129.
t im i m. *•
ML leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24-
pol leta........ 12—
četrt leta........ 6*—
na mesec ........ 2'—
v upravnistvu prejemali:
celo leto......K 22-—
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 550
na mesec......., 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica aVL 5, (v pritličju levo),
ŠL 34.
ioserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
volja 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
St M.
za Avstoo-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13"
četrt leta........650
na mesec........ 230
Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
■lica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Italijansko fakulteta.
Sinoči je proračunski odsek začel razpravo o italijanski pravni fakulteti. Čez dan je imel ministrski predsednik mnogo posvetovanj z vo-iitelji različnih strank in tudi i dr. P 1 o j e m kot načelnikom »Zveze južnih Slovanov«. Samo za dr. Šu-* e r š i č a se ministrski predsednik ni cisto nič zmenil in zaradi tega je Šusteršič zopet strašno hud na — dr. Ploja! Saj je pa tudi nezaslišano. <la se ministrski predsednik ravno za rir. Šusteršiča nič ne meni. da M i ■,>emi voditelji posvetuje, samo ne z njim, da vse vpraša za mnenje, samo njega ne, da se skuša z vsemi do-gnvoriti in pobotati, samo dr. Šu->feršiča pusti v kotu stati, naj dela kar hoče. Pa se še kdo čudi, da bi dr.
- stenic najraje iz kože skočil!
Ministrski    predsednik   je pri vseh včerajšnjih    posvetovanjih zakopal stališče, da vlada ne akceptira Trsta za sedež italijanske pravne toku 1 tete in je skušal stranke pripraviti do  »ga. da bi se zedinile na kak i rug kraj. To je združeno z velikimi za vami.  Italijani  pravijo »Trieste nulla« pa bi se zadovoljili z Duna-• m. česar pa z*>pet Nemci absolutno iečejo dovoliti. Ta zadrega je rodila ^►olno kompromisnih predlogov. Eni priporočali Modi ing   pri Dunaju, igi   Gorico,   tretji Prago, četrti akov, peti so nasvetovali italijan-
- i izpraševalno komisijo na Duna-
Splosno zmešnjavo karakterizuje najbolje dejstvo,   da je krožila celo .jfc: celo ministrstvo odstopi, če ne obvelja Dunaj   kot sedež italijanske Fakultete.
Ko se je zvečer sešel proračunski odsek, se je razvedelo,   da je bil ra dan naučni minister grof Stiirgkh posebni avdijenci   pri   cesarju in da je to v zvezi z italijansko fakultete brez dvoma. Razpravo   o   ustanovitvi italijanske pravne   fakultete   je otvoril maloruski poslanec prof. Roman-f i k.   Ta se je postavil   na stališče, da ima vsak narod pravico do lastne visoko šole, torej tudi Italijani in da naj dotični narod   tudi   sam izvoli -raj. kjer naj bo njegova visoka šola. Po njegovi sodbi more biti itali-riska fakulteta samo v Trstu ali v Tridentu.
Iz te Romancu kove izjave izli a-a, da bodo Malorusi glasovali z Ita-
li
.lani.
Klerikalni Italijan C o n c i je zahteval, naj se ustanovi fakulteta v
Trstu in zahteval je, naj se na vsak način zadeva reši, naj se Italijanom ali da fakulteta, ali naj se jim :ie da, a vedeti hočejo pri čem da. so.
Tržaški socijalnodemokratični poslanec P i t t o n i je zahteval, da se fakulteta ustanovi v Trstu. Rekel je, da so za Trst pamet, diplomacija, vladne stranke in velik del opozicije, namreč socijalni demokrat je in Malorusi. Iz tega da sklepa italijansko prebivalstvo, da prihaja odpor proti Trstu ali od krone ali od prestolonaslednika.
To vpletanje krone in prestolonaslednika v debato je r>r<-»dtednik zavrnil kot neparlamentarno.
Besedo je potem dobil slovenski poslanec Gostinčar. Ta >e je bil že več dni pred sejo oglasil za besedo in je začel obstrukcijski govor, ki ga je zaradi pozne ure kmalu pretrgal pridržujoč si, da ga bo nadaljeval v prihodnji seji.
Kdaj bo ta seja, to še ni določeno. Najbrž šele čez — 14 dni, namreč ko bo v zbornici končana proračunska debata. To je pač v zvzi z izjavo Italijanov, da bi glasovali proti proračunu, če bi ne prodrli s svojo zahtevo glede italijanske pravne fakultete.
Torej za 14 dni je vsa stvar odložena. ___
Koštan] ~ zavora raziir-lenlu netnitva?
V listu »Petermanns Mitteilun-gen« dokazuje profesor dr. Scharfet-ter, da se često krijejo rastlinske meje z narodnimi mejami.
Kot karakterističen zgled v tem oziru navaja nemško jezikovno mejo, ki se v bistvu krije z geografsko črto, do katere rase kostanj.
V srednjem veku so Nemci prodrli preko te črte, toda nikjer, kjer rase kostanj, niso mogli uspevati. Povsod tu so izginili nagloma ali pa so polagoma propadali, dokler se niso popolnoma vtopili v tujem element u.
I'soda Gotov in Longobardov je znana.
Goti so poginili pred Vratmi Rima, Longobardi so se v ra\nini reke Pada pretopili v Italijane.
Zemljepisna črta, do katere rase kostanj, je nekak kitajski zid, preko katerega ne morejo Nemci na jug, Romani pa ne na sever.
Preko »kostanjeve meje« Nemci
prav tako niso mogli prodreti, kakor niso mogli stari Rimljani trajno razširiti svojega gospodstva preko te mejne Črte.
Zdi se torej, kakor da bi bili narodi prav tako kakor rastline vezani na gotove pokrajine, na gotove kli-matične odnošaje, kakor da bi v drugih pokrajinah z drugimi kliinatič-nimi razmerami ne mogli živeti, ne da bi izgubili svoje življenske sile in svoje odporne moči.
Zgodovina dokazuje, da so se posamni narodi tam najložje razširjali in množili, kjer so bili dani živ-ljenski pogoji za karakteristične rastline njihove prvotne domovine.
Cehi so prodrli proti zapadu samo do črte, kjer se je nehala ravan in kjer se je pričelo gorovje, Arabci so naselili samo one pokrajine, kjer je bila mogoča kultura datlje ve palme.
Geografska črta, do katere uspeva kostanjevo drevo, je tudi meja med Hrvati in Srbi ter med Madžari.
Slovenci so naselili, ko so se pojavili v Evropi, Nižje Avstrijsko, Štajersko, Koroško. Primorsko, Kranjsko ter dele Gornje Avstrijske in Tirolske.
Tekom stoletij so popolnoma izginili na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, na Tirolskem, na Gornjem Štajerskem in Koroškem, krepko se drže samo na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, v pokrajinah, kjer ra.se — kostanj.
Na Koroškem južno od Drave, kjer rase kostanj samo semtertja, ne da bi obrodil sadu, propada slovenski živel j vedno bolj in če se bo ta proees vršil v tej meri naprej, bomo v doglednem času že žalovali ob gomili koroškega slovenstva.
Tudi na Gorenjskem ne uspeva kostanjevo drevo.
Ali je tudi potem Gorenjski usojeno, da polagoma izgine v nemškem morju ?
Će je teorija, ki jo razvija dr. Scharf^tter, utemeljena, potem je usoda tako Koroške kakor Gorenjske toliko kakor zapečatena, varne pa so proti nemškemu navalu Spodnja Štajerska, Kranjska razen Gorenjske in Primorje zato, ker tu rase čudotvorno drevo — domači kostanj.
Kjer pa rodi to drevo, tam gine-vajo Nemci kakor rosa na solncn, vsaj tako uči in dokazuje profesor dr. Scharfetter.
LISTEK.
Božički gospodo stotniki.
Spisal R. M a r i n č e k. (Dalje.)
Lica so ji zažareJa v veselju in stisnila mi je še enkrat roko. Z nemim pogledom sva se poslovila in te-- • 1 sem v kazino, da sem staremu iz-'H-il nujni akt.«
"In potem?« sem ga vprašal ter -koro drhtel v radovednosti, ka--.e je ta ljubezen razvila.
»Potem je prišlo tako, kakor pri ' saki moji ljubezni. Vzljubila sva se n doživela res lepe urice. Toda saj K'znaš mojo nestanovitnost. Ko sem videl, da gre stotnikov i gospe ljubezen do srca in da bi meni lahko navale sitnosti, kajti postala je tako ri oskrbna in nepazljiva, da bi lahko stotnik prej ali slej izvedel o tem razmerju, zlasti še, ko ve že njena -ina o tem. Kratkomalo sem odrezal nit in je nočem več obiskati, k čemur je največ pripomogel dozivaj zadnjega obiska. Toda opusti mi nadaljne podatke, ker vem, da me »bsojaš ti, moralist, ki najdeš le v tihi, mirni ljubezni, ki vse da, a nič ne zahteva, višek »reče. Zame ni star novitnost; vihravost in trenotai vži-tek je moj značaj  in povem ti, da
bom težko kdaj tako srečen, da bi me prava ljubezen obšla. Uživati življenje kakor se človeku nudi, to je moje načelo, zato moram pa biti velikokrat krut in neusmiljen, kadar pride sentimentalnost kakega ljubavnega razmerja že do viška.«
rboga gospa, če ga res ljubi, sem si mislil in zasmilila se mi je revica, ki je morda mislila, da najde v ljubezni do Milana ono srečo, po kateri je pri starem stotniku zaman hrepenela. Oh, jaz bi jo ljubil, sem si rekel, bil bi ji zvest in ndan, naj se zgodi potem z menoj, kar hoče. O, kako je tudi vredna največje ljubezni! Globoko serm sočustvoval z njo in zato me je tembolj zanimalo vse, kar je bilo z njo v zvezi. Silil sem toliko <asa v Milana, da mi je končno, sicer nerad, v«e povedal.
»Vež, da ne govorim rad o takih stvareh, ker ni lepo od moža, če izdaja svoje ljubavne doživljaje, toda zate naj velja enkrat izjema«, je dejal in začel pripovedovati.
»Drugi dan me je s srečnim smehljajem sprejela in skoro sva sedela v njeni sobi.
»Ne vem, kaj imate privlačnega na sebi«, mi je rekla, »toda postali ste mi simpatični na prvi pogled in danes se mi zdi, da sva ie dolgo časa znana in da vam lahko prav vse sav upam.«
Hvaležno sem ji poljubil roko in obdržal to ročico tudi potem v troji«
kar mi je radovoljno pustila. Skoro je nastopil oni trenotek mehke sanja vos t i med mladima človekoma, ki čutita, da sta si duši sorodni in da mora priti do ljubezni. Povedala mi je zgcxk>vino svojega zakona. Kot hči nepremožnega majorja v pokoju je morala biti vesela, da jo je zasnubil bogati stotnik baron, o čemer so ji neprenehoma peli starši in sestre. Sklenila je zakon z njim brez vsake ljubezni, ki pa tudi v zakonu ni nastopila. Nežna v čutenju kakor v obnašanju, jo je stotnikov o surovo ter brezobzirno vedenje le odbijalo in priznala mi je, da ni bilo v njunem triletnem zakonu niti enega trenotka, da bi se duševno le količkaj približala drug drugemu. Vse bogastvo in zunanji blesk udobnega življenja je ne moreta zadovoljiti in nadomestiti žalostnih ur njenega življenja. Stotnik jo ljubi, toda po svoje, in se prav nič ne ozira na to, da jo njegove surove besede plašijo in odganjajo od njega. Kadar ga še prime trganje v udih, ga pa ni mogoče prenašati, ker postane še krivičen in ji očita, da mu nič ne postreže, ko jo je iz revščine dvignil do bogastva. Že med pripovedovanjem so ji postale oči vlažna in ko je še to omenila, je britko zavihtela. Nehote je naslonila glavico na mojo ramo in seesHavs sem jo stisnil k sebi, šepetajoč ji tolasjjive besede v uho. Kako je prišlo do ta**, se da se se
Parlament
Seja posl. zbornice. — Interpelacije. — Ogrske volitve. — Zakon o staro-penzijonistih.   —   Nujni   predlog o tkalcih.
Večji del včerajšnje seje je zavzela debata o odgovoru min. predsednika glede uporabe avstr. vojaštva pri ogrskih volitvah. Potem pa je bil sprejet zakon o staropenzijoni-stih.
V začetku seje je stavil posl. Wastian interpelacijo glede mariborskega državnega mostu čez Dravo in interpelacijo, ker niso bosen-ski protestantje posebej zastopani v bosenskem deželnem zboru.
Po uvodnih besedah predsednika Pattaia, ki prosi ne se vtikati pri debati o asistenci avstr. vojaštva pri ogrskih volitvah v notranje ogrske zadeve povzame besedo posl. dr. Korošec. Pravi, da ni res, da bi bile šle c. in kr. čete na Ogrsko zaradi miru in redu, temveč zato, da so vplivale na izid volitev v prid ogrske vladne klike. Govornik navaja slučaje, kjer so vojaki motili volilne shode proti-vladnih kandidatov. Vojaki v raznih slovaških okrajih sploh niso pustili slovaških volilcev na volišča, ki so bila obdana od močnih vojaških kor-donov. Le na ta način si je mogoče razlagati žalostno dejstvo, da je bilo izvoljenih le 8 narodnih poslancev in da so narodnosti izgubile 15 mandatov. To, da so bile čete poslane v prvi vrsti proti narodnostim, je nezaslišano in proti temu morajo protestirati vse avstrijske stranke. Pa tudi zato je treba proti asistenci avstr. vojaštva pri volitvah na Ogrskem protestirati, ker so te volitve spravile na površje najhujše sovražnike splošne in enake volilne pravice proti pristašem te pravice. — Posl. Šramek istotako povdarja, da čete niso šle na Ogrsko zaradi vzdrževanja redu in miru. Ta stvar je zadeva cele zbornice. Škoda, da se niso v tej stvari Slovanom pridružili tudi Nemci, to bi na Ogrskem in v celem svetu še veliko bolj uplivalo. — Posl. Renner pravi, da bo soc. demokracija spravila stvar na razgovor v delegacijah. Protest pa naj se ne smatra za argument za Justha, Košuta itd. Teh gospodov krivda je, da so take volitve na Ogrskem sploh mogoče. Koalicijska vlada ima mnogo grehov na svoji vesti, med dr. krvo-prelitje v Čem ovi. Sama si je spletla bič, s katerim je bila zdaj tepena. Delavsko   ljudstvo   bo na Ogrskem
vkljub tem dogodkom ostalo in upati je, da bo tndi tam zmagala slednjič poštena volilna reforma. — Poslanec Daszvnski se peča z bojem za splošno in enako pravico na Ogrskem. Pravi, da bi bilo dobro, ko bi kak pameten človek svetoval kroni, naj pride na dan z volilno reformo, ki bo potem že sama šla svojo pot. — Predsednik Pattai kliče posl. Daszyn-skega k redu, ker je dejal, da je krona z denarjem posegla v ogrski volilni boj. —- Minister Haerdtl tudi zavrača kritiziranje krone in obžaluje napade, ki so leteli na ogrsko vlado. (Soc. demokratje kličejo: Eljen Haerdtl!) — Posl. Tresić pravi, da izvajanja min. predsednika in notranjega ministra nikakor niso zadovoljiva. Vzrok korupcije na Ogrskem je na Dunaju. Taka politika ne bo prinesla nobenih uspehov in nobenega miru. Khuenov sistem bo rodil na Ogrskem ravno take posledice kakor   jih je rodil na Hrvaškem.
— Posl. dr. Scheicher povdarja, da so Nemci na Ogrskem ravno tako zatirani kakor druge narodnosti. Obžaluje, da je notranji minister tako čudno govoril. — Posl. Choc pravi, da se interpelacija obrača v prvi vrsti proti Khuenu in njegovi vladi. Dežela je strahovito korumpirana. Cesar bi ne smel dati dovoljenja za take manipulacije armade, kakor so se dogajale pri volitvah na Ogrskem.
— Posl. Baczvnski omenja kupovanje glasov in pravi, da so volitve veljale vlado okoli 18 milijonov. — Debata se nato zaključi in kot generalni govornik govori še soc. demokrat Habermann. Pravi, da je avstrijska armada zopet izvojevala veliko zmago. Potolkla je državljanske pravice in svobodo narodnosti na Ogrskem. Skoro vse stranke so bile edine v protestu proti dogodkom na Ogrskem, samo min. predsednik je izrazil solidarnost z ogrsko vlado. Ta protest pa ni zagovarjanje koalicije, ki se je v dobi svoje vlade za vedno osramotila. Khuenova zmaga je velik udarec za demokratizem in za splošno in enako volilno pravico. Govornik zagotavlja ogrske narodnosti toplih simpatij v boju za volilno reformo. — S tem je debata končana.
Sledi razprava o predlogi glede staropenzijonistov. Poroča posl. Wolf, ki povdarja veliki pomen predloge. Pred 80 leti je bilo 43.600 državnih uslužbencev, danes jih je 500.000. Prvi del predloge ima namen izboljšati položaj onih t. zv. staropenzijonistov,   katerim   je od-
nice naenkrat našle v sladkem, dolgem poljubu, ki jo je popolnoma potolažil, ker je z zaprtimi očmi, a srečnim smehljajem na licih, pila sladkosti prvega poljuba v ljubezni. Da, tisti trenotek sem jo sam ljubil in v tesnem objemu usten na ustnih sva pozabila vse okrog sebe. Zdramila je naju domov prišedša hi šina, ki je v predsobi nekaj vrgla na tla. Ura je bila skoro že sedem in moral sem oditi, če nisem hotel srečati neljubega stotnika.
Potem sem bil skoro vsak dan za nekaj časa pri nji in žal, povem ti, da me tako vroče in iskreno še ni nikoli nobena deva ljubila, kakor gospa Elza, čeprav v meni ni bilo niti desetine one iskrenosti in udane ljubezni kakor pri nji. Parkrat mi je hotela tudi dati dragocena darila, toda odklonil sem jih in le jestvine in vina, ki si jih bil tudi ti deležen, sem imel od nje, ker mi jih je anonimno pošiljala in ko sem jo prijel, ni hotela nič vedeti o njih. Živela sva kot dva golobčka in kolikokrat mi je priznala, da ima življenje šele zdaj za njo pomen, ko je našla v ljubezni do mene vso srečo, o kateri ni nikoli mogla sanjati, da je tako lepa. Nasprotno se je pa pri meni kaj hitro začela ohlajevati ljubezen in živel sem v vodnem strahu, da me stotnik kdaj zaloti pri ženi. Vznemirjalo me js pa is nekaj dragega*
ja i mri ls hiisii T iiikin, jskr
čedno dekletce, ki je glede lepote le malo zaostajala za gospodinjo. Bila' je le še bolj živahna od gospe in ko mi je prišla parkrat odpirat, se jo vrtela pred menoj kot vrtavka, da sem si jo lahko od vseh strani ogledal. Držal sem se proti nji vedno resno in v onih mejah, ki se jih mora držati prijatelj gospodinje do služabnice. A to Liziki ni bilo po volji. Pri vsaki priliki je koketirala z menoj ter me z zaljubljenimi pogledi izzivala. Ne da bi se hvalil, toda v pojasnilo moram povedati, da se je mali škrateljček tudi zaljubil v mene, kar mi je parkrat očitno pokazala. Da je opazila ljubavno razmerje med menoj in gospo, ni bilo nič čudnega, ker te vražje punice povsod prisluškujejo in je 'bilo gospe tudi nemogoče, da bi jo vselej odstranila iz hiše, ko sem bil jaz na obisku. Gospa se je pa zanesla nanjo, kar mi je na mojo tozadevno opazko sama rekla, kajti ravnala je z Liziko bolj kot prijateljica, kakor gospodinja. Ni se torej1 bala, da bi Lizika izdala najino razmerje, toda jaz sem bil drugačnega mnenja. Poznal sem zaljubljene in ljubosumne ženske in zato sem iz previdnosti moral biti prijaznejši a Liziko. 2e ko sem se ji nasmehljal, je bila vsa srečna in zardela je do ušes. In nekega dne, ko mi je napravila pri vratih globok poklon ter na moj resni odadrarv rekla: »1& vedno tako resni,  arosnod enoletnik!«
pokojnina Se po n>i»m normam; dragi dal pa ureja dohodke veW in itret enih drž. uslužbencev, ki so umrli pred veljavnostjo zakona z 18. maja 1896. Predlagani zakon naj ima veljavnost od 1. januarja 1910. Staropensijontsti in penzijonistin je naj bodo v eno mesto poetavljsni z ostalimi. — Po krsjži debati se sprejme predloga v drugem in tretjem branju. — Pasi. Steinweuder referira nato o predlogi glede oprostitve kolkovib in drugih pristojbin na polju deželne kulture. Tudi to se sprejme v drugem in tretjem branju.
Sledi razprava o nujnem predlogu posl. Lisega glede tkalcev.
Prihodnja seja danes dopoldne.
Jezikovno vprašanje.
Govori se. da so proti Bukvaje-vemu okvirnemu jezikovnemu zakonu taktični in meritorni pomisleki; načrt je baje zelo pomanjkljiv.
Poslanei Schreiner. Koller, He-roid in Pacher so izdelali nov elaborat glede jezikovnega vprašanja. Ta elaborat bo tvoril za Nemce podlago jezikovnih pogajanj.
Proračunski odsek.
V proračunskem odseku se je včeraj začela debata o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Govorili s-> zastopniki Rusinov. ki so za Trst ali Trident, in italijanski poslanci. Slovenski klerikalci so poklali v boj zopet Gost inča rja. ki je koncem seje svoj govor prekinil ter l»o nadaljeval v prihodnji seji.
Dnevne vesti.
- Klerikalci in slovenska fakulteta. Sinoči je priobčil Slovenec« brzojavko, v kateri pravi:
Kakor je bilo pričakovati in kakor je »Slovenecm že davno napovedoval, je hofrat Ploj s > Zvezo južnih Slavena« zbežal in zdaj agitira /oper slovensko stališče v vscučilišČ-nein vprašanju pri vseh strankah, /lasti i>a hujska Cehe. Mladočehi so Iztegnili z njim, kakor vedno pa so ostali Slovencem zvesti češki agrar-ei io radikalei. »Slovenski k 1 ub<; gre, zaupajoč v svojo moč in naslanjajoč se na slovensko ljudstvo, odločno v boj zoper vladno in nemško namero, ki se ji je pridružil vladiuovec Ploj, da pripomore Lahom do fakultete in ]x»koplje za nedosleden čas slovensko vseučilišče. »Slovenski klub« Im> storil svojo dolžnost, da to prepreči in osramoti izdaja!ee!<
Ta brzojavka je iiifamija in vsaka l>e*eda v tej brzojavki izdaja osebo, ki je storila to infamijo. Že včeraj smo pojasnili ne le splošni poln. za j glede junktiina med slovensko in italijansko fakulteto. m-gn tudi kako se je »Zveza južnih Slovanov« zavzela, da omogoči solidarni) postopanja obeh jugoslovanskih klubo\. P«>ve-dali smo še- premalo. / Zveza južni h Slovanov« se ni zavzela samo za to, da bi imela oba kluba skupno sejo, na kateri naj bi se dogovorih« skupno, soglasno in enotno postopanje, kar je pa dr. Šusteršič od klonil, nego je šla še dalj**. Položaj glede slovenske zahteve v vseučiliškem vprašanju je namreč skrajno neugoden, in, kakor je pojasnil že dr. Laginja. -e je bati. da bomo Jugoslovani popolnoma pogoreli, posebno če bodo jugoslovanski poslanci sledili dr. Su-•iteršir-u. ki slovenski narodni post u-lat samo zlorablja za svoje strankarske in osebne namene. -n-<-r p;* »ploh n*» mara slovenske visoke šole. Z ozi-rora na ta skrajno neugodni i>olozaj.
jo prijel za bradico in jo pobožal po licu. Kakor mlada inačica je drgnila žametno lice ob mojo roko in me s smehljajočimi očmi hvaležno gledala ter špičila ustnice, kakor bi pričakovala poljub. Kakor me poznaš nisem natančen v ten« oziru in rad posrkani malo medu. kjer se mi muli. toda tukaj bi se preveč pregrešil proti Kisi, ko bi obenem ljubi m kova I z njeno hišno. Zato sem šel kar naprej v sobo. l>rugi pot, ko je niti pobožati nisem hotel, je kar naravnost rekla: -Vse le gospe, a zame nič!«
Veš, da mi je postajal položaj ^neprijeten in vse me je sililo, da napravim konec obiskom v stoto i k ovi hiši. Storil sem to po dogodku, ki je bil zame odločilen tako. da res ne morem več v hišo. Kakor nerad, ti *ra moram vendar povedati.
Spominjaš se, da je pred nekaj dnevi praznoval naš polkovnik svoj god in da sem na predvečer tega godu vzel dopust za celo noč. Polkovnik je povabil vse častnike polka v kazino in z K Ivo sva se dogovorila, da pridem k nji, ker .je bilo pričakovati, da bo stotnik gotovo dolgo ostal zunaj. Prišel sem ob deaetih in Lizika mi je prišla odpret. Žalostno me .je pogledala, toda vseeno se me je pritisnila in me skušala prijeti za roko, ki sem ji jo pa odtegnil, ker je prišla gospa iz sobe ter rekla Liziki: »Lahko greš spat, Lizika, gospodu Milanu bom že sama odprta, ko odide.«
(Kosec prtaodajići
se je v »Zvezi južnih Htovmnov« sprožila misel, rešiti in ga
na ta aaeia, da ss nega predloga ugasnili  junktim in ■igsii t alMsnsia fjftziis. Za ta
posredovalni predlog so se isrekli , ki se resne, i strneš In n sveže tstga leta bMav slsvsunke visoki da je te silna pet, ki nam prinese realen uspeh. »Zveza južnih Slovanov« pa ni samo mislila na tak predlog, kakor smo včeraj poročali, nego ga je tudi Izročila klubu slovenskih klerikalcev s pozivom, naj se o njem izreče. Klerikalci pa se odgovora niso dali. O skupni seji niso hoteli nič slišati, na konkretni predlog, hi nem more edini pomagati da fakultete, pa tudi niso odgovorili. Ker torej klerikalci nečejo ne skupnega dela, ne »kupnega posvetovanja, »Zvezi južnih Slovanov« pa je ss stvari, na tem. da doseže pozitiven uspeh in zagotovi slovenskemu narodu fakulteto, zato je dr. Ploj stopil v zvezo z drugimi slovanskimi strankami, da jih pridobi za predlog »Zveze južnih Slovanov« ter slovensko korist obvaruje pred brezvestnimi naklepi klerikalcev, ki slovenske visoke šole ne marajo, ker vedo, da ne bo klerikalna, marveč bo klerikalni misli na vsak način na škodo. Klerikalcem se gre za to, da bi slovensko fakulteto ubili, a na tak način, da bi se jih ne moglo prijeti in postaviti pred vsem narodom na sramotni oder. ('biti hočejo fakulteto, da bi mogli potem krivdo zvračati na »Zvezo južnih Slovanov«, proti ujej agitirati in vpiti, da »Zveza« ne mara vseučilišča. To je izvor tudi tem nezaslišanim infamijam, s katerimi so klerikalni poslaiui \ suiočuem »Slovencu« obsuli načelnika »Zveze južnih Slovanov«. Mi pa želimo pozitivnega uspeha, mi želimo, da se zagotovi slovenskemu narodu potrebna fakulteta in pričakujemo, da bo »Zveza južnih Slovanov« s primernim zaničevanjem prezirala klerikalna na-toleevanja in šla svojo pot v korist slovenskega naroda.
- »Kmetijsko društvo« v Loškem potoku proti »Slovenskemu I)omu< . Konzumno društvo v Loškem }*>t<»ku je s s\<»j<> tožbo proti Slovenskemu Domu« pogorelo m toženi urednik je bil oproščen. Pri obravnavi se je strogo postopal » po veljavnih predpisih in po zakonu; ako pa se je i sestopalo pri razpravi po zakonu, potem je toliko kakor gotovo, da je ni na svetu oblasti, ki bi mogla ovreči to porotno sodbo. To ve vsak pameten in razsoden človek in med te štejemo tudi dr. Pegana, zastopnika I oškopot ozkega konzum-nega društva. A vkljub temu je dr. Pega n vložil proti razsodbi jx>rotne-x<\ sodišča ničnostno pritožbo. Čemu t Zato morda, ker se nadeja, da bo ta razsodba razveljavljena.* Kaj se! Pegan je preprebrisan. da bi ne vedel, da je njegova ničnostna pritožba samo pljunek v vodo. Pa zakaj jo je potem vendarle v hrži 1? i zakaj, zato ker se mu zdi, da je za Kmetijsko društvo- v Loškem potoku še premalo narasti o stroškov! f>00 K, to ni nič, treba jih je še več. zato je treba vložiti še ničnostno pritožbo, da Im> stroškov še par desetak"* več. t lani »Kmetijskega društva v Loškem potoku pa naj plačajo, saj memla lahko. Plačajo pa naj za poslovodjo Debeljaka, ki je vs. alero zakrivil in provzročil tudi otroške! Pa naj še kdo reče, da dr. Petran ni izvrsten »ljudski zastopnik«!
Samo »sijajne zmage«. Vsak čas poročajo klerikalni listi, da so črnuhi v kaki kmetski vasi »sijajno zmagali", kakor bi bilo to kaj posebnega. Te »sijajne zmage« na kmetih so samo dokaz, da *c morajo klerikalci že na kmetih boriti in vojskovati za moč. med tem ko ho jo prej dobivali brez Imja in brez vojske. Iz tega pač izhaja, da s*» je tudi med kmetskim ljudstvom začelo daniti iti da «*e je kmetsko ljudstvo za-eelo upirati klerikalizmu. To je gotovo jako vesele* znamenje, ki obeta, da bo sijaj klerikalnih zmag začel kmalu bledeti. Sinoči je klerikalni minister zabeležil zopet tako sijajno zmago. Klerikalci so jo dosegli v Podgorju pri Kamniku. Torej se tudi že tam dela dan. v kamniškem okraju, ki je do kosti klerikalen. Med drugimi sta bila kot klerikalna kandidata iz T. razreda izvoljena tudi neki Blaž Svetelj in Anten Galjot. Kaj ko bi nam »Slovenec« pojasnil, če sta Blaž Svetelj in Anton i>aljot kaj v sorodstvu s tistimi ra*> bojniki, ki so v Podgorju pred nekaj tedni tolovajski napadli nekega ljubljanskega gospoda, ki se je tamkaj sprehajal in ga težko poškodovali. Tisti razbojniki se namreč pišejo Blaž Svetelj, Anton Galjot in Vidmar in naravno je, da bi radi vedeli, če je tem razbojnikom le slučajno tako ime, kakor novim občinskim možem ali če so kaj v sorodftvu z njimi. Da pa zmagujejo klerikalci v kraju, kjer se dobe ss tolovaji, ki mirne in spodobne sprehajale* dajo in pobijajo,  to je peč
nmfun Muutfi nu daru, 8voj ***» vlonllo n e. kr. minasumtve ve v stovssmfcsjn jsnifcn pravila sa ustanovitev društva »Jugoslovanski krematorij«. Ifc pravilu je ministrstvo zavrnilo zarodi nekega formalnega pufjtoska, kar js pa — mimogrede rečeno — čisto navadna šikana. Odlok je poslal baron Sohwarz po mestnem magistratu enemu pro-ponentov — izključno v nemšnsm jeziku. To je najnovejša jezikovna predrznost barona 8chwarza, ki ga na vso asoč podpira naša takozvana »Slovenska ljudska stranka«. Nemške odloke sprejemati v Ljubljani seveda ni nikdo dolžan, in zato tudi v tej zadavi še ni izgovorjena zadnja beseda.
+ »Ljnbljaaa«. Udeležba pri procesiji je^^orej v društvu »Ljubljana« provzfočila jasnost in društvo je sedaj kompaktno, kakor še nikdar ni bilo, da celo pomnožilo se je. Tako poroča »Slovenec«. Napovedane izjave so torej zalegle. To se pravi: pevsko društvo »Ljubljana« je postalo škrniceljverajn in zdaj sme pričakovati, da bodo njegove priredbe obiskovale vsaj tiste ženske, ki pri procesijah ragljajo in sveče nosijo. Tako vsaj ne bo dvorana prazna. Z ozirom na to novo občinstvo pripravlja škrniceljverajn »Ljubljana« simfoničen koncert. Terci jalke skup!
+ V Hrastniku, se vrši v nedeljo 1«. ,t m. ob polu 5. popoldne v »Čitalnici« javen ljudski shod Narodne stranke. Poročata g. poslanec Kukove c iz Celja in g. dr. K r a -m e r iz Ljubljane. Slovenci, ki se ne bojite pokazati da ste še narodni, udeležite se zborovanja!
+ Nemški »Gauturnfest« imeli bodo dne 11. in 12. t. m. v Celin. Da je namen te priredbe v prvi vrsti izzivalen in ne »turnarsk«, to je ob selu umevno. Dokaz temu dejstvo, da priredijo v Gradcu poseben vlak, s katerim se baje pripelje v Celje dokaj — dam. — No. Slovencev ta »slavnost« ne bode spravila iz ravnotežja, pa tudi manj jih vsled tiste ne bode v — Celju.
— Imenovanje. Za namestnika borznega komisarja na dunajski borzi je imenovan podtajnik finančnega ministra dr. Vladimir Pertot.
— Slovenski izlet v Belgrad. One, ki se žele udeležiti izleta v Bel-grad. opozarjamo, da je že zadnji čas, da se priglase za posebni vlak. ki bo vozil iz Zagreba v Zemun in nazaj. Kakor je že znano. 1m» znašala vožnina v lil. razredu sem in tja samo 10 kron, v 11. razredu pa IS kron. Ne moremo si kaj, da bi ne izrekli svojega začudenja, da se je dosedaj prijavilo razmeroma še tako malo Ljubljančanov in Ljubljančank. Ali je lepo to, da so ti povsodi v vsakem oziru zadnji?! Prijave za izlet in posebni vlak sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik g. dr. Anton S v i g e 1 j . odvetnik v Ljubljani.
— Odstop od tožbe. Prejeli smo tale sodni sklep: »Pr. VIII. 9. 10. Postopanje v kazenski stvari dr. Antona Bonaventure .Jegliča, knez*>ško-la v Ljubljani, proti Kastu Pusto-slemšku, izdajatelju in odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Knaflova ulica, radi pre-greska zoper varnost časti, se vsled izjave zasebnega obtožitelja, da odstopa od obtožbe, ustavi v smislu S 109. in 46. k. pr. r. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dne 6. junija 1010. Grasselli.«
— Posnemanja vredno. Na tukajšnjem učiteljišču je že od nekdaj navada, da gojenke IV. letnika poklonijo ob slovesu kakšno stvar v spomin. Ivetos so se postavile gospodične na prav hvalevredno stališče in so kupile iz umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu eno od tam razstavljenih vaz gospoda J. Zajca. Umetnik je gospodičnam iz svoje inicijative v ceni precej popustil, kar s posebnim priznanjem konstatiramo! — Vrle slovenke gospodične iz letošnjega IV. letnika učiteljišča stavljamo za vzgled tudi drugim krogom, ki naj bi ob podobnih prilikah tudi tako ra\Tnali.
— Simon Gregorčičeva javna kujižniea ostane zaprta radi popravljanja knjižnične oprave od 9. junija do It. junija.
Velika nesreča na železnici. Ko je sinoči pri Medvodah nek voznik na vozu zaspal, je konj zavil na železniški tir. V tem pa priclrdra nasproti tovorni vlak in zadene v konja in voz, na katerem je voznik spal. Vlak je konja vsega raztrgal, voz takore-koč zdrobil, speči voznik je pa zado-bil na glavi take poškodbe, da so se mu videli možgani. Voznika so potem v Ljubljano prepeljali ob 11. uri 20 min. z osebnim vlakom in je bil ko so ga na južnem kolodvoru vzeli iz voza, v njem le komaj iskrica življenja. Prepeljali so ga potem v deželno bolnišnico, kjer je umri. Ime ponesrečeneevo nam se ni znano, kakor tudi ne natančnejši podatki o celi nesreči.
Is Borovni-psn» o kaie-nifilsH, do js Ml sumljiv
ce
pasje stekline in da so ga tu zaradi tagn penili, je bil v istini stekel. Vsi pO tem pen popadeni, 7 oseb namreč 3 deklico in 4 moški, so dobili včeraj popoldne od okrajnega glavarstva pismeno obvestilo, da se morajo takoj odpeljati v Pasteurjev zavod na Dunaj, kamor so se odpeljali še sinoči ob 11. uri s poštnim vlakom.
Matura na idrijski realki. Pismena matura se je pričela 8. t. m. in traja do 11. Ustna pa bo dne 7., 8. in 9. julija pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Frana H ubada. Vpisovanje v prvi realčni razred se vrši dne 1. julija, sprejemni izpiti pa so 2. julija. Slovenski starši vpišite svoje sinove v edino slovensko državno realko v Idriji.
2©./IX./08. v Gradcu. Te dni se je zagovarjal pred graškim okrajnim sodiščem brivec Karel Janžek, ker je bil na tri dopisnice prilepil kolek 20./IX./08. Zagovarjal se je, da o prepovedi ni ničesar vedel. Obsojen je bil na 10 K globe.
Treščilo je danes krog t riče t rt na 12. uro v šupo gostilničarja Jerneja Klemenca, p. dom. Koglovška, v Trnovem. Šupa, ki stoji ob Cesti na loko, je bila takoj vsa v ognju. Ogenj se je prijel tudi poleg stoječe šupe g. Strniše. Klemenčeva šupa je bila polna mrve in je pogorela do tal. G. Klemene ima okrog bOOO K škode. Marljivim gasilcem se je posrečilo, da so obvarovali vsaj šupo g. Strniše. Mrva je sicer tudi tu pogorela, tako, da ima tudi g. Strniša občutno škodo.
S koso si prereza 1 roko. Posestnik Peter Herščak v Ricmanjih se s koso v roki padel z nizkega zidu tako nesrečno, da si je do kosti prereza 1 levo roko in žilo odvodnico. V malo minutah je bil mrtev. Hresčak je bil svoječasno župan v Ricmanjih in je bil splošno priljubljen.
Amerikanske novice. V Pitts-burgu, Pa., se je ustanovil odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi čim-preje »Slovenski dom«.
S ceste. Ko je včeraj popoldne pustil Fran Šerjak iz Iške vasi na Karlovski cesti vprezenega konja brez varuha, sam pa je šel v neko trgovino, se je konj vstrašil mimo do-šlega električnega voza in zdirjal dalje. Pri tem je zadel ob kandelaber ter ga precej poškodoval. Pozneje so konja ustavili, ne da bi se bila pripetila še kaka druga nesreča.
Zlikovci so predsinočnjem zlomili v parku pred j u stično palačo neko klop. Pač neumestna šala.
Ukraden je bil iz Ogrinovesra hleva na Grubarjevem nabrežju delavcu Jurju Igliču 10 K vreden suknjič. Tat je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, nazaj je prišlo 36" Hrvatov in 24 Slovencev. V Heb je šlo 7 Hrvatov, od Gruberje tega prekopa se je odpeljalo domov pa 18 Ogrov.
Izgubila je šivilja g. Frančiška JSrženova zlat prstan s črkama E. J. — Neka dama je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela čez DO K denarja, neka druga pa zlato zapestnico v obliki oklopne verižice. — V torek, dne 31. maja 1910 popoldne okrog o*.ure izgubila se je črna usnja-ta denarnica z manjšo svoto denarja in listki na Večni poti od Herzman-skega do srede poti krog Rožnika. Gospod najditelj - kolesar je napro-šen denarnico oddati v Rožni dolini štev. 96
HornIoo obrambi!.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Škofljici priredi v nedeljo 26. Junija v znani narod ni gostilni pri g. V. Ogorelcu v Škofljici vrtno veselico v širokem obsegu.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Radečah pri Zidanem mostu sklicuje dne 12. junija t. 1. svoj redni občni zbor v prostorih g. Fr. Hmelja v Radečah.
Drnitvena naznanila.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« priredi v nedeljo, dne 12. t. m., rodbinski izlet na Brdo pri Viču. Zbirališče točno ob 2. popoludne v gostilni »pri Francelj-nu« na Tržaški cesti.
Ljubljanska sokolska župa, t. j. župa, ki obsega sokolska društva v Ljubljani, Domžalah, Igu, Šiški, Viču in Vrhniki ter »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« priredi drugo nedeljo, dne 19. junija t. 1., svoj prvi župni slet, ki bo zvezan s tekmo naraščaja, veliko javno telovadbo in običajno »Kresno veselico«. Cela prireditev se bo vršila na dirkališču ob Latermannovem drevoredu. Natač-nejši spored priobčimo prihodne dni.
Oeadna veselica na šišenskih francoskih sencah, katero je dež dne 5. junija 1910 preprečil, se bode vršila v nedelje, dno lt. junija popoldne. Društvo za zgradbo »Sokolskega domu« js pridno na dolu, da spopolni se tako obsežni spored. Po pripravah sodeč, bode ta veselica nudila posstni-noteg dobre vinske kap-
ljice, vedno svežega piva in okusnih jedil, dokaj vesele domače zabave. Na veseličnem prostoru, pod košatimi drevesi v hladni senci postavljana
so mize in paviljoni, v katerih se bode točilo vino domačih vinskih trgovcev: gg. Zajca, Stepioa, Mraka, Vodnika, Bolafija Agro-Merkurja ter vinskega trgovca g. Voglarja iz Pijume pri Gorici. Veselični prostor sam na sebi nudi posestnikom glede krasote nekaj izvanrednega. Zvečer bode cel prostor razsvetljen tako, da bode vsakdo videl tudi brez — očal. »Kanon« je zopet osnažen na svojem mestu. Naj važne je pa je, da se je posrečilo postaviti na veseličnem prostoru toliko pokritih lop, da posetni-kom »šanc« tudi mokrota dežja ne bode škodila, ker prostora bode pod streho za vse, kateri pridejo dne 12. junija na francoske šance nad Spodnjo Šiško. Rodoljubi, udeležite se te prireditve, da s tem pripomorete društvu, da ne bode trpelo gmotno, ker stroškov ima vsled nedeljskega slabega vremena ■— ogromno.
Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku opozarja svoje člane in prijatelje na sokolski praznik v nedeljo, dne 12. t. m., v Ljubljani, kjer nastopijo društva združena v župi »Ljubljana L«. Udeležba bode od vseh društev močna, zato naj Kamnik ne zaostane, temveč v velikem številu pohiti med drage svoje brate. Odpeljemo se v nedeljo zjutraj ob 5. uri 35 minut. Vrnemo se pa zvečer ob 7. uri 35 minut ali ob 11. uri. Zveza z vlaki je zelo ugodna.
Zborovanje podružnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Kranju. V četrtek, 9. t. m., je sklical odbor podružnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Kranju svoje člane k sestanku, na katerem naj bi se dogovorilo o enotnem zapiranju ter odpiranju trgovin v Kranju. Prostorna zborovalna soba »Pri novi pošti« je bila docela polna, ko je podružnični predsednik, starosta kranjskih trgovcev, gosp. Fran O m e r s a st., otvori 1 zborovanje ter pozdravil navzoča odposlanca glavnega odbora. V imenu osrednjega odbora »Merkur« v Ljubljani je pozdravil zborovalce tajnik g. Golob ter apeliral na navzoče, naj po vzgledu ljubljanskih trgovcev in sotrud-nikov, ki so združeni v »Merkurju«, tudi kranjski trgovci in trgovski so-trudniki v sporazumljenju določijo na tem sestanku čas, da se bodo trgovine enotno odpirale in zapirale. Nato je g. dr. M a r n v poljudnih besedah razložil tozadevni državni zakon z dne 4. februarja 1910, ki je stopil 4. maja t. 1. v veljavo in urejuje delavni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, kakor tudi zakon z dne 2. maja t. 1. o delavnem času v trafikah. Po daljši debati so se soglasno sklenili sklepi glede enotnega zapiranja in odpiranja trgovin v Kranju, ki jih podružnični odbor predloži deželni vladi.
Učiteljsko     društvo   za celjski okraj ima prihodnje redno svoje zbo rovanje dne 3. julija t. 1. v Celju.
Dunajskim Slovencem naznanil ponovno odbor »Slovenije«, da izvršuje poverjeništvo »Slovenske Matice« društveni predsednik t. jurist Ivan S a j o v i c , ki se ga najd« vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od pol 8. do pol 9. v društvenih lokalih, razun tega pa še vsako nedeljo od 1. do pol 3. v kavarni »Be thoven«. Kdor se torej misli naročiti in reflektira priti V imenik, naj se zglasi pri t. podpredsedniku vsaj do 28. junija t. 1., ker se drugi dan odpošlje naročnina.
Akademičnega društva »Adrija v Pragi III. redni občni zbor se vrši v torek 14. t. m. ob 8. »U Bulinu«.
Prasneta.
Javna produkeija »Glasbene »Glasbene Matice«. Vsled zaprek, ki nam prej niso bile znane, se je morala druga produkcija gojencev preložiti na ponedeljek, dne 13. junija. 3. produkcija se vrši, kakor že naznanjeno v sredo, dne 15. junija. Začetek obeh ob 6. uri zvečer. Bodi to slavnemu občinstvu v vednost. — Odbor.
Javna produkcija »Glasben«1 Matice«. S kulturnimi zavodi Slovenci nismo ravno prebogato obdarova ni; mnogo nam manjka, kar bo treba še dopolniti. Toda med temi, kater1 imamo, so zavodi, ki smo nanje lahke ponosni in ki nam zagotavljajo — poleg drugih faktorjev seveda — glede kulture prvo mesto na celem slovanskem jugu in odlično mesto na kulturnem polju v državi sploh. Nasprotniki nam velikokrat očitajo, da nimamo kulture, tako velikokrat smo že slišali to očitanje, da to nazadnje marsikdo od nas sam verjame in za nasprotniki ponavlja: nimam" kulture. Precenjevanje tujine in nezdravi hiperkriticizem, ti dve bolezni tudi Slovencem nista neznani. Koliko je recimo takih zavodov, kakor je naša »Glasbena Matica« t Na celem slovanskem jugu ga ni, v ostali nafti državi jih pa ssissjsi na prste, js storilo »IsoJisnir s svojinu
prekrasnimi koncerti, kdo bi hotel to v par besedah oceniti? Kdo hi hotel oceniti, koliko je storila njena glasbena solat In s temi skromnimi denarnimi sredstvi! — Par let sem ima »Matica« hvalevredno navado, da v javnih produkcijah pokate občinstvu uspehe svojega pedagogi6no-glasbenega delovanja. Spominjam se dobro na prvo javno produkcijo: dvorana — menda v »Mestnem domu« — je bila malodane prazna. Kakšen razloček: včeraj je bila velika »Uni-onska« dvorana z galerijami vred nabito polna. 2e to je velik in pomenljiv uspeh! — In potem produkcija sama. — Lajik seveda ne more vedeti, koliko truda, koliko dela se skriva za tem od strani gojencev in od strani učiteljev. CM strani teh morda še več. Poslušalec pa vidi uspehe tega dela, ki ga ne more izmeriti. V njem vstaja respekt in spoštovanje do našega prvega glasbenega zavoda, ponos in samozavest: To je naše in samo naše! — Predaleč bi me seveda peljalo, ko bi hotel govoriti o posameznih točkah. Zadostuje naj, da omenim lepo stremljeuje k popolnosti, ki je bilo opaziti pri vseh erojenkah in gojencih, ki so se včera.] producirali. Produkcija je pokazala. <la delujejo na -Matični« šoli vseskozi izvrstne učne moči z izvrstno učno metodo. Večji del programa so zavzele koncertne točke gojenk in gojencev od 4. razreda dalje: tu nam je prav posebno ugajal g. Ciril Ličar
šola gdč. Prelesnikove) s Chopino-\im »Rondom«, dalje gdč. Zdenka Hudnikova (šola gdč. Prelesnikove) z Jensenovimi »Veščami«, gdč. Albina Deželova (šola gdč. Prelesnikove) z Godardovo »Florentinsko sere-nado« itd. Od solo-pevcev sta nastopila dva gojenca že davno priznane Hubadove šole, akoravno začetnika *»ta oba absolvirala svoje točke prav o. Gospod Bijavec ihuri-fon! je zapel prav lepo tri persmi \edveda. Schumanna in Proehazke;
-rov glas je prav prikupen in razmeroma že precej dobro izšolan. Gospod Rumpelj je zapel znano Mozartovo arijo za ba*i »O Izis in Ozirio<
n Abtovo pesem »Kaj mar mi je Iju-bezen«; oboje skoro naravnost dovršeno. Dobra Hubadova šola bo njegovemu simpatičnemu basu gotovo pripomogla do popolne veljave. — K -klepo opombo na občinstvo: prav je. in nikdo nima nič proti temu, če občinstvo kvitira posamezne točke s ploskanjem; toda vsaka stvar ima >voje meje. ploskanje tu<!i. Kar je v pravi meri lepo in prav, postane prav lahko neokusno, če se ta mera prekorači. — V. M. Z.
Vojeslav Mole: Ko so cvele roie. To je naslov zbirki pesmi, ki je iz-^la v založbi firme Kleinmavr & Ramberg. Cena nevezani knjigi 2 K. \ »-zana 3 K "20 v. vezana in z zlato (brezo 3 K 50 v.
Češka ocena najnovejših Aškerčevih poezij. Znani češki pesnik Ja-romir Borec ky pi»e v »Slovanskem Prehledu« o Aškerčevih najnovejših pesnitvah: »Pesnitve«, ki so pravkar izšle v Ljubljani v založbi L. Schwentnerja. tvorijo peti zbornik rlrobne lirike, v pretežni večini pa epike največjega sodobnega pesnika slovenskega. Široko je okrožje materiala, ki ga zbira AškerV« za svoje poezije. Zgodovina človeštva in !;.>tnega naroda mu je odprta knjiga, neomejena po mejah zemljepisnih pokrajin, niti po mejah ča*a. Indijanska povest o zakladih Atahual-povih si podaja roko z indijsko legendo o nesmrtnosti, ta zopet s kitajsko legendo o bogu zdravja, z do-srodki domačimi in slovanskimi. Kot nravi poet posega rad v tekoče življenje, za katero ima realistično razumevanje, po sodobnih dogodkih in najsi bodo to boji na daljnem Vzto-ku. prevrat na Turškem, mesinska katastrofa, krvoprelitje ljubljansko ' -Xad grobom Adamiča in Lundra«), smrt Gregorčičeva ali tragični konec Ferrerjev. Pesnik, pristaš svobodne misli, stoji povsod i na strani zatiranih, zavzema se za človečnost in gori za svobodo. Mučenikom njenim nos veča pesmii, polne navdušenja. Izredno ga zanima naboženski problem in z vso odločnostjo se bori nroti vsakemu nazadnjaštvu . . .« fJoreekv pri občuje v »Prehledu« ob-* nem prevode tehle Aškerčevih, pesmi:    »O morje«, -Veter žvižga«,
Bitka pri Mukdenu«, »Afrodita in menih« in »Kongres na Araratu«.
VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki smo ga že napovedali, je izšel. Urednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Xovem mestu je predpise o nespornih pravnih stvareh razdelil na tri samostojne dele: notarski red (XXIV. in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII. in 360 -trani) in sodni depoziti (XII. in 120 strani). Povsodi so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in po-'asnujejo se z odločbami najvišjega sodišča. Vsakemu delu je pridejano -tvarno kazalo v slovenskem jeziku, popolnjeno z manj navadnimi hrvatskimi strokovnimi izrazi, tako je tudi v opomnjah pod dotičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepek prevod Franceta Le v* tka. a sedaj na več
navadni terasi so popolnjsui po us> Ijnvni ssnainolecgi.   Knjige, M J»
posebno tudi občinskih, za katere ima posebna navodila, ki bo pa tudi v korist in pouk vsakomur, is tiskana cisto in razločno ter se dobiva v platno vezana pri navedenem uredniku in po knjigarnah po 7 K. Iz 2. dela so posebej odthmjsni »Predpisi o zapuščinskih pristojbinah«, ki stanejo broširani le 80 v, tretji del (»Svetni depoziti«) zase broširan velja I K 60 v.
ftsnunsuMUasff Imet
SluimiuN ja9t
— Jugoslovanska enciklopedija.
Belgradsko »Novo Vreme« poroča: Vlada je sklenila, da da srbski akademiji znanosti na razpolago 20.000 dinarjev   za   izdanje jugoslovanske
enciklopedije. Na ta način bo naša akademija tudi v materialnem oziru ravnopraven izdajatelj z jugoslovansko akademijo v Zagrebu, kateri je, kakor je znano, daroval general Crljen v isto svrho 20.000 kron. Akademija je na to v svoji seji sklenila, da soglaša z zidanjem enciklopedije, toda pod pogojem, da izide v eni izdaji v cirilici in latinici. To se je že sporočilo predsedstvu jugoslovanske akademije v Zagrebu in ni dvoma, da bo predsednik Tadija Smiči-klas že te dni prispel s posebnim odposlanstvom v Belgrad, da se končno definitivno vse potrebno ukrene, da se prične delo za izdanje te velevaž-ne enciklopedije.
— Hrvati in vseslovenski kongres v Sofiji. Kadičev > Dom« javlja: Da se iz Dalmacije udeleži vseslovan-skega kongresa v Sofiji samo poslanec dr. Tresič-Pavičič, iz Bosne in Istre pa nihče Takisto se tudi se ne ve. ako se bo kdo iz Hrvatske udeležil kongresa. Radić pripominja k temu: »Ako bi bili naši politiki na svojem mestu, bi moralo biti nas Hrvatov v Sofiji več kakor odposlancev kateregakoli naroda. A trebalo bi stvar tudi tako urediti, da bi došli tjakaj kot ena skupina s Slovenci in v najboljšem sporazumu zlasti s Čehi.« Pametna beseda, podpisujemo jo.
— Mohamedanci — zgled verske znosi ji vosti. V vasi Pukosih v Bosni so ondotni Srbi sklenili, da si zgrade novo cerkev, ker je stara popolnoma razpadla, podobna bolj živalskemu brlogu kakor pa božjemu hramu. Toda Srbov v Pukosih je malo, ogromna večina pa mohamedancev. Pravoslavni Srhi so se obrnili na mohame-danske brate s prošnjo, da bi jim pomagali pri zgradbi cerkve. In njihova prošnja ni bila brezuspešna! Beg Kulenovič jim je daroval zemljišče, na katerem se bo zgradila cerkev, a občinski odbor, v katerem so sami mohamedanci. se je obvezal, da lx> primerno prispeval za zgradbo cerkve. Nadalje so odborniki sklenili, naj se priredi v Kulen Vakufu koncert na korist zaklada za zgradbo cerkve. Pri tem koncertu bo sodelovala poleg pravoslavnih tudi moha-m eda tiska mladina. M u harem aga Hadzialagič, ki se je nedavno tega izselil v Turčijo, a se je na to pod vtiskom silnega domotožja vrnil v svojo domovino, bo na tej slavnosti deklamira] Šantićevo pesem »Ostajte ovdje!« Diletant je — Srbi in Mohamedanci — pa bodo predstavljali Su-botieevo igro: »Boj na Kosove m« — za zgradbo krščanske cerkve. Tako delajo privrženci islama. Klerikalci, jHvjdite se tja učit verske znosi.i i vosti in ljul>ezni do bližnjega!
Po slovanskem šteta.
— Boj med poljskimi »Sokoli« in
Nemci. Poljski »Sokol« v Biali je slavil lOletnico svojega obstanka. Na nekem mostu so se zbrali Nemci, ki so pričakovali sokolskega sprevoda. Ko se je sprevod približal, so ga Nemci sprejeli s palicami. Sokoli pa se niso dali kar pobiti, marveč so z golimi pestmi odgovorili Nemcem. V boju je bilo nad 20 oseb težko ranjenih. Dva Nemca so vrgli čez most v vodo.
Poljsko vseučilišče v Parizu. Poljaki baje nameravajo ustanoviti v Parizu poljsko vseučilišče za one poljske mladeniče iz Rusije, Nemčije in Avstrije, ki iz kakršnega si bodi vzroka ne morejo dokončati svojih študij v domovini. Zagotovljeni so že baje znatni zneski za univerzo, na kateri bodo poučevali poljski in francoski profesorji.
Poskoieno 3isfrarteoje v
Policijsko ravnateljstvo v Trstu je dobilo v zadnjem času več anonimnih pisem, v katerih se oblast opozarja, da niso svedoki, ki so bih* zaslišani v aferi Hladnik - Hamer-litz izpovedali popolne resnice, marveč da so marsikaj važnega zamolčali. Policijsko ravnateljstvo js vse
Tone se novo msllianji ni imelo
sekaj nrice
ti
O vsem tem js policija stila preiskovalnega sodnika v Ljubljani g. dr. vitemu Orassellija, ki pri-ds te dni v Trst, da eventualno sam zasliši še one svedoke, ki baje niso še vsega povedali, kar vedo.
♦ Lep met, se  lepša  sena. V
Ljubnem sta bila obsojena zakonska Wind, ker sta spolno zlorabila neko 161stno dekle na 8, oziroma 6 mesecev težke ječe. Wind .je predsednik tamkajšnje podružnice katoliškega šulferajna, njegova žena pa je prva med tercijalkami.
• Ponesrečena rešitev vlomilca. Praška policija je dobila te dni iz Be-rolina obvestilo, da se bo v najkrajšem času poskusilo rešiti vlomilca Albrehta Lorenza, ki je zaprt v praški deželni blaznici. V to svrho da so se že odpeljali iz Berolina vlomilčcva ljubica in dva berolinska vlomilca. Praški policiji se je posrečilo, da je zajela nemške tiče, še predno so izvršili svoj načrt. Zaprli so tudi dva strežaja v blaznici, ki sta hotela pripomoči k begu, za kar jima je bilo obljubljenih 400 mark.
Telefonsko h brzojavna porofflflo
Klerikalne spletke Dunaj, 10. junija. (Državni zbor.) Včerajšnja »Slovenceva« vest o po stopanju »Zveze južnih Slovanov«, ki jo je priobčil med telefonskimi in brzojavnimi poročili, je popolnoma neresnična. »Zveza južnih Slovanov« se drži znanega sklepa skupne »Narodne Zveze««, želi pa konkretnejših sklepov glede faktičnega poslovanja. — Dr.  P1 o j.
Soproga poslanca Vladimirja Hra-skega.
Dunaj, 10. junija. V nekem tukajšnjem sanatoriju je danes zjutraj po daljši bolezni umrla soproga visokošolskega profesorja in državnega poslanca Vladimirja Hraskega. Pokojnica je bila Slovenka, rodom iz Škofje Loke.
Abdikacija portugalskega kralja.
Dunaj, 10. junija. »Pol. Kores-pondenz« je pooblaščena dementirati vse vesti, kakor da bi portugalski kralj Manuel imel namen se odpovedati prestolu.
Poslanska zbornica.
I hi na j. 10. junija. Današnja seja poslanske zbornice je jedva sklepčna. Med splošno nepozornostjo se je začela generalna debata o proračunu. Prihodnja seja bo jutri.
»Slovanska Enota« in laško vseučilišče. Koper, sedež univerze. Dunaj, 10. junija. Dopoldne ob 11. je imela »Slovenska Enota« sejo, pri kateri se je vršila živahna debata o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Med drugim se je sprožil predlog, naj bi se za sedež laške pravne fakultete določil Koper.
Češko - nemških spravnih konferenc ne bo.
Dunaj, 10. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je obvestil vse one poslance, ki so bili povabljeni na češko - nemške spravne konference, da teh konferenc ne bo. Na ta ukrep barona Bienertha je vplivalo sporočilo poslanca Udržala, da se češki agrarci teh konferenc ne udeleže, ker vlože v parlamentu svoj jezikovni predlog.
Kos ženske emancipacije!
Dunaj, 10. junija. Ustavni odsek je danes s pretežno večino glasov sklenil, da smejo biti članice političnih društev tudi ženska, čim so dopolnile 21. lete. Znano je, da po starem društvenem zakonu doslej ženske sploh niso smele biti članice političnih organizacij.
Cesar na lovski razstavi.
Dunaj, 10. junija. Danes popoldne ob L je cesar nosetil lovsko razstavo. Vladarju je razstava baje zelo ugajala in se je o njej izrazil zelo pohvalno napram aranžerjem.
Pomiloščenjc s ssprekanil.
Dunaj, 10. junija. Cesar je 31. maja med drugimi pomilostil tudi 17 bosanskih kaznjencev v Molleisdor-fu. Seveda bi morali biti takoj izpuščeni iz ječe. To pa se iz neznanih razlogov ni zgodilo. Sele ko js za to izvedel češki poslanec in radi tega interveniral, so Bosance izpustili is zaporov.
K otvoritvi hsismuhigu sabora.
Dunaj, 10. junija. Državni poslanec dr. Dušan Beljak se odpelje danes ponoči v Sarajevo, da bo navzoč pri otvoritvi
pozvali vse julijanske poslance, naj takoj prione v parlamentu s opozicijo, čim ss izkaže, da vlada noče dati Italijanom pravne fakultete v Trstu. Dijaki so o tem sklepu obvestili poslance Concija, Biszija in Pitto-
Belgarski dijaki proti carju Ferdi-
10. junija.  Laiki dijaki
. 10. junija. Snoči so imeli tukajšnji bolgarski dijaki shod, na katerem so protestirali proti temu, da sta šla dva dijaka na kolodvor pozdravit carja Ferdinanda, mu poljubila roke in sprejela od njega 100 levov. Dijaki so izrekli, da sta omenjena dijaka s tem svojim dejanjem blatila svojo akademično čast.
Turški prestolonaslednik v Bel gradu.
Belgrad, 10. junija. Princa Ju-sufa Izedina so tu sprejeli z velikim sijajem. Princ ostane tu tri dni kot gost kralja Petra.
Gospodarstvo.
Donesek   k   preskrbi ljubljanskega mesta z mlekom.
(Mestni tržni nadzornik Adolf Ribnika r.)
Izginile so v Ljubljani idilične razmere časov, ko mleko še ni bilo trgovski predmet. Ljubljančan je so za svojo potrebo sami redili krave, ali pa so jih preskrbovali — bolj iz dobrohotnosti kot iz dobičkaželjnosti — z mlekom sosedje iz mesta in najbližje okolice. Kakor v vaseh ali malih trgih, je poznal takrat Ljubljančan poštenost in nepoštenost dobi vatel ja mleka, slabosti in dobrote njegovih hlevov in njegove živine. Nastala je velika Ljubljana z velikimi predmestnimi občinami. Zrasel je konsum v našem mestu, izdatno pa se je zmanjšala produkcija mleka v njem in najbližji okolici. Bolj in bolj oddaljeni kraji preskrbujejo Ljubljano z mlekom. V mestu prodajajo mleko ljudje, ki nimajo z meščani skoraj nobenih prijateljskih vezi več, ljudje, smatrajoči mleko le za trgovski predmet, ki ga morajo drago raz-pečati.
Tudi v teh oddaljenejših krajih je ostalo pridobivanje mleka pri starem sostavu. V hlevih, pri živini in pri ravnanju z mlekom so danes v ljubljanski okolici ravno take razmere, kot pred 100 in več leti. Ravno ljubljanskega okoličana ni čisto nič zanimalo umno mlekarstvo, ki tako lepo cvete po ostalem Slovenskem. Menda ni bilo za to potrebe. Meščan je zadovoljen s produktom njegovih krav in če tudi ni zadovoljen, ga vseeno pije, ker ga mora.
Cim bolj pa se mlečna produkcija odmika očem konsumenta, tem slabša je preskrba mleka. Po oddaljnej-ših okoliških vaseh so nastali tudi za mleko nekaki branjevci, ki prekupu-jejo mleko in ga dovažajo v mesto z drugimi prekupljenimi živili. Kmetje in kmetice se brigajo za gospodarstvo večinoma le doma, v mesto pa pošiljajo mleko s posli in drugimi ljudmi, ki običajno zasledujejo pri dovažanju mleka le svoje koristi in tudi nimajo pojma o higijeni.
Razmere so se slabšale, čim bolj je rastel v Ljubljani konsum. Veliko večje popraševanje po mleku kot ponudba kaj lahko zapelja dobička-željnega človeka, da postane v mlečni trgovini nereelen. Če primanjkuje naravnega mleka, treba ga krstiti z vodo, da ga je dovelj. Če se hoče prodajati v mesto velike množine smetane, se mora posneto mleko prodati za polnovredno, poleg tega pa seveda še smetano in maslo; kajti sicer se pridobivanje smetane in masla izplača le v najbolj oddaljenih hribovskih mlekarnah, kjer si z mlekom drugače pomagati ne morejo. Ljubi janča njo kaj bridko tožijo čez nereelne mlečne razmere v ljubljanski okolici in nekateri celo mislijo, da so dobivat el j i naravnega in dobrega mleka bele vrane.
Nastale so sicer v razstočih razmerah v Ljubljani prodajalne mleka, ki naj bi vzravnale mlečni promet. Vendar pa vse dobivajo mleko le iz najbližje okolice in niti ena ljubljanskih mlekarn ne odgovarja higijenskim zahtevam. Ljubljanski prodajalci mleka so večinoma branjevke, ki prodajajo mleko poleg najrazno-vrstnejših branjevskih predmetov. Njihovi lokali, mlečna posoda, ravnanje z mlekom je za današnje razmere modemizujoče se Ljubljane nedostatno. Omeniti mi je tudi konsu-mente, ki po veliki večini ne vedo kaj smejo v mleku iskati in kaj ne. Opetovano smatrajo prav dobro in naravno mleko radi samih predsodkov sa slabo. Pokušanje mleka iz steklenic s usti, vtikanje prstov v smetano in druge mleone izdelke, odpi-havanje smetene s usti, nakupovanje mleka v umazane posode, papirnati, nesnosni šumniki in drugi nednetstki pa kažejo, da je tudi ljubljanski kon-sument še zelo potreben pouka, da bi in  znal ceniti
zdravo mleko in tudi ž njim tako ravnal, da ga sam ne pokvari.
Mleko štejemo med najvažnejša živila. Kakor pa je higijftiuiko mleko
koristno, tako nevarno in škodljivo jc lahko nehigijensko mleko. Od kar so se upeljali vodovodi, je ostalo mleko ona snov, ki je najbolj nevarna za širjenje kužnih bolezni v me« stih. Mačuh, difterija, škrlatica, tuberkuloza, črevesni katari pri otrocih se pogostokrat širijo ravno po mleku, ker je mleko zelo primerna snov za rast najraznovrstnejših bakterij. Nesnaga v hlevu in nečistost pri ravnanju z mlekom provzroČajo njem številnejše glivice.
Moderna mesta polagajo vedno večjo važnost na higijensko aprovi-zacijo z mlekom. Potrebo mestnih mlekarn stavijo v isto vrsto, kot potrebo mestnih vodovodov ali mestnih klavnic. Dovažanju mleka v mesto posvečajo vso pozornost.
Ako hočemo, da ne zastane Ljub* Ijana za modernimi mesti, je nujno, da se že v kali zamore vsi nedostat-ki mlečnega prometa in da se že danes ustvari za bodočnost podlaga higijenske aprovizacije ljubljanskega mesta z mlekom.
Prvi in najvažnejši korak k zboljšanju teh razmer stori ljubljanski občinski svet, ako sklene uvedbo posebnega tržno - policijskega predpisa za prodajo mleka in mlečnih izdelkov v Ljubljani, ki naj bi bil tako navodilo za mlečne producente, kot za konsumente. Tudi tržno nadzorstvo potrebuje opore, da utegne Čuvati konsumenta pred materijalno in zdravstveno škodo, da spravi prodajalce v pravi tir higijenskega prometa z mlekom in da varuje poštenega proizvajalca, zasleduje pa sleparskega prodajalca in producenta. Stroge tržno - policijske predpise za prodajo mleka in mlečnih izdelkov imajo malone vsa mesta na Nemškem, v Avstriji Karlovi vari. Taki predpisi vplivajo povsod blagodejno in so podlaga za vsa nadaljna prizadevanja glede higijenske preskrbe večjih mest z mlekom.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Poslano.*)
Ker na »Poslano« v »Slovenskem Narodu« z dne 23. m. m. dopisnik v »R. Pr.« ni nič preklical, a tudi nič dokazal, ima tako že \itisnjen pečat navadnega lažnjivca in obrekovalca na čelu.
Kateri listi prinašajo laži, je dokazano po mnogobrojnih preklicih v »R. Pr.« in »Napreju«.
Poživljam dopisnika, naj pove imena tistih zanesljivih krogov, ki bodo dokazali, da sta moja dva sinova trgala zastave ali pa naj tozadevno sumničenjo prekliče.
Sicer pa z imeni na dan, kakof to storimo mi, ne pa skrivati se za uredništvom kakor črni ščurek pred belim dnevom.
Z odličnim spoštovanjem
_ Ivan Zorko.
* Za vsebino tega splas je uredništvi odzovemo le toliko, kolikor določa
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. junija 1910. Termin.
Pšenica za oktober 1910.  .  za 50 kg 9 6*
Rž za oktober 1910 ...  za 50 kg 716
Koruza za juli 1910 .  .  .  za 50 kg 55C
Oves za oktober 1910  . . za 50 kg 723 Efektiv. Vzdržno.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. junija: Marija Matjašič, pomožni usmiljenka, 23 let, Radeckega cesta 11.
Dne 9. junija: Ivan Japelj, posestnikov sin, 31/, mesece, Črna vas 18.
V deželni bolnici:
Dne 5. junija: Marija Zuzzi, brusačeva žena, 18 let; Filip Jesenšek, premogar, 35 let.
Dne 6. junija: Andrej Sevlaček, piskro-vezec, 57 let.
Dne 7. junija: Franja Andrejsek, delavčeva vdova, 62 let.
Dne 8. junija: Josip Svajger, delavec, 54 let; Ivan Lešnak, hlapec, 23 let.
se vrši
v sesate, sns U. t nu
, 304?
hotelo pri Seidla
s l ME  On silam
145^77
. Sjpj
a prtM* ttm teto.
»Domovina«, ki vzdržuje v tekoč, šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico sa dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo v tem oziru med ljubljanskimi srednješolci. — Odbor »Domovine« prosi radi tega, da vsakdo, kdor bi rad vzel kakega dijaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, pismeno sporoči odboru »Domovine« v Ljubljani najkasneje do 15. junija svoj naslov in pogoje. Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja.
Jfuharsfco knjigo zastonj
dobi vsakdo po pošti pri
Prvi kranjski tovarni testenin v Jlirski J^istricL
790 1
faV^a%^t^euiXauUBUmrjsxnutmn
o/erravaffo
eleznato Klna-Vfno
Hizijenićna raastava na Dunru 1900: Dzaarzio odlikovani« in čaatnj dipioav k Klati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = - in malokrvnlia
zelo priporočeno od zdrav
niskih avtoritet. Ubornl okua.
Večkrat odlikovano. Nad S000 ldravniških epricavaL
J. SERRAVALLO, c. h kr. oni
- TBST-Barkovlja. -
' ^/ «a/ ^az ^a^     :^a£ *^ar     ^av ^etf     ^e< ^avr *
*• ^^^v ^^^^ ^5^% .
MeteoroloSKno poročilo.
Viitna -ac no: tu 364*2.
Srednji zračni tlak73S-* mi
*     Stanje £«
baro- •» a-
°Paz°-   metra 12
T«Ja   t mm £5
Nebo
9. 2. pop. 733-9 _    9. zv.   733 6
22^> sr.svzhoddel jasno 179   si. jvzh. jasno
150 brezvetr.
10. j 7. zj.   7334    150 brezvetr. megla
Srednja včerajšnja temperatura 188 , norm. 17<T. Padavina v 24 urah 0*3 mm.
Salvore — Istra.
V hiši prav blizu morja se za čas sezije
oddajo sobe.
Pension Nicolo Favretto.
Izjava.
Podpisana Marija Tome, posestnica v Podgori št. 18, preklicem s tem vse. kar sem govorila o gospodu Francetu Bitencu iz Pod-gore št. 4 kot neosnovano in izjavljam, da obžalujem, da sem mu s svojimi neresničnimi trditvami kratila čast. 2045 V Ljubljani, dne 10. junija 1910.
Marija Tome l r.
Avtomobil
v popolnoma dobrem stanju za dve osebi, tvornice De dion Bonton, so C6D0 proda. — Vpraša se pri Anton
Stiploiek, Zagreb, Kačićeva nI. 24.
umetni in trg. vrtnar
Ijubljana, Kolezijske nL 16
izvršuje
su m in bukete
1542
za razne prilike.
in so solMaik
Prodala cvetlice. m-tlim imiCevie ii Balada utemca
(litih, libtlb) rti
Ml 8 Ml I Mi
i nn ti
na Zaloški cesti.
Vet te iive pri C Pr.d.vIĆH.
3šce se družina
•peko za zidanje.
Meso1
ogni pitiunh M
se dobiva w torka pri
a. M\i leaiji h jMj lip.
Koncerti"
Plača po dogovoru, Natančno se izve pri g.
Corkllak pri Krasil«.
2017
uHumpoku^
ae vrše eto 15. septembra
- vsak dan ~
it
Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1 ,10.
dopoldne. 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
Vstopnina vselej prosta.
JL f. Schatfcr
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 Škatelj tako izborno učinkujočih 711
Salmijakovih .\ pastil .\
(kašelj lajeajočih, slez razkrajajočih)
lekarla FICCOU v Ljubljani,  c. in kr.
dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 v, 11 škatljic 2 K. Naročila po povzetju.
Zanesljiva oseba s kavcijo
sprejme zastopstvo prodale lesa za Tnt
proti mali proviziji. 2043 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
obstoječe iz ene stare in ene nove hiše, hleva, kozolca in drugih gospodarskih poslopij, se zaradi preobilega posla
iz proste roke proda.
Okrog posestva je skupno 35.845 ma lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in travnikov. — V novi hiši je gostilna z vsemi pravicami. Pripravna je nova hiša poleg gostilne tudi za trgovino, katere v vasi ni nobene, dasiravno šteje vas blizo 500 prebivalcev. — Posestvo je v najlepši legi poleg ceste ter komaj par sto korakov oddaljeno od vhoda v premogokopne rove, kateri edini imajo v celi okolici prihodnjost. — Kupcu se preskrbi v slučaju, da ne more plačati cele kupnine, tudi posojilo. — Več se izve pri lastniku 2036
Tomo Koprivcu v Zagorju ob Savi.
Ešvegska
sive in Mi
2038
Priporoča tovarna
v Ljubljani.
Novo htio
in 3 orale sveta se proda
na DeleajsU eesti it 29 tik **. lexi|aau^epa aavosla. 2023
Pošten tai priden
mesarski pomočnik
ki je vajen vsega dela, tudi sekanja
se i i6e.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990
sprejme takoj v delo
PrapolfliL mizarski m
Jenkova ulica št. 7.
IlUlf
1988
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1
na Jurčičevem trgu 3
se odda z opravo vred
v najem.
Več se izve v „Narodni ' tiskarni".
Društvo za zgrni) Gozdna veselica
na šišenskih francoskih šancah
je preložena vsled slabega nedeljskega vremena na
nedeljo, dne 12. junija.
V       • •
2001
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel glavno zastopstvo
1986
Prve Češke"
zavarovalnice.
Nadalje
vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne,   uradniške in menične kredite.
In Fianke. LnUjai Hipni hi ii. t L nadstr.
Samo 6 dni!
Edina najkrajša crta v Ameriko.
Veljavne vso* liste is sreisisCas pijnssli sujr aa vse ilisfajsi sstosjsst
ED. SMARDA
i
Ljubljana, Dsuusjefcu
, m, gospooinje m gos
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra ceata štev. 8
!>oie svoja zaloga radi preselitve svoje trgovine zmanjlati in prodaja
perilo, platno, vezenje in sploh vse v lo stroko spadajoče predmete
po izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo, je iz najtrpežnejšega blaga in si ga —— lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. —
1918 K obilnemu posetu vljudno vabi
Anton Šare, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 8.
C. kr. avstrijske     ffjf   državne železnica
Izvleček iz voznega reda.
»lfsaurasau Is Musllaui fjui. ssL)
Zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, leaenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
W5 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje,
©•12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, DraŠdane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
I pao dopoldne. Osebni vlak s smeri: Trfič, leaenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
18 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rodolfovo, Št. Janž, Straia-Toplice, Kočevje«
Osebni vlak v smeri: Trtic, Trbii,   Beljak,   Gotica, Trat,
... Osebni vlak v smeri: Irific, . z zvezo na brzovlak v Beljak, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, DOsseldorf, Vleissingen,
Št. Jani, Uadolfovo, Kočevje,
~   ssnsSL Osobni riak v smeri: Jesenice« Beljak, Gorka, Trat, Celovec.
I
vlak v Kamnik, it Mctsuec v Kamnik. 7*ae miiar Messnec v Kaamik.
It Messnec v Kaauus le ob ne-delish in pvasauuu.
7-OU zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic. \ zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Triiča.
MU zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-dolfovega, Grosuplja, St. Janža.
IpUO dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
MU popoldne. Osebni vlak is Kočevja, Straie - Toplic, Rodolfovega, Grosuplja. St. Janža.
417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trota, Jesenic, Triiča. ©•53 zvečer: Osebni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. •46 zveden Oeebni vlak is Beljaka, Trbiia
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Triiča. S-07 zvsaori ^Osebni vlak is Kočevja, StnaUV Topne, Rodolfovega, Grosuplja. St Janža, H-BU ponoSI i Osebni vlak a Trbiia, Celovca Beljaka, Trata. Gorice, Jesenic
zjutraj? Mesanec is Kamnika, do poide i Mesanec iz Kamnika, ivederi Mesanec is Kamnika. KTSO po sedi: Messnec iz Kamnika le ob ^nedeljas in pnznikUi.
CL kr. s^vss^selaaaiaU ravaauujstvs v Tr
88
795634
QF4
0995
93
M-C
40
7504
^891
88
415
MLF
9
L4
26^426
6093
30
64
07
0C