0 (loveški prehroni in debelosfi. Na, grame natančno izračunati, koliko prehrane človek rabi dnevno, bi bilo res težavno. Preveč različno je Cloveško razpoloženje, njegovo udejstvovanje, podnebje in razne druge  okoliščine, od katerih je odvisna mno žina hrane. Telesna velikost ni mero dajna; saj so ljudje, ki veliko pojedo,  a sili v ospredje vprašanje: kam je šlo vse? Nekateri vellki In krepkl Ijudje jedo čudno malo. Njihovo telo je v tako zdravem stanju, da uporabi dobro tudi male količine prehrane. Znani prehranjevalni znanstvenik trdl, da rabi srednjl človek od 10. do 60. leta dnevno: 100 gramov mesa, 30 gramov sira, 500 gramov kruha, 350 gramov surovega masla in drugih mastnih snovi, 50 gramov krompirja, pol litra mleka in razven tega še en liter drugih pijaC kakor: piva, vina, kave, vode, čaja itd. Cela količina mesa, katero Clovek povžije v dobi 50 let, odgovarja 30 do 32 kravam, ker tehta vsaka zaklana žival s kostmi in drobom krog 200 kg. Ako poje Clovek tekom 50 let v celem 5000 kg kruha, znaša to rženi kruh, ki bi bil visok 7 m In 1 in tričetrt m širok. Sira pospravi človek v 50 letih 550 kg. Pijače, ki poživlia.io človeško telo v 50 letih, znašajo 28 tisoč litrov. Pred dobrimi 30 leti je bilo splošno razširjeno mnenje, da je mogoče človeku brez hrane prebiti le 6 do 7 dni. To trditev je ovrgel temeljeto umetnik v stradanju, Amerikanec dr. Tanner. Proti vstopnini se je pustil zapreti v stekleno omaro. Radovedneži so se lahko prepričali, da ni zavžival v preteku 40 dni nič druzega nego vodo. Od tega Amerikanca naprej so nastopali umetniki v stradanju, ki so spravili tako daleč, da so vzdržall brez vsake hrane 50 dni. Gladovne stavke dva do tri dni po zaporih in kaznilnicah so nekaj vsakdanjega. Prve, ki so poskusile z gladovno stavko, so bile angleške prvobojevnice za žeuske pravice. Človek rabi za zavživanje eno desetinko življenja. Ako je dosegel kdo starost 70 let, je presedel za mizo ravno sedem let. Debelost in umrljivost. Zdravnikom je znano že dolgo, da podpira telesna debelost bolezni in d« so nekateri smrtni vzroki posebno pogosti pri debeluhih. — Amerikanski strokovnjak glede življenjskega zavarovanja je raziskal debelostno zadevo s statistiko. Primerjal je vzrok srarti, smrtno starost in telesno težo od 13.350 zavarovanih, ki so se bili pustili zavarovati pri eni družbi v letih 1887 do 1908 in so že vsi bili mrtvi leta 1921. Pri posameznih boleznih je raziskal, koliko ljudi z navadno težo je umrlo od 100 tisoč zavarovanih, koliko suhih in koliko debeluhov. Ako nastavimo pri navadno težkih smrtne slučaje na 100, je ostalo to število pri suhih skoro nespremenjeno, pri debeluhih je naraslo po teži od 122 do 174, povprečno na 132. Toliko debeluhov torej umrje na sto ljudi z navadno težo. Že pri neznatni nadteži od 5 do 14 procentov je prišlo na 100 22 smrtnih slučajev. Ta opazovanja niso zadela toliko oseb pod 45 letom, prl starejših je poskočila številka na 139. Kar se tiče posameznih bolezni, ogrožajo debeluhe posebno: srčne bolpzni, sladkorna bolezen ter kap, ker je preobilna maščoba škodljiva posameznim telesnim organom. Jetičnost je pa5 šiba božja za suhe in prizanaša debelim. Na 20 let preračunana tabela kaže,. da pride na 100 navadno težkih 2731 debelih, ki umrjejo radi srca, na kapi,, sladkorju ter radi ledvičnih obolenj. Tudi število ponesrečenj je pri suhih manjše, pri debeluhih za 11 procentov višje nego pri navadno težkih. Debelost je navadno podedovana in jo je težko odpraviti. Na vsak način imajo suhi ljudje, ako izvzamemo jetiko, veliko boljže žlvHenjske izglede ncgo debeluharjl.