Dopisi. Maribor 18. junija. Odbor za stavljenje ,,Slo m šek o vega" spomenika je razposlal po 6. dekanijskib uradib nasledoje vabilo do častite dubovščine: Odbor za stavljenje spomenika na 6ast pokojnemu knezu in škofu Antonu Martinu S 1 o m š e ku si čestita z naznanilom do častite dubovščiae, da je spomenik dostojno dovraen in v stolni cerkvi v Mariboru srečno postavljen. Ob enem vabi spoštljivo k slovesnemu razkritju spomenika, ki se bo z dovoljeujem prečastitega kn. šk. ordinarijata vršilo na god patroua stolne cerkve, sv. Joaneza Krstuika, due 24. t. m. s teni, da bo ob 10. predpoldnem piimerna pridiga z razkritjem spomenika, potern slovesua peta meša in zahvalna pesem. Odbor. Iz Maribora. (Huda nevibta) se je od Velike Kape iu Hudega Kota 14. junija o 5. uri zvečer zagnala proti našemu mestu; to6e je le redko sipalo med gostim dežom, tem bolj pa je bliskalo, grmelo in udarjalo. Pii Gotzu in v teater je strela udarila brez akode, v delavnico južne železnice pri sv. Jožefu 3krat. V Windenavi pri nWaldtoni" je blisk eno steno podrl, v Pekerjih je 8trela 3 delavce na polji poakodovala, enega ubila; tudi v biso posestnice Neže Rath je udarilo, strela je grozno po biši sem in tja švigala in naposled stiešje užgala; žena, še vsled poroda bolena, je bila zadeta in bo bržčas umrla. Ob isti uri je strela udarila v Pakovo kovačnico v Kamci pa le uekaj strešne opeke razuesla, tem hujše je razsajala pri sosedinji gos. Mali6; tej je lepi novi hlev užgala tako, da jo pogorelo vae strešje, 2 voza, zrnje in 200 centov nove krme. Posestnica je zavarovana. Na veliko srečo bližnjim soaedom: župniku in kovaču Beukotu, so brž pribiteli mariboraki gasilci, ki so po večurnem delu ogenj vgasnili, za kar jim gie očitno priznanje in dolžna zabvala. Iz Žavca. (Volilni sbod). Dr. Vošnjak poprinie potem besedo in poroča v obširnem, l'/2 uro trajajočem govoru o delovanji v državnem zboru, in sploh o celej notranjej avstrijskej politiki. Govornik se ozira na zgodovino zadnjih 10 let od 1867. 1., ko je privandraai tujec baron Beust ustvarjal dualizeai ter izročil Slovane nemško-liberalnej in ogerskej sili in s tem zakrivil vedno rastoče bomatije, nemir in prepir, propad v gospodarstvenem oziru, hiianje in slabost celega cesarstva. Večina v državnem in v deželnih zborih je umetua, ker se ne uaslanja na večino ljudstva, tedaj vse stori sedanji vladi na ljubo, ker ve, da s to vlado tudi ona pade. Volilni redi so vse8kozi krivični in bi se morali pied vsem popra vlj ati. Zakaj ima pri volitvab edeu veliki posestnik ali grajačak, da le 100 fl. davka placa, toliko pravice, kakor 5 do 6 tisoč kmetskih prebivalcev, ki morda 100.000 fl. in še ve6 davka pla6ujejo? Na Štajerskem voli 220 velikib posestnikov 4 poslance v dr- šavni zbor, tedaj pride na 55 volilcev eden poslanec, naej tem ko celjski volilni okraj šteje nad 100.000 kmetskih prebivalcev, ki samo le enega poslanca volijo. Tudi mesta imajo ve6je volilne pravice, nego kmetje. Valed tega je v državnem zboru le ena tretjina kmetskih poalancev, namesto da bi najmanj dve tretjini svojih poslancev imeli. Še posebno okrajšani pa so Slovani, in da so v ve6ini v državi, vendar po sedanjem volilnem redu nikoli ne morejo priti do večine v državnem zboru. Nemško -liberalna stranka, katera uže toliko let vlada, dobro čuti, da ueina naravne podloge; ker pa si hoče obraniti svoje gospodstvo, raji pušča v najimeuitnejaih vprašanjih vse Magjarom naljubo, samo da še dalje sme vladati. — Govornik se obrne do avstro. ogerske nagodbe, katera se iraa spet na 10 let akleuiti in tako nadaljevati vse sedanje krivice, pa nam naložiti ae večja bremena, nego smo jih dozdaj prenasali. Leta 1867. je bilo skleneno, da plača za skupne stroške, to je za armado in brodovje avstrijska polovica 70% ogerska pa le 30%, tedaj, 6e skupni stroški znašajo 120 milj. fl., plačamo mi 84 milj. fl., Ogri pa 36 miljouov. Dokazauo je, da ta razmera nij pravično, pa bo le za naprej ostala. Tudi nacijonalna banka se bode na pol Ogrom izročila, ki z vsem tem še dalje na krmilu obdrži nemiko liberalno stianko, in da smo še dalje Slovani v Avstiiji na steno pritiskani. Isto neplodno in nesrečno roko ima nemško-liberalna stranka v vseb notranjih vprašanjih. Uže 4 leta gie posvetovanje prenaredbi direktnib davkov, pa teško da se v tem državnem zboru dožene, in še gotovo ne na olajšanje gruntnega in bišnega posestnika. Uiedovanje novega personalnega prihodninskega davka je dobra miael, a bati se je, da zadene tudi mnogo kmetskih posestnikov. Ker ae misli stari pribodninski davek povsod odpiaviti, bi se tudi pri gruntnem davku morala odpisati tretjinska priklada, katera je pod imetiom prihodninskega davka 1. 1849 bila naložena. Pa to se ne bo zgodilo, ampa kod 262/:l°/o bi se le 273°/o odpisalo. Državni proračun kaže v vaakem letu primanjkanje od 30 do 40 milj. fl., samo lani se je državni dolg pomnožil za 112 milj. fl. in pri vsem tem ao se tudi državni dohodki zdatno povekšali, pa vse nič ne pomaga, ker so zdaj državni stroški uže na 406 milj. fl. naraatli. Kam gre toliko denarja? V prvej vrsti sta činž za državne dolgove in skupni stroški, potem pridejo stroški za notranjo upravo, za uradnike, katerim se je leta 1869. plača neprimerno povekšala. Povsod preveč pisarije. Zlasti politični uradi v sedanjej sestavi so odveč, kcr tako župani iu okrajni zastopi morajo največ njihovega dela, iu to brezplačno oprarljati. Silno stroškov je dalje za železnice, zdaj uže 26 milj. fl. na leto. Zidalo se je mnogo piav nepotrebnih le da so si podvzetniki, seveda vsi privrženci vladajo5e stranke, svoje žepc polnili. Tedaj nikjer prave varčnosti. Slab izgled države so posnemali deželni zbori, okrajni zastopi ia občine. Priklade so vsled tega uže tako naraščale, da znašajo še enkrat toliko,  kolikor direktni davki. Po takem potu ne moremo  naprej iti, če ne pridemo vsi na kant. Treba je  da se ljudstvo bolj zaveda 8vojih postavnih pravic, političnih in narodnib, potem pa da jih trdno brani. Rea da smo Slovani po volilnih redib silno prikrajšani, in da akoraj v nobenem zboru večioe ne moremo dobiti, pa saj tega 8e držimo, kar nam gre po postavi I Kjer nam je poslanca voliti, izberirao si neodvisnega naroduega moža, naj nam se še tako ponuja kak c. kr. okrajni glavar, ali kak širokoustni nemškutar. Clen 19. ustave nam daje popolno narodno ravnopravnost. Če pridemo tedaj v kakšni urad, treba samo ene odločne besede, in mesto nerazumljive nemščine se mora pisati, slovenski. Pravico do tega imamo v poatavi in prepričan sem, da niti kak c. kr. uradnik niti notar ali odvetnik se ne bode branil slovenačine, ako jo stranka od njega zabteva. Kdor sam ne brani svoje pravice, ta ae ne sme pritoževati, ako se mu krati. Govornik preide potem na avstrijako vnanjo  politiko. Vsaka doba ima svoje ideje, katere teako a res pridejo do zmage, naj se jim še tako ustavljajo poaamezni ljudje. V sedanjem veku je prešinila ideja narodnosti vse umikane narode. Zjedinila se je v malo letib Italija, potem Nem6ija, in Rusija ravno tej ideji ima zahvaliti svoje velikanske vspehe. V našem cesarstvu so zjedinjeni  oddelki največjih treb evropskih narodov, uemškega, slovanskega in romanskega, in zraven teh ae magjarsko pleme. Naiodne meje segajo na mnogo krajih jedna globoko v drugo narodnost, Cebi mole globoko mej Nemce, od katerib so od treh strani obdani; mi Slovenci se 8icer neposrednje naslanjamo na oatale Jugoslovane, pa mejiruo do Magjarov, Nemcev in Italijanov. Avstrija mora tedaj vsetu uarodom jednako pravična mati biti, potem ostane krepka država in narodi bodo zadovoljni in srečni. Poslednji 6as je, da naši vladajoči možje izpoznavajo to nalogo, ako nečejo cesarstva v največje nevarnosti pabniti. Kakor notranja, je tudi vnanja politika bila jako nesrečna, odkar so krmilo v rokah imeli poprej ueniški liberalci in zdaj Magjari. Mi avstrijski Slovani ne zabtevamo, da bi Avstiija, kakor slovanaka Rusija, bila na ravnost v boj šla za zatirane Slovane v Turčiji, ker vemo, da to bi ne bilo po volji Magjarom, niti mnogiin Nemcetn ne, ki so naai sodeželani. To pa smemo po vsej pravici zahtevati, da Avstrija ne dela proti osvobojenju turških Slovauov v prid Turkom. Ko bi Avstrija v ta namen svoj meč proti Rusiji potegnila, tedaj bi avstrijski Slovaui, in to smo vai slovanski poslanci v državuem zboru, svojo pomo6 odrekli, iu Avstrija  bi si s takim činoai saraa svoj grob kopala. Govornik končno razlaga teško stanje alovenskih poslancev v deželnem in državnem zbora, kjer jib je le mala peačica proti ogromnej ve6ini nasprotnikov. A to jih ne ustrahuje, niti ne moti v njihovem delovanju. Vsak od naa lehko atopi z mirno vestjo pred narod, da je storil in se boril, kar je bilo v njegovej moči, za blagor domovine in naroda. Bodrilo in krepilo pa nas je prepričanje, da vsaka pravica mora končno zmagati, in da tudi mi Slovenci še bodemo gledali lepaih in prijaznejših časov. Do tačas pa ostanemo stalni in složni, kakor dozdaj in zmaga bo naaa!" — Ko je nebal g. dr. Vošnjak, so burni živio klici mu dokazali, da je govoril iz src vseh zbranih volilcev. Iz Kamce. (Umor — Seidl.) Bog je pridnim otrokom, ki svoje očete spoštujejo, obljubil srečo in dolgo življenje na tetn avetu, pa isti Bog tudi pogosto kaznuje z nesreco in naglo smrtjo otroke, kateri za četrto božjo zapoved ne marajo. Letos po zimi je vinicarski sin Boatijan Jarc svojega očeta za uho udaril, jegov surovi brat pa 8tarca na veliko soboto, ker je bil zavolj streljanja svarjen, tako nesrečno sunil, da je v 3 dneh bil mrtev in pokopan. Sodnijska komisija je mrtvega o6eta dala izkopati in ga pregledala potem, ko ga je hudo razrezala. Ali kaj se zgodi? Komaj preteče 7 tednov in na istem mestu je ista sodnijska komisija ni6vrednega sina Boštijana mrtvega parala, razrezavala in pregledovala, ker je bil po naključbi ustreljen. Binkoatni pondeljek je še bil v Marihoru, kder je v neki krčmi igral. Proti večeru zapuati krčmo rekoč: zdaj pa greru v Kamco se malo ,,unterholtat". V krčmi, kder se je botel ,,unterholtati", so njegovi pajdaši imeli bčer Janeza Kagerja. Oče pride po bčer; ker pa ta ni bitro šla za njim, začne zabavljati in preklinjati in z nabito puško groziti se. Pravijo, da je botel hčerinega Ijubiruca ustreliti, toda vea strel je Boatijaua Jarca zadel v trebub. Nesrečnež bil je kmalu mrtev. Taisti den je Drava izvrgla močno že aegnjito truplo 141etne deklice, bržčas iz Koroakega, ter je bilo z Boštijanom v eno jamo zakopano, ravno tako, kakor pred 7 tedni z njegovim očetoru nek 501eten mož, kojega je tudi Drava izvrgla. — Znani Seidl je svojo posestvo v Kamci prodal. Kupil jo je priden Sloveuec, ki je letos 4. maja ondi odprl jako obiskovano krčmo. Visoko nad hramom pa je veselo vihrala velikanaka elo venska zastava ! Kolika sprememba, britka za Seidla in jegove uemakutarje, resela za prej toliko zaničevane Slovence! Predstojniki srenj Kamške fare so sklenili: Seidlu, načelniku krajnega šolskega sveta, niti krajcarja več izročiti ter hočejo sami plačevati v Mariborsko hranilnico šolski dolg. Bojijo se natnreč, da bi sicer ae v liujše zadrege ne prišli zavoljo avoje šole v Kamci. Koncem julija hoče Seidl odložiti naeelnistvo. Mogoče, a neverjetno, ker sam rad nikoli in nikder ne6e iti, vselej in povsod ga treba siliti! Iz Velenja. V drugi polovici dopisa iz ,,Velenja" v 24. štev. ,,Gosp." napada nek J. S. po nalašč vpletenem popisu nam tukaj dobro poznano osebo. Resnica je Bogu in ljudem ljnba, radi tega ae slavno uredništvo uljudno prosi za slede6i popravek: 1. Ni res, da bi bili dopisi v ,,Gosp." iz _Šaleške doline" iz nŠmartina" in iz -Velenja" od ene in iste oaebe pisani. Uredništvo -Gosp." to dobro ve in lebko epri6a. 2. Stalno dekretirani nasprotnik J. Sov ni ,,privandral" iz Trsta, ampak pripeljal se je od ne daleč od tukaj in nastopil svojo službo, ktera mu toliko nese, da lehko spo dobno živi in sbaja. Silno imoviti g. J. S. se pa6 lehko ponaaa z dolgori, z sodnijskimi plačilnimi nalogi, razprtijami, ki jih je drugod imel, z ,,vandranjem" v pravem poinenu besede, stradanjem in enakim. Kdo pa je miroljubnejši in kdo neistinitosti trosi on ali njegov naaprotnik — bodo iz tega 6. gg. čitatelji ,,Gospodarja" lehko sodili. J. T.*^ *) Dopisi bo različne pisavfi in od raznib mož podpisani; tudi urednik ni vedel, da je J. S. v 24. stev. pisal zoper J. T. Dali smo torej obema besedo, sedaj pa: dosti! Zažugati se od nikogar no damo! Ured.