen, da prepreči proizvajanje plina ob maksimalni obremenitvi aparata, ko se prekine uporaba plina in zapre odvodnik.
Proizvajači v aparatu, pri katerih voda na karbid teče, morajo biti tako napravljeni, da zalije voda mahoma vso količino karbida, če pa je proizvajač napravljen iz več prostorov, mora zaliti voda mahoma samo poedine prostore (prekate za' karbid), in prestopiti šele po dokončani pretvoritvi karbida v plin v enem prostoru (prekatu) v sosedni prostor. Vsak prostor (prekat) za karbid mora biti vsaj dvakrat večji od količine karbida, ki se, vanj vsipa.
§ 21.
Pri proizvajačih, pri katerih je nevarnost, da ne bi apnene usedline zatrpale neraztvorjeni karbid, je treba poskrbeti za mešanje (n. pr. rešetke, mešalnice, vbrizgavanje vode), da se karbid očisti in dalje raztvarja.
Varnost dela.
§ 22.
Nedopustno povečanje pritiska v plinskem proizvajaču, ki bi utegnilo povzročiti razliv plina, n. pr. povečanje pritiska, ki nastane, ko prodre hidravlična (vodna) zapirala, se mora preprečiti z ustrezno uravnavo proizvodnje plina (n. pr. s porazdelitvijo polnjenega karbida ali uporabo karbidskih patron za počasno proizvajanje plimi) ali pa z uporabo posebnih priprav (plino-
meri, ki se dajo raztezati, cev za izsuševanje plina, varnostne zaklopke itd.).
§ 23.
Da se prepreči, da bi se prestopila maksimalna proizvodnost, se mora uporabljati posebna priprava (s katero se n. pr. prekine polnitev s karbidom ali priliv vode), ki deluje nezavisno od drugih vplivov.
§ 24.
Ob prekinitvi dela, če se je dosegel maksimalni pritisk, ne sme proizvajač proizvajati več plina, nego ga drži plinomer (gazometer).
§ 25.
Prepovedano je, uporabljati proizvajače, ki se neomejeno polnijo s karbidom.
§ 26.
Vsaka acetilenska naprava (instalacija) mora praviloma imeti plinomer v obliki plavajočega poveznika, ki ustreza vsem nujnostim za varno delovanje. Velikost tega plinomera se smatra za zadostno, če lahko drži iz vse količine karbida proizvedeni plin ali pa če lahko drži, ako je količina karbida razdeljena na več prostorov (prekatov), tisto množino plina, ki ustreza proizvodnji oddeljene množine.
Acetilenska naprava s plavajočim plinomerom manjše velikosti kakor je zgoraj navedeno in acetilenski proizvajači brez plavajočega poveznika se smejo uporabljati samo izjemoma v tehnične namene, in to samo, če jih je preizkusil pristojni organ in se je izdala dovolitev za obratovanje. Plinomer mora biti v teh primerih tolikšen, da lahko drži vso tisto količino plina, ki se razvije iz karbida, ko neha aparat delovati.
§ 27.
Plinomeri, pri katerih je prostor, določen za plin, večji od 400 m*, morajo biti oddeljeni od proizvajača v aparatu z vodo ali podobno pripravo z zanesljivim učinkom.
§ 28.
Pri pritrjenih (stalnih) proizvajaČih v aparatu morajo imeti plinski prejemači razbremenilno cev (varnostno cev), ki pušča plin navzven, čim se zbiralnik napolni. Širina te cevi mora ustrezati najmanj, širini plinske dovodne cevi v zbiralnik (plinomer). (Prepovedano je, uporabljati pripravo za zapiranje te cevi.)
Posebna odvodna cev iz plinskega zbiralnika (plinomera) ni potrebna, če ima proizvajač cev, ki odvaja istočasno tudi plin iz zbiralnika.
Odvodna cev se mora končati od dimnika, vrat v sosedne prostore, kjer so odprta luč, ogenj ali lahko zapalni predmeti, prav tako od ognja, napravljenega blizu okna, kakor tudi od hodnikov v hišah (galerije, odprte stopnice) vsaj 5 m daleč, oziraje se na dolžino plinskega odvoda. Oken, ki so napravljena iz debelega stekla in se ne dajo odpirati, a so izolirana proti plinu, pri tem ni treba upoštevati.
§ 29.
Mešanje karbida in vode v proizvajaču je treba tako uravnavati, da voda za raztvarjanje in hlajenje ne prestopi temperature 60° C.
§ 30.
Pritisk v acetilenskem proizvajaču vobče ne sme prestopiti 02 atm. ob odprtih hidravličnih zvezah (pri izolaciji z vodo).
V posebnih primerih in brez (zapore) izolacije z vodo se sme dovoliti pritisk do l-5 atm., če se uporablja plin v tvorniške namene. Toda proizvajači te vrste morajo imeti zanesljivo avtomatsko pripravo, ki deluje neposredno na napravo za tvoritev pritiska, da se prepreči, da bi se nedopustni pritisk povečal.
§ 31.
Da se oprosti acetilenski plin nepotrebnih plinov (amoniaka, žveplovega vodika, fosforovega vodika in dr.), mora imeti vsak aparat ustrezno čistilnico, ki pravilno deluje, in razen tega, če je treba, tudi izpiralnico in
sušilnico.
Plin za uporabo mora biti zadosti suh in čist.
Pri napravah za razsvetljavo zaprtih prostorov mora biti ta plin prost fosforove in žveplove kisline, amoniaka, apnenega prahu in pod., pri napravah za tehnične namene pa mora biti očiščen vsaj mehaničnih sestavin.
Tvarina za čiščenje plina ne sme imeti v sebi snovi, ki se obenem z acetilenom raztvarja ali deluje na instalacijo naprave ali na plinovode. Razen tega ne sme napravljati z acetilenom nikakšne eksplozivne sestavine. V čistilcu mora biti tako nameščena, da ne otežuje acetilenu prehoda.
Čistilnica mora biti prirejena tako, da se da izločiti od posode za plin, od razvijalnika in od plinovoda.
Čistilnica se postavlja praviloma poleg plinskega zbiralnika.
Glede čistilnic, izpiralnic in sušilnic, če so eventualno prirejene, veljajo predpisi § 19. tega pravilnika. Material za njih izdelavo mora biti odporen zoper kemijski vpliv tvarine, ki se uporablja za čiščenje in sušenje plina.
Manometer.
§ 32.
Prepovedano je, pri aparatih za proizvodnjo aceti-lenskega plina uporabljati manometer z živim srebrom.
Ce' se uporabljajo manometri s tekočinami, morajo biti takšni, da se dajo zapirati, in vsaj dvakrat daljši, nego zahteva normalni pritisk plina.
Pri aparatih, ki delujejo avtomatski, mora biti pipa manometra, dokler aparat deluje, zaprta.
Odredbe za preprečevanje, da aparat ne zamrzne.
§ 33.
Pri vseh proizvajaČih aeetilena se morajo napraviti primerne priprave, ki naj preprečijo, da aparat ne zamrzne.
Ce niso ukrenjene radi tega posebne odredbe, se smejo uporabljati pri proizvajaČih samo takšne tekočine, ki težko zmrznejo in ki ne vplivajo škodljivo na acetilenski plin, ko se ga dotikajo, in tudi ne na sosedne posode.
Ti predpisi veljajo tudi za tekočine pri manometru, če je prirejen.
Če aparat (proizvajač) zamrzne, se ne sme ogrevati s plamenom in tudi ne z razžarjenimi predmeti.
Priprave, ki kažejo stanje v povczniku.
§ 34.
Priprave, prirejene pri aparatu zato, da kažejo najvišje in najnižje dopustno stanje v povezniku za plin, morajo biti urejene tako, da je izključena vsaka možnost nevarnosti, da bi se narejale iskre.
Postavljanje aparatov in prostori, kjer se postavljajo.
§ 35.
Proizvajači acetilenskega plina s pripadajočimi pritiklinami morajo biti postavljeni, če ni v tem pravilniku določeno drugače, v posebnih prostorih, katerih lega, velikost in druge lastnosti ustrezajo ravnanju z acetile-nom in dopuščajo, da se lahko poslužujejo aparati brez kakršnihkoli ovir. Ti prostori se ne smejo uporabljati za kaj drugega, nego samo za pripravljanje karbida in kemikalij, ki so potrebne za čiščenje acetilenskega plina.
Prepovedano je, postavljati in uporabljati acetilen-ske proizvajače v prostorih, kjer bivajo druge osebe, ali pod temi prostori.
Tla prostora, kjer se proizvajač acetilena postavlja, morajo biti izolirana proti vlagi.
Uporabljati acetilenske proizvajače na prostem je dovoljeno samo, če ni nevarnosti, da bi zamrznili. To velja tudi za proizvajače, ki so postavljeni podtalno.
Za tehnične namene se smejo instalirati ti aparati skladno s spredaj navedenimi predpisi tudi v prostorih industrijskih in obrtnih podjetij, kjer sc zaposleni delavci.
Proizvajači (aparati) z vsemi pripadajočimi pritiklinami morajo biti lahko dostopni.
§ 36.
Oddelki, kjer se postavljajo in okoriščajo acetilenski proizvajači (aparati), morajo imeti neprepustne in ognja varne stene. Poleg zidov iz celega so dovoljene tudi na obeh straneh ometane deske ali drugi posebni zidovi, kakršni so: žične opeke, azbestni zid z opeko iz mavca ali zidovi iz plošč, umetnega kamena itd., če niso zgor-ljivi in če ne prepuščajo plina. Kabine za proizvajače, ki se vgrajajo v delavske oddelke, so lahko oddeljene tudi s stenami iz pločevinastih tabel.
§ 37.
Prostori za proizvajače morajo imeft tudi streho. Ta streha je lahko obložena z nezgorljivim gradivom ali pa napravljena iz lahkega gradiva, ki toploto slabo prevaja.
Dovoljeno je, uporabljati vmesne strehe iz takega materiala.
Prepovedano je, uporabljati prostor pod ali nad konstrukcijo vmesne strehe.
Razsvetljava.
§ 38.
Prostori za proizvajače (aparate) morajo biti dobro razsvetljeni, da se utegnejo opravljati vsa potrebna dela brez umetne razsvetljave. Če je radi boljše uporabe
kakor tudi zbog tipa in velikosti proizvajača potrebno ali če je potrebno, ker je treba delati v temnem prostoru, se mora poskrbeti za umetno razsvetljavo. V teh primerih je treba izvesti to umetno razsvetljavo po predpisih § 5. tega pravilnika.
Brez velike sile se ne sme napraviti druga odprtina v tisti steni prostora za aparat, v kateri je že stekleno okno.
Če se uporablja acetilen za razsvetljavo, je treba imeti na razpolago tudi drug način razsvetljave ob sili.
Za naprave manjšega obsega se smejo uporabljati tudi ročne električne svetiljke.
§ 39.
Električni motorji kakor tudi varnostna in izklopna stikala električne instalacije morajo biti postavljeni zunaj prostora.
Če se morajo postaviti ti aparati v prostoru samem, se morajo izvesti po predpisih, ki veljajo za rudnike z jamskim plinom.
§ 40.
Prostori za proizvajače morajo imeti na strehi dobro pripravo za prezračevanje. Glede gradnje odvodnikov za prezračevanje veljajo predpisi § 28. tega pravilnika. Odprtine za ventilacijo morajo biti prirejene tako, da se ne zapirajo in da izhaja plin brez nevarnosti tudi iz najvišjih delov dotičnega prostora.
§ 41.
Prostori za proizvajače morajo biti tako po svoji legi kakor po načinu gradnje zavarovani s primernimi napravami zoper mraz, če instalacija za proizvodnjo acetilena ni sama že zgrajena tako, da je zaščitena zoper mraz, ali če se take naprave pri instalaciji ne dajo uporabiti.
Prostori za proizvajače se smejo ogrevati samo s paro, vodo ali drugimi ureditvami, pri katerih tudi ob motnjah ni mogoče, da bi odletale iskre, se razžarjevali poedini deli ali prihajal acetilen do odprtega ognja; jako razgreti predmeti so izključeni. Prostori za proizvajače morajo biti oddeljeni od sosednih ognjišč in naprav za njih ogrevanje z zidom, zaščitenim zoper ogenj.
Vrata in tista okna prostora za acetilenske proizvajače, ki se dajo odpirati, se morajo odpirati navzven.
Prostori morajo biti od sosednih vrat in oken prostorov, kjer so odprti luč, ognjišča ali lahko zapalni predmeti, kakor tudi od prehodov, galerij, odprtih stopnišč v stanovanjskih hišah najmanj 5 m daleč, upoštevaje dolžino plinovoda. Pri manjših razdaljah kakor tudi ob prizidavi do sosedne zgradbe ali do odprtega pota je treba postaviti na tej strani zid iz celega brez odprtine.
V prostorih, kjer so aparati, mora biti zoper ogenj vedno pripravljena zadostna količina peska, pepela, prsti in temu pod., in sicer najmanj 0'25 m3,
§ 42.
Prostori za proizvodnjo acetilena se vgrade lahko tudi v oddelke za delavce, kjer so varni, da ne zamrznejo.
Gradnja teh prostorov je dovoljena ob naslednjih pogojih:
a) oddelki za delavce, vštevši prostore za proizvodnjo acetilena, ne smejo biti pod prostori, v katere pogosto prihajajo druge osebe;
b) prostor za proizvodnjo acetilena mora imeti dobro ventilacijo;
c) vhod iz delavskih oddelkov (delavnice) v prostor za proizvodnjo mora držati preko prednje sobe, ki se dd dobro zračiti in kjer so oboja vrata tako nameščena, da se ta ne morejo odpreti, dokler se druga ne zapro.
Neupravičenim osebam ni dovoljeno, vstopati v prostore za aparate.
Prepovedano je, vstopati v prostore za aparate s svetiljko; istotako pa je prepovedano, v njih kaditi in kakorkoli delati z zapalnimi predmeti.
.Na vhodu mora biti z razločnimi in vidnimi črkami napisano: »Priprave za acetilenski plin! Vstop prepovedan! Prepovedano je, delati s svetiljkami in zapalnimi predmeti ter kaditi!«
Uporaba podzemeljskih prostorov za postavljanje aparatov.
§ 43.
Aparati za acetilenski plin, ki so urejeni za porabo plina do 300 litrov na uro, se smejo postavljati v stranskih in podzemeljskih prostorih zgradbe. Če so v teh prostorih postavljeni aparati s porabo plina, večjo od 100 litrov na uro, ali če je treba pri njih za eno polnitev več ko 2 kg karbida, ne smejo biti ti prostori pod prostori, kjer ljudje stanujejo ali stalno bivajo. Stranski prostori morajo v takem primeru biti predeljeni od sosednih prostorov z zidom iz celega, podzemeljski prostori z močnim obokom.
Na stopnicah in v kleteh, pa tudi v tistih prostorih, kjer ljudje stalno bivajo, se aparati za proizvodnjo acetilena ne smejo postavljati.
Postavljanje aparatov, katerih proizvodnost znaša več ko 300 litrov na uro.
§ 44.
Aparati za acetilenski plin, ki so urejeni za porabo plina večjo od 300 litrov na uro, se smejo postavljati samo v tako zgradbo, ki je nalašč odrejena za to. Ta zgradba mora biti vsaj 5 m daleč od sosednih zgradb kjer ljudje stanujejo ali stalno bivajo, če niso te zgradbe za aparat predeljene z zidom iz celega. Nadalje mora biti zgradba za aparat zaščitena zoper nevarnost požara in pokrita po predpisih § 37. tega pravilnika.
Zaščite zoper ogenj ni treba, če je zgradba vsaj 10 m daleč od zgradb, v katerih ljudje stanujejo ali stalno bivajo.
Rezervoar, večji od 8 ms.
§ 45.
Pri aparatih za acetilenski plin, kjer drži plinski rezervoar več ko 8 m3, morata biti postavljena plinski razvijač in plinski rezervoar v posebnih prostorih, ki sta ločena drug od drugega. V tem primeru se sme postaviti plinski rezervoar tudi na prostem Ta prostor mora biti zavarovan z ograjo, da ne morejo prihajati do njega neupravičene osebe.
Aparati za acetilenski plin take velikosti morajo biti od zgradb, v katerih ljudje stanujejo ali stalno bi-
vajo, oddaljeni vsaj 10 m. Razen tega morajo imeti tudi strelovod.	v
Ravnanje ob ognju blizu aparata.
§ 46.
Če nastane blizu aparata za acetilenski plin ogenj, se ne sme glavna pipa plinske cevi zapreti, dokler se ne ugotovi, da v teh prostorih, v katerih so cevi, ui več ljudi, ki bi jim pretila smrtna nevarnost.
§ 47.
Acetilenske naprave, ki se uporabljajo v tehnične namene, morajo imeti pred vsakim mestom, kjer se uporabljajo, zanesljivo pripravo z vodo ali temu podobno napravo, ki preprečuje, da bi prišla kisik in zrak v pro-izvajača ali plinski zbiralnik, odnosno da bi prišel plamen v aparat ali zbiralnik.
ProizvajaČi s polnitvijo nad 10 kg karbida morajo imeti, če imajo več vklopišč radi uporabe plina, razen tega še eno glavno varovalo za odvračanje plina.
Varovala z vodo morajo biti tako zgrajena, da se dajo vse njih odvodne cevi kakor tudi voda sama lahko pregledati.
§ 48.
Orodje za topljenje, varjenje in rezanje kovin, ki ima glavno varovalo pri acetilenskem proizvajaČu, ki pa deluje tudi z zrakom, ni treba da bi imelo na mestu uporabe varovalo, če pritisk zraka ne preseza pritiska acetilena.
Plinovod.
§ 49.
Mere cevovoda in priprave za zapiranje morajo biti sorazmerne proizvodnosti proizvajača acetilenskega plina. Instalacijske cevi morajo biti nagnjene, da se tako prepreči zbiranje vode v njih; na njih najnižjem mestu se mora postaviti zbiralnik za vodo.
Vod je treba po možnosti izvesti tako, da ni mogoče priti do njega.
Kot material za gradnjo cevovodov se smejo uporabljati sam6 železo, rje varno jeklo ali med. Kovine, ki proizvajajo z acetilenskim plinom eksplozivne spojine, zlasti pa baker, se ne smejo uporabljati pri ceveh za acetilenski plin. Cevi iz gume se smejo uporabljati samo za zveze pri premičnih svetiljkah, aparatih za kuhanje in pod. Cevi iz gume morajo biti na stikališčih s kovi-nastimi cevmi ojačene s svilkovino (žičnim omotom) ali fia kak drug podoben način. Če se uporabljajo cevi iz gume za tehnične namene, se taka ojačitev lahko opusti.
Kovinaste cevi morajo imeti neposredno tam, kjer se od njih cepijo cevi iz gume, pipo, s katero je mogoče stalni plinovod zapreti. Da se prepreči, da ne bi cevi zdrknile z njegovih koncev, mora biti ta plinovod tako napravljen, odnosno z materialom opremljen, da so cevi zavarovane.
§ 50.
Nadpritisk v hišnih plinovodih praviloma ne sme prestopiti 250 mm vodnega stebra. V izrednih primerih sme biti pritisk, kakršna je pač uporaba plina (n. pr. pri uporabi za tehnične namene), tudi večji v smislu § 30. tega pravilnika.
Merjenje pritiska.
§ 51.
Ce se rabi za merjenje pritiska priprava, ki je napolnjena s tekočino, mora imeti svoje zapiralo in biti dvakrat daljša od dolžine, ki je potrebna za merjenje normalnega pritiska.
Pri preizkusu z manometrom je treba vzeti za osnovo pritisk vode 350 mm.
Izguba pritiska, ki se pokaže pri meritvi, ne sme biti v 6 minutah večja od 20 mm vode.
Obstoječe plinske cevi se smejo uporabljati za aceti-lenski plin samo, če ustrezajo zgoraj omenjenemu preizkusu.
Pri acetilenskih napravah za razsvetljavo, ki imajo več ko 3.000 m3 zmogljivosti na uro, je treba za vsako skupino plinskih proizvajačev kakor tudi za postavljene zbiralnike in dovodno omrežje postaviti posebno pripravo za merjenje pritiska z ustreznimi oznakami.
§ 52.
Vsaka aeetilenska naprava se mora tako postaviti, da se da izvesti, ko se požene, po potrebi mešanje plina in zraka na prostem. Vsaka naprava mora imeti zapiralo, ki izključuje vse plinovode; postaviti pa ga je pied čistilca tako, da je lahko priti do njega.
Popravila aparata.
§ 57.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
Z dnem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati predpisi §§ 238. do 278. pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. oktobra 1921, št. 67.656 V. 2872 (»Službene novine* z dne 28. januarja 1922).*
V Beogradu, dne 18. maja 1934; St. br. 22.287.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovi« s. r.
736.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, 1. No. 8707/1, je napredoval dr. Arko Jo" k o, zdravnik združene zdravstvene občine Št. Vid nad Ljubljano, iz VIII. v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. novembra 1934, I. No. 6700/8, je bil postavljen Ceh- A m bruse h Martin, volonter v ban. splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih z mesečno plačo Din 1070'— pri splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8710/1, je napredoval dr. Heris Alfred, zdravnik združene zdravstvene občine Središče ob Dravi, iz VIII. v
VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. mnembra 1934, I. No. 8711/1, je napredoval dr. Jaeger Evgen, zdravnik združene zdravstvene občine Podčetrtek, iz VIII. v VII. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 4617/2—34, je bil postavljen dr. Kaukler Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Cankova za banovinskega uradnika
VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8713/1, je napredoval dr. Konvalinka Konstantin, zdravnik združene zdravstvene občine Toplice, iz VTT v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8712/1, je napredoval dr. Korun Ferdo, zdravnik združene zdravstvene občine Šoštanj, iz VIII. v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
• »Uradni lietc št. 305/96 iz L 1924
§ 53.
Popravila aparata, ob katerih se uporabljajo priprave za topljenje ali drugi pomočki, ki lahko povzroče paljenje, se smejo vršiti samo, če dotični aparat ne deluje in če se acetilenski plin, ki je morda v delih, katere je treba popraviti, iztisne odtod z vodo ali na drug primeren način.
Prepovedano je, z odprtim plamenom iskati mesta, ki prepuščajo plin.
§ 54.
Nadzor in samostalno posluževanje acetilenskih aparatov se smeta poveriti samo zanesljivim osebam, ki poznajo konstrukcijo iu delovanje aparata in ki so dovršili najmanj 16 let.
§ 55.
To, kar ostane v aparatu za proizvodnjo acetilenske-ga plina (apno, aeetilenska voda, tvarina za čiščenje i. dr.), se mora odpravljati na način, da ni nevarnosti.
Pri aparatih s porabo plina do 300 litrov na uro se smejo metati ostanki tudi v greznice, če se prej zadostno pomešajo z vodo.
Za odpravljanje ostankov pri aparatih z večjo porabo plina je treba izkopati posebne jame.
.Tamn za apno mora biti na takšnem kraju, da ne morejo plini, ki se izločajo, priti do kakršnihkoli prostorov.
Odprte jame za apno ali odprti deli jame morajo biti ograjeni, povsem pokrite janie pa morajo imeti dobro ventilacijo.	/
Prehodno določbe,
§ 56.
Vse shrambe kalcijevega karbida in aparati za proizvodnjo acetilena, ki so zgrajeni po dosedanjih predpisih, se morajo v treh letih preurediti go določbah tega pravilnika.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 6319/2—34, je bil postavljen dr. Kralj Angel, zdravnik združene zdravstvene občine Zg. Polskava, za banov, uradnika
VIII.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dtie 10. novembra 1934, I. No. 8714/1, je napredoval dr. Kunej Ferdo, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Peter pod Sv. gorami, iz VII. v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine dne 10. novembra 1934, I. No. 5659/2—1934, je bil postavljen dr. Lovrec Rudolf, zdravnik združene zdravstvene občine Maribor, okolica — desni breg, in uradniški pripravnik, za banovinskega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8718/1, je napredoval dr. O. raže m Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Ribnica, iz VIII. v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8726/1, je bil postavljen dr. Popov Vasilij, zdravnik združene zdravstvene občine Bizeljsko in banovinski uradniški pripravnik po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, za banovinskega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8720/1, je napredoval dr. Pregl Maks, zdravnik združene zdravstvene občine Vuzenica, iz VII. položajne skupine v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8727/1, je napredoval dr. Pušenjak Stanko, zdravnik združene zdravstvene občine Cerknica, iz VIII. v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8605/1-1934, je bil postavljen dr. Ravnikar Tone, zdravnik združene zdravstvene občine Krško in banovinski uradniški pripravnik po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, za banovinskega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8728/1, je bil postavljen dr. Rituper Aleksander, zdravnik združene zdravstvene občine Križevci in banovinski pripravnik po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, za banovinskega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1934, I. No. 8729/1, je bil postavljen dr. Sesardič Mirko, zdra vnik združene zdravstvene občine Beltinci in banovinski uradniški pripravnik po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, za banovinskega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
737.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 214 z dne 17. septembra 1934.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 7. septembra 1934, št. Kns. št. 1344/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure »L a ž rasizma« od Mirka Kus-Nikolajeva iz biblioteke »Naš front«, št. 1., v Zagrebu, z odlokom z dne
7.	septembra 1934., Kns št. 1349/34 pa številko 36. tednika »Radničke novine« od septembra 1934., ki se tiska v Zagrebu.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 11. septembra 1934,
I.	št. 39802, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo pesmi »Zrake s 1 o b o d e«, izdano v Cikagu v našem jeziku leta 1925.
Številka 215 z dne 18. septembra 1934.
Z odlokom ministra za promet z dne 5. septembra 1934, P. t. št. 63.744, je bil premeščen v istem svojstvu na prošnjo Tušek Anton, p. t. manipulant
IX.	položajne skupine od pošte in telegrafa Maribor 2 k pošti in telegrafu Podčetrtek.
Številka 218 z dne 19. septembra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1934, III. št. 28.918, sta bila postavljena: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza metliškega Kaki Matej, banski svetnik iste položajne skupine in stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine po potrebi službe, za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza slovenjgraškega dr. Krašovec Franc, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza metliškega, na prošnjo:
Z odlokom ministra za promet z dne 5. septembra 1934 je bil p r e m e š č e n po potrebi službe v istem svojstvu k pošti in telegrafu Muta K o 1 b e z e n Ervin, pomožni p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 13. septembra 1934, Kns št. 1360/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje številke 4—5 tiskopisa »Pregled«, lista za umetnost in društveno življenje ki izhaja v Zagrebu, z odlokom z dne 14. septembra 1934, št. Kns. 1361/34, številki 8. in 9. mesečnika »Hrvatska smotra«, ki izhaja v Zagrebu, z odlokom z dne 14. septembra 1934, št. Kns 1362/34, številko 36. »Istre« od 14. septembra 1934, ki se tiska v Zagrebu in z odlokom z dne 14. septembra 1934, št. Kns 1363/34, številko 38. »Nedelje« od 16. septembra 1934, ki se tiska v Zagrebu.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njeD predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVIM
Priloga k 97. kosu V. letnika z dne 1. decembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 19.143/2.	2802
Odločba.
Na osnovi §§ 10. in 11. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad promet on n z zdravili in čl. 2. do G. pravilnika za izvrševanje omenjenega zakona, otvar-jam predhodno postopanje radi ugotovitve pogojev za otvoritev trinajste po vrsti, nove lekarne v Ljubljani.
Rajon te lekarne bi tvorila meja, in sicer: vzhodna stran Metelkove ulice od Masarykove do Tabora, Tabor, vzhodna stran Vidovdanske ceste do Sv. Petra ce3te. Odtam severna stran Sv. Petra ceste do Usnjarske ulice, potem vzhodna stran te ulice. Odtod zračna črta čez Ljubljanico do vzhodne strani Barvarske steze. Vzhodna stran Barvarske steze do Poljanske ceste. Severna stran Poljanske ceste do Zrinjskega ceste. Odtod vzhodna stran Zrinjskega ceste, severna stran Ciril-Metodove ulice, in vzhodna stran Zarnikove ulice. Odtod Streliška ulica, Struppijevo nabrežje, vzhodna mestna meja in železniška proga do vzhodne strani Metelkove ulice.
Prizadete stranke naj podajo tekom 15 dni po objavi te odločbe svoje eventualne ugovore pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Pravica pritožbe se priznava vsem onim lekarnarjem, ki smatrajo, da bi se z otvoritvijo te nove lekarne njih interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil sam njih obstanek ogrožen.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. novembra 1934.
Bain: dr. Marušič s. r.
•t*
III. No. 8739/1.	2788
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 2G. novembra 1931.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) -O natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Svinjska kuga:
Črnomelj: Adlešiči (Griblje 1 dv.), Črnomelj okol. (Leka 4 dv.). Dol. Lendava: Dobrovnik (Zitkovci 1 dv.). Gor. Grad: Ljubno (Ljubno 29 dv.), Luče (Luče 4 dv.), Solčava (Solčava 8 dv.). Krško: Leskovec (Kalce 1 dv.), Boštauj (Gunte 1 dv.). Litija: Zagorje (Potoška vas 1 dv.). Ljutomer: Ljutomer okol. (Pristava 4 dv.). Maribor d. br.: Lim-
buš (Limbuš 3 dv.), Pobrežje (Pobrežje 1 div.), Šmartno na Pohorju (Oselj 2 dv.). Maribor 1. br.: Pesnica (Dobrenje 1 dv., Jelence 1 dv.), Zg. Kungota (Plintovec 1 dv.). Metlika: Gradac (Krasinc 2 dv.). Nov0 mesto: Dvor (Dvor 1 dv., Dol. Kot 3 dv., Sadinja vas 1 dv.), Toplice (Gor. Polje 2 dv.) Prevalje: Dravograd (Dravograd 1 dv., Otiški vrh 1 dv.), Guštanj (Guštanj 3 dv.), Prevalje (Dobja vas 1 dv., Zagrad 1 dv., Farna vas 1 dv., Stražišče 1 dv., Volinjak 1 dv.), Vuzenica (Sv. Danijel 1 dv.). Ptuj: Breg (Zg. Hajdina 2 dv., Dražemci 3 dv., Zavrč
1 dv.). Ljubljana mes*o: (Vidovdanska cesta 1 dv., Karunova ul. 1 dv., Trnovska ul. 1 dv., Tomšičeva ul. 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Kočevje; Videm-Dobrepolje (Podpeč
2 dv.). Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dv.), Trebeljevo (Janče 1 dv.), Vel. Gaber (Male Dole 1 dv.), Višnja gora (Plešivce 1 dv., Vrh 1 dv.). Ljutomer: Štirigova (Banflje 1 dv.), Trbegovci (Kokolanj-šek 1 dv.). Logatec: Rovte (Rovte 1 dv., Žiberše 1 dv.). Maribor d. br.: Makole (Variša vas 1 dv.). Maribor 1. br.: Sv. Marjeta (Ložane 1 dv.. Pesnica 1 dv.), Zg. Kungota (Grošema 1 dv., Plač 1 dv.). Novo mesto; Trebnje (Trebnje 1 dv.). Ptuj: Ivanjkovci (Ivanjkovci 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva pri Celju (Luterje 1 dv., Slatina 1 dv.), Pristava (Sv. Vid 1 dv.). Škofja Loka: Stara Loka (Gor. vas 1 dv.).
Steklina:
Maribor d. br.; Pragersko (Jelšovec 1 primer). Ptuj: Sv. Barbara v Halozah (Pristava 1 primer).
Kuga čebelne zalege: Maribor d. br.: Pragersko (Črešnjevec 4 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. novembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV Os 67/34.	2784
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 31. oktobra, opr. štev. IV Os 67/34—11, je bil Kosi Stanko, prej stanujoč v Celju, na Br^gu št. 36, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Kosi Josip, poštni kontrolor v pok. na Bregu št. 36, p. Celje.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 26. novembra 1934.
P 443/33—9.	‘	2796
Oklic.
Tožeča stranka: Horvat Lidija, roj. Pojbič, čikečka vas, št. 14, ki jo zastopa
Koder Franc, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki: Šinkecu Antonu, posestniku v Čikečki vasi, radi: 5.000 Din k opr. št. P 443/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 7. februarja 1935 ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dine 8. novembra 1934.
V P 199/34—4.	2789
Oklic.
Tožena stranka Kumer Albina, soproga poštnega uradnika, Ljubljana, Posavska ulica 5/1, je vložila proti toženi stranki prot. tv. E. Schipper, Wien I, Trattnerhof 1, radi izločitve zarubljenih premičnin s pri p. k opr. št. V P 199/34 tožbo, odnosno V J 3078/34. Narok za ustno razpravo se je določil na 12. decembra 1934 ob 9. uri dop. pred tern sodiščem v izbi št. 16, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Karl Kuhar, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 21. novembra 1934.
Vr IX 1714/24.	2803
Objava.
V kazenski zadevi zoper- Gomislja Dragotina po §. 183. k. z. je sodišče pre-jelo 26. oktobra 1925 od 37. peh. polka v Karlovcu auesek Din 1.397-—. Lastnik se poziva, da se zglasi v roku enega leta od dneva oglasa v »Službenem listu« in dokaže lastninsko pravico, sicer se bo znesek izročil Fondu za gradnjo kazenskih zavodov.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IX.,
dne 23. novembra 1934.
Preiskovalni sodnik: Rus.
VII R 183/34-2.	2801
Amortizacija.
Na prošnjo Jančič Julijane, žene železniškega čuvaja v Strgojncih št. 53, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve tega oklica svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostmi papirji brez moči.
Oznamenilo;
Vložna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru r. z. z n. z.
štev. 9946, glaseča se na ime jJuli Jančič«, z vlogo Din 1.403'—.
Srcsko sodišče v Ptuju, odd. VII.,
dne 28. novembra 1934.
•j.
I 649/34—9.	2786
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
k. o. Beltinci, vi. št. 174 pod B 8, 472 poid B 20, 21, 365 pod B 23/a.
Cenilna vrednost: Din 23.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 15.333'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklk, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 18. novembra 1934.
•j.
I 846/34—7.	2785
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
k. o. Centiba, vi. št. 753 pod B 21, 181 pod B 9/a.
Cenilna vrednost: Din 1.300'—.
Najmanjši ponudek: Din 867'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 20. novembra 1934.
H*
I 485/34—7.	2787
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1934 d o -poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
k. o. Kapca, vi. št. 22 B 18, 69 B 7, 230 B 4, 276 B 5, 580 B 5, 661 B 5, 666 B 4.
Cenilna vrednost: Din 2.493'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 20. novembra 1934.
*
I 120/34—9.	#	2782
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1934 d o -poldne ob devetih bo pri podpi-
sanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ik. o. Prevoje, vi. št. 90 in 190.
Cenilna vrednost: Din 80.972'20.
Najmanjši ponudek: Din 53.982'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu,
dne 10. novembra 1934.
&
I 732/34—6.	2764
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Obrh, vi. št. 311, 506 in 387.
Cenilna vrednost: Din 3.108'65.
Najmanjši ponudek: Din 2.072'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom d raž be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 21. novembra 1934.
*
I 2806/34—9.	2740
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k.o. Tratna, vi. št. 31.
Cenilna vrednost: Din 51.569T5.
Vrednost pritikline; Din 4.200'—.
Najmanjši ponudek: Din 17.189-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju. od. VI.,
dne 30. oktobra 1934.
*
I 2326/34-79	2737
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vodruž, vi. št. 66. Glede na preužitne pravice, ki jih je prevzeti, cenilna vrednost: Din 18 tisoč 819-40.
Vrednost pritikline: Din 2.430'—.
Najmanjši ponudek: Din 30.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti 6odišču najpozneje pri
dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 30. novembra 1934.
*
I 445/34-8.	2778
Dražbeni oklic.
Dne 7. januarja 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strmec, vi. št. 42, zemljiška knjiga Donačka gora, vi. št. 166, poslopje ir. zemljišče.
Cenilna vrednost: Din 15.047—.
Vadij znaša Din 1.505'—.
Najmanjši ponudek: Din 10.032'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, dne 8. novembra 1934.
*
Va I 3373/34—6.	2771
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 1935 ob četrt na deset bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stranska vas, vi. št. 19, hiša, dvor in gospodarsko poslopje, stavba, gozd, zemljiške parcele, pot, solastna do polovice z vi. št. 8 iste k. o.
Cenilna vrednost: Din 75.519'20.
Jamčevina: Din 7.552'—.
Vrednost pritikline: Din 7.450'—.
Najmanjši ponudek; Din 50.346-15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku Dred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 9. novembra 1934.
Va I 3260/34.	2780
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 1935 ob tri-četrt na enajst bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. hiša št. 4 v Govejeku z gospodarskimi poslopji (hlev, šupa, drvarnica, stranišče, vodnjak, razgledna lopa); 2. zemljišča: pare. št. 846, 840, 841, 842, 843, 844, 845/1, 847, 848, 849, 850, 851, 845/2, zemljiška knjiga k. o. Studenčka, vi. št. 180.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 13.150'—, aid! 2. Din 19.218-88, skupaj Din 34.468 88 par.
Vrednost pritikline: Din 2.100-— (že všteta v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 23.000—.
Vadij: Din 3.446-88.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 14. novembra 1934.
*
IX I 2718/34-9.	2714
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica pri Rušah, vi. št. 169.
Cenilna vrednost: Din 8.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 4.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 6. novembra 1934.
*
I 259/34—9.	2795
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1935 dopoldne o b d e v e t i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: hiša št. 54 z verando, gostilno, pekarijo in kletmi, stanovanjska hiša s kleparsko delavnico, mesnico in ^klavnico, kapelica z oltarjem ir. zemljiščem, zemljiška knjiga k. o. Dobovec, vi. št. 131 in 161.
Cenilna vrednost: Din 114.216-66.
Najmanjši ponudek: Din 160.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radečah, dne 27. novembra 1934.
*
1 1752/34—14.	2720
Dražbeni oklic.
Dne 10. j a n u a r j a 1935 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba ne-
premičnin: zemljiška knjiga d. o. Pod-lož, vi. št. 49.
Cenilna vrednost: Din 67.600-—.
Vrednost pritikline: Din 1.920-—.
Najmanjši ponudek: Din 46.350-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 8. novembra 1934.
&
I 1021/34—7.	2719
Dražbeni oklic.
Dne 10. ja n u a r j a 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin (idteelna polovica):	zemljiška
knjiga d. o. Turški vrh, vi. št. 168.
Cenilna vrednost: Din 25.248-—.
Najmanjši ponudek; Din 12.650-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit tia uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 8. novembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisale so se nastopne firme:
1265.
Sedež: Celje, Graška cesta št. 7 in 9.
Dan izbrisa; 2. oktobra 1934.
Besedilo: Hotelska komanditna družba Kramberger in drug, Celje.
Obratni predmet: obrat hotelov, restavracij in kavarn ter sploh vseh drugih v ta namen potrebnih podjetij in zgradb, pridobitev hotelskih in kavarniških koncesij ter izvrševanje istih po namestnikih ali najemnikih, zlasti obrat hotela pri belem volu v Celju.
Po predlogu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 20. novembra 1934.
Rg A 1 131/9.
1266.
*
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Gaspar Treo.
Obratni predmet: trgovska agentura. Na predlog zaradi opustitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celin, odd. L, dne 27. novembra 1934.
Rg A I 30/4.
$
1267.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Brata Gračner.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 23. oktobra 1928.
Družabniki: Ervin in Franc Gračner, trg. v Celju, Prešernova ul. 21.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. novembra 1934.
Rg A III 33/4.
❖
1268.
Sedež: Konjice.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Martin Ogorevc.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Konjicah.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. novembra 1934.
Pos II 98/10.
&
1269.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. novembra 1934. Besedilo: Prva spodnještajerska stavbena družba z o. z. v Mari boru v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot. trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. novembra 1934.
Rg C I 8/41.
*
1270.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. novembra 1934. Besedilo: Max Wolfram.
Obratni predmet: trgovina z drogami in kemikalijami.
Zaradi opusta trgovine.
Okrožno kot. trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. novembra 1934,
Rg Pos 241/7.
*
1271.
Sedež: Šmartno pri Slovenjgradeu.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Ivan Šibila.
Obratni predmet: trgovina'z lesom1. Na predlog zaradi opustitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.» dne 27. novembra 1934.
Rg A II 132/5.
*
1272.
Sedež: Vitanje.
Dan izbrisa: 20. novembra 1934. Besedilo: Joscf Teppei.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in lesom — Gemischtvvaren-handel und Holzliandel.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. novembra 1934.
Rg A I 77/7.
*
1273.
Sedež: Zidani most.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Davorin Podlesnik naslednik Franjo Černe.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik; Černe Franjo, trgovec v Radečah pri Zidanem mostu.
Na predlog zaradi opustitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., ■dne 27. novembra 1934.
Rg A II 75/3.
*
1274.
Sedež: Žalec.
Dan izbrisa: 27. novembra 1934. Besedilo; Vincenc Vabič star.
Obratni predmet: trgovina s poljskimi pridelki, vinom in jabolčnikom na debelo.
Na predlog zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. novembra 1934.
Rg A II 229/4.
Konkurzni razglasi
1275.
St 30/34—11.	2804
Odprava konkurza.
Prezadolžene« Zargi Ciril, zasebni uradnik v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklopom St 30/34—2 o imovini prezadolžen-ca, se odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, 'odd. III., dne 22. novembra 1934.
Ji«
1276.
Por 37/34—60.	2791
Konec poravnave.
Poravnalni postopek Korpar Ljudmile, lastnice tvrdke »Javor« v Logatcu, je končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. novembra 1934.
1277.
Por 43/34—66.	2790
Potrditev poravnave.
Prisilna poravnava izven stečaja Vidmarja Roberta, trgovca v Sv. Križu pri Litiji.
Potrjuje se prisilna poravnava izven stečaja, ki jo je sklenil dolžnik Robert Vidmar s svojimi upniki dne 14. novembra 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. novembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Opr. št. 2299/C—34.	2781
Razglas.
V pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju se bo vršila dne 12. decembra 1934 ob 9. uri dopoldne
I.	javna ustna zmanjševalna dražba za dobavo — vožnjo gramoza (kamna) na
osnovi »Pogojev o dražbi, dobavi, izdelovanju, dovozu in zlaganju potrebnega gramoza«, in sicer:
a) za subvencionirano cesto Jurovci— Majšperk v odsekih od km 9-500 do km 10-400, in sicer: 865 m3 kamna in 450 m:i gramoza.
Podrobni pogoji za te dražbe so na razpolago interesentom pri načelniku sreskega cestnega odbora g. Jeršetu Ladislavu v Ptuju, ali pa na dan dražbe pri vodji dražbe.
Do določenega dnova in ure se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe za dobavo-vožnjo gramoza za navedene cestne proge (odseke). Ponudbe je treba opremiti s kolkom za Din 100-— ter jih izročiti v zapečatenem zavitku načelniku sreskega cestnega odbora ali pa pred pričetkom ustne dražbe vodji dražbe.
Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o vloženi 10%ni kavciji od celotnega ponujenega zneska. Kavcijo samo mora ponudnik vložiti v gotovini, v hranilni knjižici ali vrednostnih papirjih pred dražbo pri blagajni pristojne davčne uprave.
Vrli tega mora biti v ponudbi izrečno navedeno, da pozna podjetnik veljavne pogoje, katere priznava brezpogojno zase za obvezne.
Pismene ponudbe se bodo odprle šele na dan ter pred pričetkom ustne zmanjševalne dražbe.
Sreski cestni odbor Ptuj, dne 26. novembra 1984.
•J*
Štev. 5409.	2754	3—2
Razms nabave drv in premoga.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu čl. 13. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe i nabave« zak. o drž. računovodstvu ter čl. 89. istega zakona:
I. pismeno oiertno licitacijo za dobavo bukovih drv in premoga v času od
I. januarja 1935 do 31. marca 1935. in sicer na dan 29. decembra 1934 ob
II. uri v upravni pisarni.
Ce bi prva licitacija ne uspela, bo
II.	licitacija dne 21. januarja 1935.
Vse informacije in pogoji se dobe pri upravi.
Državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici,
dne 20. novembra 1934.
Razne objave
2800
Vabilo na X, redni občni zbor
Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani,
ki bo v soboto, dne 15. decembra 1931 ob sedemnajstih v posvetovalnici Sin-
dikata lokalnih železnic v Ljubljani, Gradišče 7, z naslednjim dnevnim redom:
1. Nagovor predsednikov.
2. Poslovno poročilo za dobo od zadnjega občnega zbora do 81. decembra 1933.
3. Računski zaključki za poslovni leti 1932. in 1933.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Odobritev računskih zaključkov za poslovni leti 1932. in 1933.
6. Podelitev absotutorija.
7. Predlog za izpremembo pravil.
8. Volitve upravnega sveta.
9. Volitve nadzornega sveta.
10. Slučajnosti.
NB. Izprememba pravil se nanaša na paragrafa 53. in 70. pravil, ki govorita o številu članov upravnega in nadzorstvenega sveta. Predlagalo se bo, naj znaša namesto dosedanjih 10 članov upravnega sveta njih število 6 do 12 članov ter namesto dosedanjih 5 člar.ov nadzorstvenega sveta število teh 2 do 4 člane.
Vsakih pet delnic ima na občnem zboru po 1 glas,
Občnega -zbora se smejo udeležiti 'e oni delničarji, ki vsaj 5 dni pred občnim zborom položijo svoje delnice pri blagajni banke.
Upravni svet.
* 2806 'Objava.
Izgubila sem svoj potni list, izdan od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah pod štev. 12/E, z veljavnim vizumom za Avstrijo, Češkoslovaško, Francijo in Nemčijo.
Proglašam ga neveljavnim.
Erkcr-Ozom Iivy s. r.
*
2759
Objava.
Izgubil sem obrtni-list št. 7799/807 — 1930 na ime: Prali Karl, pletarski mojster v Mariboru.
Proglašam ga za neveljavnega.
Slov. Konjice, 22. novembra 1934.
Prah Kati s. r.
*
2799
Objava.
Izgubilo se je dovoljenje za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano od inšpekcije dela v Ljubljani na ime: Premrl Marija, rodom iz Predjame pri Postojni. Proglašam ga za neveljavno.
premrl Marija s. r.
*
2805
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za znižano vožnjo po državnih železnicah, izdano od direkcije državnih železnic v Ljubljani r.a ime: Škofič Ivam.
Proglašam jo za neveljavno.
Škofič Ivan s. r.
Izdaja kraljevske banska uprava Dravske banovine Urednik: Robar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; ujen predstavnik; 0. Mikalek v LJubljunl.