IttV.
Fosaroezna steviflca 20 stofltiK
v Trsta, v sraao s« maja
Posamezna številka 20 stotink
Ketnifc
bhaja - iivzemšl ponedeljek - v«ik dan zjutraj. - Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-oBtvu. — Nefrcnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fedajatetj in cdgcvomi urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Ksta CdMiosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta I 32 — In celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotini;. — Oglasi se računr.jo v Šlrokosti ene kolone (.72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pn 80 -tot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila jk> L 1.60, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase spojema inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška As. 20.
Silsnte svetovne volne.
Odgovor na rokovnjaški napad aa Srbijo, ies, da je zagrešila izdajstvo na zaveznHdh!
I.
Ni ga	v svetovni zgodovini1, ki bi
bil tako strašno zadel vse človeštvo, kakor ga zadelo to Štiriletno klaoje. Posledice Ho človeštvo občutilo še desefletja. Zato tudi danes ni še možno preceniti vse neizmeraosti ;kode, ki jo trpi človeštvo in bo trpelo vsled Se katastrofe na te4e.su in duši. -na fizičnem in ■duševnem živlnen^u.
Danes moremo prepevati le neposredne Bmit-e žit ve; imamo le — a še lo le približno — statistiko tistih, ki so polnili, ki so vsled lega rajstrašnejšega zločina morali pusliti ..Tie Življenje. Pa žt po teh števi-Mcah moremo preceniti ■ so neizmerno krivde vseh tistfh, ki ^o Ii ,čeli to vojno iz najuroa-zatiejš-ih, .-.ločinskih ca^rbov.
A žrtve n-iso padale samo na krvavih bojiščih; v Ijiitih vojnih bitk ali, ampak tudi med civilnim, nedolžnim prebivalstvom. Umrljivost je pretresljivo porastla, število rojstev pa je ®lra<i>o upadalo. Vsa ta leta vojnega požar j a te veliko več ljudi umiralo, nego se jih je rodilo. Če računamo število mrtvih in upadek rojstvih, je Nemčija izgubila 6,300.000 ljudi. Vbs>lutn.a izguba Avstrije znaša okoli 6 milijonov IjudK: Fra-ncije 3k milijona; An-giija je dzgufctla nad 2 milijona; Italija blizu 6 miiijo-Ciov. Petorica evropskih velevlasti trpe torej i?gubo kakih 20 milijonov ljudi! Za Rusijo •Sprch še ni zanesljivih podatkov, vendar pa more računati s precejšnjo zanesljivostjo, 'da je .zguba	/naaola kakili 14 mi^jo-
nov — preo več, nego ir*mje. O Turčiji se spk>h ne morejo delati še nikaki računi. Isto velja o Japonski. G-otovo pa znašajo vse?kirpne rz-£vi<be na človeštvu nad 49 milijonov ljudi11 Male države so seveda tudi trpele sorazmerno. Vendar pa Bolgarska najmanje, ker so VJe tam prehranjevalne razmere še najure djiejše.
Te podatke smo posneli iz neke razprave
Etrlcha Auspacha.
Posebej in posebno pa moramo ugotoviti, !iar n-<Ma P^ec — Nemec, torej v tem prisu eru nesumljiva priča — o Srb;ji: -Srbija je največ trpela med vserr-* vojtijočiaii državami! To pa zato, ker je ob zasedanju dežele od strani zmagovalcev veliko prebivalstva bežalo iz dežete, čemur je sledilo umiranje v velikth
nožinah. Med prebivalstvom so razsajale epidemije an zvesti zavezniki osrednjih vlasti, Bclgarii, so pcmortfi kakih 40.000 oseb, največ** žensk in otrok. Če računamo — na pod-fcjfci podatkov lista I.a Serbde = — upadek na rojstvih s 300.000, povečano umrljivost z 1.330.000, se nam kaže skupna izguba okroglo 1.630.000 duš, te rej 35%, nad tretjino prebivalstva!!
To strašno pretresljivo statistiko o žrtvah Srbije vsled svetovne vojne naj bi uvaže v ali v>i tioti, ki se na takozvani mirovni konferenci — človeku Je, da- bi se žalostno prekrižal, kadar čuje to ime — v podkrepljenje S ve ji h zahtev tako radi, tako hrupno :n tako sani' hvalno sklicujejo le na svoje lastne žrt ve. 6e več: ki število teh svojik žrtev primerjajo s številom žartev Srbije na življenjih in na cnaleriijalnUi vrednotah! To je na.jijutejša krinka. Katera druga država je izgubila tretjino vset?a svojega prebivalstva?! To je tem straln-ejše za državo, ki je štela le kake štiri Hiilijone prebivalcev? Vzemimo primer iz navadnega življenja! Ce je milijonar izgubil, recimo. Lris-totisoč lir, ui to — ker bo mogel Še vedno udobno živeti — tak udarec zanj, kakor če je človek, ki poseduje le 1000 lir, izgubil tretjino tega!
Jn vendar prihajajo sedaj — kako bi rekli?
__časnikarski in politikujoči rekovnjači z
nczusHšaiK) drznih očitanjem na račun Srbije, •da je spletka rila in s-klepala dogovore z istima osrednjima vla&thna. ki ste ji provzročile lake strašanske izgube — da je torej zagrešila izc&fiivo aa zaverBtkih!!!
Prutić naJiSTaval proglasiti diktaturo?
BbLGRAD, 3. Beogradski Dnevnik napada ministrskega predsednika Protiča, ki da je skiipno s svojimi tovariši predložil pred dnevi odpravo ustave in proglasitev diktature. List ugotav&ja svoje zadovoljstvo, da je bil njegov predlog odk'rmjen in poudarja, da bi t>il ta Pretrče v ukrsp zadel ob odločen odpor v Sloveniji, Hrvatski in ' Srbiji.
DesMliilkacija iugcslovenske vojske.
BELGRAD, 3. Demobilizacija naše vojske fbo dokončana 5. majnika. Na ia dan se od-
, pravi 4 udi vojaika cenzura, o čemer so bile
j žc obveščene merodajne otlasti.
i Madžarsko - italijansko - komunistična zveza proti ju^oslofeDski državi.
fcSLLGRAĐ, 3. Listi ugotavljajo, da so su-boti-ški in drugi dcigodll? naj-boijži dokaz, Iv kakšno druiho so prišli, vodoma ali pa neve-doma, to-da; bržkone poslednje, jugosk>venski komunisti, ki so se dali v svoji strasti zaslepiti tako, da s© dali tujcu, kateremu leži na srcu samo razsulo Jugoslavije in mu je zmaga komunističkih šdej deveta briga, oe že ni tem idejam	zakrk«»-jen sovražnik, kakor je
ravno slavni Borty, da so dali ravno temu t ujeti orožje v roke proti svo>j; lastni domo-\ ini in narodu.
»Samouprava pravi, da kažejo subetiški dogodki pomen in vir sedanjih velikih stavk. P'-ivkus zrušitve državnih oblasti in uničenja m1*de iju^rslovenske držitve se je izvršil pod okriljem komunistično - madžarsko - italijanske zarote. Tako izpodkopavajo državne temelje tuji agenti, združeni z domačima zločinskimi elementi, ravno v času, ko se zastavljajo v.~e državne sile v zagetovitev državnih meja in prostega izhoda na morje.
^Kđo so zarotniki! proti naši državi?« se vprašuje -Politika«. »Skupina madžarskih agentov, ki se deloma skrivajo pod. Hortyje-vim, a deloma pod komunistiškim plaščem, ki jim je pa vsem skupna mržnja proti naši državi in našemu narodu.«
Dogodki v Subotici.
PARiZ. 4. (S.) Konfcrenca poslanikov je sklenila zahtevati od madžarske vlade pojasnila zaradi vedenja madžarskega prebivalstva v Prek-
murju.
Poljaki zajedli Kijev,
LONDON, 4. )Times<- poročajo iz Varšave z dne 2. t. m,: Poljska vojska pod Pilsudski-jevim poveljništvom je vkorakala danes v Kijev. Že včeraj se je t-il raznesel glas, da je poljska konjica zasedla mesto in da je prebivalstvo v«t3-lo preti židovskim voditeljem bcljševiške vlade in izgnalo boljševike iz mesta. Pilsud-ski se bo takoj povrnil v Varšavo z zastopniki polkov, ki so se udeležili osvojitve Kijeva, da se udeleža narodnega praznika, ki se bo vršil jutri, na dan obletnice proglasitve poljske ustave cd I. 1791.
Kijev je izpremenil mnogokrat gospodarja, oclkar so ga zasedli v poletju 1. 1918. Nemci. Pelljura ga je bil zasedel dvakrat, boljševiki vsaj trikrat, a Deivkin in razni drugi uporniki so ga imeli tudi več časa v oblasti.
Pred udejstvitvijo rusko - turške zveze.
CARIGRAD, 2. Medtem, ko se ruske čete na severu umikajo pod pritiskom poljskih čet, postaja njčhav pritisk proti Kavkazu vedno bel; močan, vsied česar se smalra, da nameravajo Rusi prodreti sko*zi kavkaske republike mi se združiti s turškimi nacijonalisti v MaJi Aziji. Izvedb,o ruskega načrta olajšuje spor med posameznimi republikami na Kavkazu. Tako bi hoteli severna in georgijska republika razdeliti Kuban ki zahteva samostojnost. Vsled tega je mogoče, da se Kuban združi z Rusi in jim dovoli prehod skozi svojo zemljo.
Sovražnosti med Rusi in Japonci ustavljene.
VLADIVOSTOK, 3. (S.) Začasna vlada v Vladi-vosloku je objavila včeraj odlok o splošni amnestiji in dogovor, podpisan od Rusov in Japoncev. Glavne točke tega dogovora so: 1) Sovražnosti se ustavijo na obeh straneh; 2) ruske čete se umaknejo 30 km daleč na obeh straneh železnice Us-sari-Sutchiang: 3) red bodo vzdrževale oborožene straže; 4) ruske čete se ne vrnejo premikati brez predidočega sporazuma z Japonci, izvzemši prevažanje čet na Scthalin in Transbajkaliji; 5) Japonci zasedejo vojašnice, dokler se ne umaknejo iz Sibirije.
Ljudsko glasovanje v Težinu odgojeno.
PARIZ. 4. (S.| Konferenca poslanikov je sklenila odgoditi ljudsko glasovanje v Tešinu za dva
meseca, in sicer do 12. julija.
Madžarsko časopisje o lanjskcm raajniku ob priliki letošnjega.
BUDIMPEŠTA, 4. (S.) Madžarsko Časopisje se spominja lanskega prvega majnika, ugotavljajoč, da je sooijalistična internacijonala propadla, ter smatra povrni lev boljše viši va na Madžarskem za nemogočo. Nemet Ujsag , krščanskcsoci-jalno glasilo piše, da je bila internacijonala že med vojno brez vsake moči. Rešitev delavskih zadev je mogoča samo na moralni in narodni podlagi. -Ujsag* pravi, naj pomislijo oni, ki so danes nezadovoljni, na lanjsko leto, ko smo bi-li kakor zasledovana zver v svetu, ki je bil rdeče pobarvan, in smo
se komaj upali dihat*: one vladavine si danes ne želi nihče, niti delavci ne. »Uj Nemze-dek- omenja ijndskega komisarja Poganika v kolikor se Uče praznovanja boljževiškega prvega majnika, ka je stalo celih 12 mtfijcnov. »Budapesti Hir^ap^ pravi, da je sledil rdečemu prvemu majnika sivi majnik ped obliko gospodarske razpadiosti. -Ncues Pester Jour-nal* meni, da je imela Jaajskega majnika razuzdana orgija bo4}še"vi§iva nekatere rdeče žarke, ki so pomenjali njegov p*deo. »Nepsza-va socijalnodemokratsko glasilo, pravi, da si madžarski socijalni denokrati, ki stoje na demokratskem i-n evolucijonarnem stališču, ne žele nadvlade delavstva, temveč skupnega sodelovanja vseh slojev. Preti razredni vladavini in despoti zrnu so postavili demokratsko idejo; edino demokra-tsJ:a načela privedejo socijalno živ^enje k najvišjemu razvoju. Praznovanje letošnjega prvega majnika se je vršilo z globokim in tre zri m razumevanjem socialističnega duha.
Italijansko - jngoslvvenska podajanja.
tv.»-i, 3. Včeraj se je • ršHa v palači Braschi seja ministrskega sveta ped predseduištvom miiiilistrskega predsednika Nittija. Seje se je udeležil tudi minister vrtanjih stvari Scialoja, kttterega prihod v Rnm so nekateri smatrali kot znak, da se je dogovorjeni sestanek s Trum bičem zopet odložil za nekoliko časa, drugi zepet kot znak, da bo Scialo^a izgubil listnico ministra vnanjib stlvari; ker ga je ministrski predsednik, takorekcč, že popolnoma izpodrinil. Ce pa smemo verjeti časopisju, ste obe omenjeni domnevi nevtem-e4jera, ker je baje prišel Sciaicja zato v Rim, ker se sedaj vrše pogajanja med Rimom in Bel gradom v svrho določitve podlage za pogajanja, da se tako že v naprej poravnajo nekatera navzkrižja, na katerih bi se m:*gfa pogajanja razbiti. Smatra se, da bo rešitev jadranskega vprašanja padla še pred odfeodom ministrskega predsednika Nittija na konferenco v Spa, ki sc bo vršila 25. t. na. Mesto, kjer se bo vršil sestanek z jugoslovenskim odposlanstvom, ni še določeno; ker je Trumbič i«rasztl zeljo, da bi sc vrsiia pogajanja na nevtralnih tleh, se smatra, da se bo v ta namen izbralo !:ako mesto blizu italijanske meje, toda na švicarskih tleh. O stališču, ki je zavzame italijanska vlada na predstojećih pogajanjih, piše doslej samo v-Epoca-s ki pravi: »Če smo prav .obveščeni, bo italijanska vlada vztrajala pri pogajanjih s Trumbičem n.i zahtevi po italijanski državni oblasti nad Reko. Ker morje oloj-šuje stike in obrambo, bi padle vse zali te vojaškega značaja, ki so delale rešitev še bolj težavno, če se izpolni ena najbolj viečut narodnih želja."
Krvava vstaja v Viareggiu-
LUCCA, 3. V mestecu Vaareggiu se je vršila včeraj tekma med dvema športnima kluboma iz Viareggia in Lucce. Pri igri je prišlo do hudega prepira med obema strankama, ki ste se dejanski spopadli. Vmešalo se je tudi občinstvo, en spopad je dosegel take mere, da je morala posredovati orožniška pa trula. Ker je neki orožnik ustrelil razso^evalca pri igri, se je množica obrnila prati orožnikom in jih razorožila. Množica je nato naskočila mornariško vojašnico, se polastila orožja, ki ga je tam našla, in zasedla vse d'ohode v mesto -in železniško postajo ter potrgala vse telefonske in brzojavne žice. Pozneje fja množica naskočila tudi orežniško postajo in jo zažgala. Tramvaji so bili ustavljeni čn razbiti, prodajalne 'vlomljene in oropane. Oboroženi uporniki stražijo po križiščih in železmrški progi*. Orožniški oideJki, ki so koieli vdreti v Viarc-ggio v ka-mijo-nih ali peš, so bili razoroženi. V mestu se je proglasila splošna stavka. Vlaki ne morajo skozi mesto, ker je postaja v rokah upornikov.
FIRENCE. 3. Voja4ue obla&tl so poslale močne čete iz Pise, Lucce, Carrare in drugih bližnjih mest proti VieraggUi. Čete, kakih 2000 mož, se bližajo upornemu mestu v popolni vojni opremi in v spremstvu oklopnih avtomobilov. Z morske strani blokirajo mesto štiri tor-ped-clovke. Položaj je zelo krii-fčen. ker raz,-ix4aga;o uporniki z velrko množino orožja in ker nameravajo čete kolikormogoče preprečiti prelivanje krvi.
Stavka poljedelcev v padovskem in veronskem okolišu.
PADOVA, 4. StaVka poljedelskih delavcev se vedno bolj širi in postaj* vedno bolj resna. V padc-vskem in veronskem okolišu so spo-pćio'i z varnostniani e^delki in vojaštvom na dnevnem redu. »Rdeča zveza preprečuje vsako delo.
PODLISTEK
Za stsro prssđo.
(144)
'Avgust leno a: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Ob trebentaraju in besnem kriku se je vsula žele/.na sila n:z brdo proti gladn-im, bednim kmetom in je rušila vse kot grom. In sedaj prihaia izza hrbta drug vrag. Grof D:trich-slein vodi silno najeto četo na kvnj« na iznemogao ljudstvo. Sedaj so plačenci povesili ko-pia :n železna tolpa zabada kriča-je ražnje v kmetsko srce. V'ragi cd po^sodii. Ljudstvo je zbito v klopec. Ni konj, ni topov, lačno je, ^tže>o je, premagala je je moč. ' * V imenu božjem tu so hrvatske gore < se razlega na daleč glas Ilije in Santalič dviga visoko sveto zastavo križa. Ljudstvo se upira obupno: obupno se še enkrat dvigajo zne-mogle roke, puške streljajo, kosa kosi nadeto rvojska. Bije, treska — krik, žvenket pretresa zrak. Ha! Glej, prva četa se je prebila, Ilijina ^„j. : ,,,	— nsskakuje, se umika,
| zopet naskakuje — ali, ne more — ne more j dalje. Stisnjeni so sedaj vklopec. Schralten-j bach seče in bije, Ditrichstein bode in ruši. Visoko se vzpenjajo na konjih železni ljudje, z visokega bijejo pešce — gole in gladne. Volkovi, volkovi koljejo stisnjeno čredo, ker sablja je kratka, slaba je kosa, prazra je puška! A kje vodja? Ni ga nikjer! In pometali so puške in sablje, vrgli od sebe kose in cepce — beže. beže! Kam? Nikjer rešitve, nikjer od-duška! Krik in javk napoijnjujeta dolino, kri je omazala sneg. na široko in daleč pustoši smrt! Ilije ve vojske ni več, le polno polje mrtvecev :n petsto nesrečnih ujetnikov, ki jih v velikem slavju voda kape Lan G juro Schrat-tenbach v Celje ob zaglušnem zvoka trobent,
pod zeleno zastavo štajerske dežele.
* • *
Doli pri S-ctli bežita v mesečina dva človeka, dva hrvatska kmeta pod orožjem; Gre-gorić in Gušetić. Preb-'la sta se, bežita, gazeč gl^>oki sneg. Konja sla jima padla Gusetić se -je zgrudil v snegu na kup.
vNe morem daije, ne morem.«
"Samo še i up, samo hip,? je šepetal IlHa.
»Tu ti je vas, ali ne vrdiž luči? Osvesti se! Nočem da bt le prijeli živega, t »Ne mor »m l«
Plašljivci! A jaz? Rana tne peče na desni roki, znorel bi, ali pojdiva dalje! Dvjgni se!-Gušclič se jt privzdignil in počasi vlačeč se po snegu sta prišla do prve hiše kraj cerkve.
*>Tu sc ustaviva,« je rekel IlLja, »tu je žup-nršce.«
»Kaj naj počneva tu? Pobijejo na;u. Odpo-čijeva se kje v senu, a potem preko Sotle na Hrvatsko. Broda rja poznam.«
r Nočem,« je odvrnil Ilija, xjaz moram v Pi-šece, da vidim še enkrat £*tno in oliokc.* ^Neumno! Kako?«
Čakaj!« je šepnil vojvoda in udaril s sabljo na vrata. Na oknu se je prikazal župnik.
-Starček,« je zaklical llija, »odpri nama hlev, daj konja.«	1
'Kdo ste?«
»•Dobri ljudje v nevolji.«, vlzginita,: je Zvrnil župnik, ».razbojnika sta.«
(Dali*.)
Lodgejev protest proti Wilsonovim izfavam o Franciji in Italiji.
WASHTNGTON. 3. (S.) Republikanski senator Lodge je preči tal pred senaU^ni izjavo, podpisano po nekaterih senatorjih, v kateri protestira proti sodbsjn, ki jih je Wilson pred kratkim izrekel glede Italije in Francije.
Železničarska in rudarska stavka v Franciji.
PARIZ, 4. (S.) O položaju stavke ima agencija -Havas- nasledr.;e informacije: \1fcljub temu da se je delo na nekaterih posameznih krajih ustavilo, se stavka rs k o gibanje železničarjev ne širi temveč znatno po.jon;!}e; z druge strani se tudi na progah, k: so vsled stavke najbolj prizadete, vrši promet precej normalno vsled zelo uspešne pomoči prostovoljcev, ki hite v velikem številu na delo. Značilno dejstvo je, da se je takrat pojavila organizacija mogočnega in tupatam naravnost nasilnega protLsiavkarskega gibanja. Ne gre tu saruo za borbo med družbami, vlado in proletarijatom. temveč tudi za borbo med delavskimi sloji samimi. Vlada kaže prei ko slej svojo odpornost; dosedaj je bilo aretiranih 6 oseb, ena v Parizu drugih 5 pa na deželi, in sicer vse zaradi zarote proti varnosti države. V rudekepih traja še vedno negotovost. V Loiri je bil danes izdan poziv na delavstvo, naj zapusti delo; na severu se še ni prekinilo delo, samo na jug je prispel ukaz splošne delovne zveze. Kar se tiče organiziranih pomorščakov, je pcložaj šc nejasen.
Italijanski odnošaii z Rusijo in angleška dolnja zbornica.
LONDON, 3. (S.) Dolnja zbornica. Neki poslanec je vprašal državnega tajnika za vna-nje pesle, ali je vzbudila, v njem pozcrnc3t vest, da je odšla italijanska križarlca v Novo-rosajsk, da započne trgovinska in diplomatska pogajanja z rusko sovjetsko vlado. Državni tajnik je odgovoril, da mkli, da je šla v No-vorosijsk italijanska križar ka, da bi vzpostavila bolj zadovoljive r a^ 1 ob r zc j a v n e zveze z Rusijo, ne pa z namenom, da bi započela pogajanja s sovjetsko Rusijo.
Irsko vprašanje.
LONDON, 4. (S.) Zatrjuje sc, da se je prišlo tekom raznih minister i jalni h konferenc glede Irske do zaključka, da je za sedaj nemogoče preurediti irsko upravo. DasLravno bi želela vlada, da bi se vršilo vprašanje • Hont-me Rulla- v atmosferi spravljivosti, je vendar pripravljena ščititi življenje in imetje irskega prebivalstva. L1oyd George je odobril ukrepe, ki so jih tozadevno sklenili njegovi, kolegi v njegovi odsotnosti. Vkljirb nasprotnim trditvam ostane lord Frech irski podkralj.
Sestavo novega kabineta.
MADRID, 4. (S.) Ailende Salazar je odklonil ponudbo za sestav novega kabineta: Dato je bi i povabljen v kraljevo palačo.
komate vesti.
Odborova seja političnega društva »Edinosti as bo vršila v četrtek, 6. majnika ob 18 v prostorih Slov. Čitalnice. Vabljeni so vsi odborniki in po odbornikih legitimirani prijatelji druStva. — Predsednik.
»Borba do skrajnosti med vlado in komunisti v Jugoslaviji«. Pod tem grmečim naslovom pripoveduje večerni »-Piccolo« od minulega ponedeljka o dogodkih v Jugoslaviji iz zadnjih dni. Vse to pa: ima vidno na čelu namen skrajnega pretiravanja; veliko tega pa so dogodki že prehiteli in je poravnano. Pleše le Se po glavi ljudi, ki radi govore o tem, česar si — žele. Što se babi htilo, lo se babi snilo. Zato bi bilo res prazno delo in nepotrebna potrata časa, če bi lioleli zavračati grozomorne pripovedi, ki jih snuje »Piccolo« na podstavi svojih — želja. Če že prav hoće lagati v svoj laslni žep in varati svoje občinstvo — n'.i mu radi privoščanlo to zadoščenje in tolažbo. Ali, ušlo mu je pri tem neko piiznanje, ki je tem dragocenejše za nas, ker kar s krampom podira isto lepo stavbo rPiccoIovih« pripovedek o strastni nadaljnji borbi med vlado in komunisti v Jugoslaviji. Vsakdo si mora namreč misliti pri tem, drt so komunisti sila, ki jo vlada, oziroma država, komaj še odklanja. Tržaški list pa je bil pri tem tako nepreviden, da pripoveduje, na kake živ'je se opira komunistična sila v Jugoslaviji, oziroma, kak'_* zaveznike da ima! To da so v Hrvatski in Sloveniji _ Radič, ŠasterSič in Frank, a poley tega organizirane bande: bolgarske, albanske in črnogorske! Sedaj vemo. Ubogi »Piccolo«! V mrežo, ki jo plete s svojo čifutsko fantazijo, zapleta svoje lastne pripovedke. Kajti vemo tudi, da je Radič pod ključem radi spletkarjenja s sovražniki države, da je njegova stranka na občinskih volitvah v Hrvatski katastrofalno pogorela in da so ravno koemnisti uprizorili v prvi seji mestnega sveta zagrebškega naravnost uničevalen obračun z Radičevci, in Frankovci; vemo, da sc ves pošteni nared v Sloveniji le s prokletstvom na jeziku spominja imena Šusteršičevega; vemo, da je Frank eksponent Habsburžanov, torej monarhične misli, kar menda ne gre v sklad z nameni komunistov, in ti ne (mendaj s koristmi — Italije. In kar se tiče sile komunistov samih, govore zadnji dogodki dovolj jasno in glasno, da poteče še precej vode iz Save v Črno morje, preden ta struja pride do odločilne veljave v Jugoslaviji. Ali, 'kaj so vsa ta dejstva za »Piccolo« spričo njegovih — želja?! Ustvarja iz komunistov. Šusteršičijancev. Radičevcev tn — bolgarskih, albanskih in črnogorskih hand skladno silo, ki utegne že jutri porušiti Jugoslavijo. Kar bi se babi zahotelo, o tem — sanja! In posebno, kar se tiče »črnogorskihband. naj bi bil »Pic-colo« nekoliko previdnejši, kajti goore sc kaj čudne stvari o sestavi teh »band-*. Nespametnež, ki ob požaru v lastni hiši kaže z otročjim veseljem na iskrico, ki se prikazuje kje drugje! Namesto da pripoveduje svoje želje glede itvari pri sosedih, naj bi rajši pametno razmišljal o resničnostih na lastnem pragu!
Avstrifo so sovraftiti; avstrijske zglede p« —
posaemajo! Poročajo nam. da so v Lokavou pri Ajdovščini za dan 1. majnika postavili visok mlaj. a na vrhu da so razobesili slovenski narodni znak. Hkratu so bili gospodje orotniki po koncu. Kar pa niso mogli, ali sc niso upali tja gori do znaka, so
mlaj zruiill, nakar so odnesli mlaj. zastavo in vse, kar je bilo obešeno na mlaju. In to morda z uver-jenjam. da so s tem rešili državo iz velike nevarnosti. Znano pa je, da so Italijani v teb krajih proklinjali avstrijsko upravo in kričali o zatiranju in krutosti ravno zato, ker jim ni dovoljevala narodnih znakov. Prav so imeli. Sedaj pa posnema italijanska okupacijska oblast napram nam Slovencem — avstrijske zglede! Prt tem pa je še bistvena razlika, da je avstrijska oblast smatrala italijansko trobojnlco za državni znak, d o čim je naSa tro-bojnica le narodni znak! In če se prav spominjamo, je tudi prvi generalni komisjr Pcfitti ob svcjein prihodu v Trst, zagotavljal vsem popolno svobodo gicde rabe narodnih znakov! S tem je menda ludi on prizna! našim barvam le pomen ni-odnegi znaka. In če se nadalje prav spominjamo, je tudi italijanski ministrski predsednik Nitli opetovano zatrjeval, da se bodo spoštovala čustva vsegj prebivalstva brez razlike! Mari pa ne prihajajo ta čustva ravno v narodnih zrakih do izTK»a?' In sedaj se obračamo — pa ne do orožnikov, iz lahko umljivih razlogov — ampak do višjih razsodnejših gospodov z vprašanjem: mari menijo res, da s po-snemanjem avstrijskih metod pridobe — srca prebivalstva?! Dogodki v Lokavcu 1. majnika jim odgovarjajo jasno, na kako zgrešeni poti so gospodje.
Socijalna demokracija in komur.; ze:n. Iz
Berna javlja švicars-ka depešna agentura 22. aprile, da je načelm&tvo socrjaJivo demokratične stranke v Švici proglasilo, da se je so-cija&iodenrokratična njladinska organizacija s svojim sklepom postavila izven slrarike, ter da ugotavlja to vodstvo, da je pripadnost h komunistični straaki v Švici nezdružljiva s članstvom pri socijaiaodemokratični stranki, — Dalje javlja ista agentura istega dne: Za kantonom Waadtom je sedaj tudi kanton Ne-nenburg v vsem svojem obsegu prepovedal prireditev komunističkoga kongresa, ki se je imel vršiti 24. i<n 25. t. m. Prepoved se utemeljuje s tern, da so cilji komuniste v nasprotni javnemu redu. '— Tako javlja rečena švicarska agentura. Vidimo torej, da oblast v Jugoskfcviji nahaja v dobri družbf — vodstev socijalnih demokracij v Nemčiji, Avstrija in Švici — ko ne dcpueča, da bi — kakor dobro pravi dr. Tavčar v nekem članku —■ pod slamnato streho, pod katero živimo, komunisti megli otepati okoli sebe z ^urečimi bakljami.
Stavke v mesta. Stavka kovinskih delavccv sc: nadaljuje. Pogajanja med trgovci in trgovskimi n-službenci so se prekinila. Med uslužbcnci pri kemičnih tvornicah in industrijalci ni bilo novih pogajanj. Bančni uslužbenci vztrajajo pri svojih zahtevah in se ne nameravajo povrniti na delo, preden sc ne izpolnijo njihove zahteve. Nekatere banke so naročile uradnike iz Italije .n javile stavkujočemu uradništvu, da bo odpuščeno, če se ne povrne do 6. majnika na delo.
Ruzvelfavljetije prodaj premičnin italijanskih beguncev in drugih vojnih internirancev iz zasedenega ozemlja. Generalni civilni komisar za zasedeno ozemlje je izda! naredbo, po kateri imajo italijanksi državljani in druge osebe, ki so Imele feta 1^15. svoje bivališče v sedaj zasedenem o-zcmlju in so pobegnile v kraljestvo ali pa so bile v zvezi z vojnimi dogodki interniran? po avstrijskih oblastih, pravico zahtevati' potom tožbe raz-veljavljenje vsakterih poijodeb, ki so se v njihovi odsotnosti, v dobi od 24. majnika 1915. do 3. novembra 1918.. sklenile za prodajo njihovih premičnin, ter vrnitev poslednjih, če so se premičnine nahajale za časa objavitve naredbe od 14, februarja 1920. št. 11074 v posesti kupca ali zdia-žitelja. Natančnejše tozadevne določbe vsebuje naredba objavljena v uradnem »Osservstoru .
Odprava državnega cenika drvom za kfrivo. Civilni komisar nr.znanja, da je za poizkušnjo odpravil uradni cenik drvom za kurjavo. Poizkus sc j«j napravil z ozirom na to, da bi se prilagodila redn i dobava tega predmeta s fiksno ceno; sicer pa sc o-pozarja, da veljajo še vedno določbe bivše cesarske naredbe od 24. marca 1917. št. 131. tičoče ae pre-skrbovanja prebivalstva s predmeti najnujnejše pu-trebe, in da sc bodo pretirana povišanja, ki ne bodo mogla upravičiti z dokumenti, vedno kaznovala po podlagi omenjenih določeb [samovoljno zvišanje cen, čl. 20).
Pokopališki urnik. Mestni magisLrat naznanja, da je od 1. majnika dalje pokopališče pri Sv. Ani odprto občinstvu od 8 do 12 in od 14>» do 18,'<.
Jnvna knjižnica šentjakobske -'č:lalnice<- posluje v piostoru otroškega vrtca, na »Stari policiji« v«a-ko nedeljo od 10 do 11.30. Šcntjakobč*n!. poslužujte se svoje knjižnice in pristopajte s številnim obiskom k nje uspevanju in napredku.
Zazidana bleg^jcicA. V palači Keireli v ulici Trento 2, v blizini Kanala, popravljajo vojaki in delavci ženijskegtV zbora nekatere sobe, v katere se nastani urad višjega finančnega štaba. Včeraj se je po mestu raznesla \ est, da se je naSel v o-menjeni palači velik in dragocen zaklad; govorilo se je tudi, da mora biti se marsikaj dragocenega ki je skrila najbrže v zidove ali bog vc kain pokojna baronica Reinelt. Na teli govoricah je bilo nekoliko resnice, kajti med delom so delavci našli v neki sobi skrita vrata, za katerimi jc bila v zidu blagajnica. Naredil se je zapisnik, o stvari so obvestili gubernatorat. Danes se ho blagajnica odprla pred pričatni. Potem pa bodo npjbrže n.i-dalje iskali.
Razparal si je trebuh. Včeraj so pripeljali i/. Prema nad Trnovem nekega Ivana Sršena, starega 26 let, ki si je iz neznanih vzrokov s samomorilnim namenom zabodel nož v levo stran trebuha in napravil Široko rano, skozi katero so se poknzale črevesa. Z južne postaje so ga peljali na retilno postajo in odtod v mestno bolnišnico, kjer sc nahaja, v precej nevarnem stanju.
Pripravili so si za 30.000 Ur blaga. Minulo noč so vdrli na spreten način neznani tatovi v skladišče tvrdke Goldschmiedt v ulici F. Filzi; postavili so si k vratom 19 vreč fine kave, nekoliko zabojev sardin in drugega blaga, da bi potem vse odnesli skozi okno. Imeli so pa smolo in strah; zaslišali so korake, policijskih stražnikov, nakar so pobrali pete in pustili blago v skladiidu.
Gami i® melise za avtomobile ia koUsa. Pred nekoliko dnevi so ukradli neznani tatovi Iz skladišča Josipa Maurerja, v ulici Chiozza 29. nad 30.000 lir mesin za avtomobile ki kolesa in drugih avtomobilskih potrebičin. Policij«. je preiskala stanovanje Marije Chiareglie, kj*r so na$li mnogo blaga, ki jc bilo ukradeno v omenjenem skladiSču. Chiarejliia je izjavila, da je vse to blago shranil pri njej Josip Polianz. star 30 lat; Pollaaz je bil seveda aretiran. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavil, da mu je blago izročil neki nepoznan g«»
»EBJN06T« Utr. i<K,
V Trstu, dne 5. maja 1920.
*pod. Najboljši dokaz, da je Pollanz ukradel blago Se bil la. da so našli pri njem 2 porarejena ključa, <6 katerima se zelo lahko odprejo vrata okrade-nega skladišča.
Ukradene kor« zopet najdene. Telečje kože,
da ti v prvi vrsti naše vrlo^ ženstvo ščebeta z vojaki in orožsrki. Pa iudi j»ožke nffjdeš, ki se hlapčevsko klanjajo pred njimi. Ge prideš v tobaka me ali trgovine, naletiš na enake
katere so. kakor smo nedavno poročali, ukradli ff***!*	™ "P* najdejo proda-
"neznani tatovi v skladišču Ludovika De Angclija *£,kc m trgovci, ki mera,o se.e take žalostne
Angclija
v Skednju, so orožniki zopet našli: aretirali so tudi ,ene£a neznanca, ki se imenuje Josip Radich, star 19 let. stanujoč v Skednju. Kože so vredne 4C00
Ur.
primere nezavednosti naših ljudi zavračati. — Če potuješ peš ali z vozora, imaš priliko opazovali življenje po vaseh. Toda že zunanjost teh krajev te nenrrlo ddrne, kaj šele notra-Kirugićne instrumente so snoči odnesli neznani j njest, kjer se vsevprek brali z kulturoncsci. tatovi iz am bula torija zdravnika dr. Freimber-	ostroge. negozji, šn altri gen eri di
gerja v Skednju; ukradeni instrumenti so bili vredni 1200 lir.
DOPISI.
nsonopo&jo« sc ti od daleč reže v obraz, ne
samo zraven slovenskega napisa, ampak na pr\em ineitu pred sjim, da, celo samo v teh j tujih spakedrankali. Vprašaš očitajoče, čemu
Iz Sv. Ivana. Vsi čiani in Članice telovadnega h0. pa dobiš v odgovor razna opravičevanja.
"Sc*ola.; na yrčf'l 7nbl|cni na,S Tu ie	.orožnik, tam častnik, drugod fi-
zbor, ks se bo vršil v ponedeljek 10. t. m., ob 20. jO I , .	.. .	. ,	,	, ,
nacm pazarnk an zopet drugod ne vem kdo.
v prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu je volitev norega odbora.
Vsi ti izgovori so prazna, kaj-tii zakaj pa dru-
Sv. Ivan. Z o žirom na dobri uspeh, ki ga je do- ^ ki ^^ POp&etuh napkov, ne m-ore segla ljudska igra Domena« 25. aprila, in z ozi-	ukazati? Proč s takšna nečastna-
i" o m na izražene želje iz občinstva, so se odiočili nri znaki nezavednosti i;n hlapčevstva! — Se-naši diletantje, da ponove igro v nedeljo. 9. t. m. —i daj pa stara ra&rana naše zapravl'i*iv.osti in Upamo, da prihite na to predstavo vsi Svetoivan-1 podhfljanja ter nemorale. Po zidovih opažaš čani. ki so jo zadnjič zamudili. Ne bo jim žal za j razne Jep^e. Bili smo vajeni videti take, ki
čas in za malenkostni troše k, ker se jim bo nudiii„ ^	a; « _____i-___ i . „ j t .
....	i .. , ,	, . i so nas vatefa k veselicam, zle t cm, dramskim
lepši in cenejs! užitek nego v kakem zakotnem! , ,	, .	,	.
kinematografu. Predstava se bo vršila v dvorani! F«drtev*m itd., sedaj pa — ples tuf pies Narodnega doma. Začetek točno ob 18. — Igralci j tam in	zo"P€t ~	Vsi opoipJai, vsa
tozadevna posredovanja niso pomagala. Zatrli so ponekod društva ia n-jčh delovanje, pre- ' pevedujejo veselice in predstave — ni pa nikdar najmanjšega tfcgovcra, će prosi kdo za ja-
Tuja ralata aa tržaškem trgu:
V Trstu, d«e 4. maja 1920.
NeprepeČatene krone	7.50— 8.—
av«trifsko - nemške krone	9.60— 9.90
čehoslovaške krone	37.- 38,—
dinarti	56.- 60.—
levi	36.- 38.—
marke	41. 42.
dolarji! —--	21.25— 22.—
fra-nccski franki	134.-135.—
švicarski franki	395.-400.
ao^le^ki fiaiftd, papirnati	84.- 87.—
rubiji	30__32,—
napoieont	85. S6.
angleški funti, zlati	104. 106.
Angela Valentič Josip Baje
poročena. Ljubljana-Trst, 1-1. aprila 1920.
SOBNA OPRAVA: 2 postelji, omare, nočne omarice, 1 omivalnik z mramorjem, stoli in mize se prodajo v Divači 50, Dovgan.	589
GOSPODIČNA bi rada poučevala v ruskem jeziku. Ponudbe ped ^Rusinja« na ins. odd. Edinosti.	575
ČEVLJARSKA DELAVNICA, u!. dei Bachi
17, sprejema delo po meri in pooravljmjc.
559
KUPUJEM staro itiezc po 3ft tfr za KK) k?, odtoke cunj po 40 lir za 100 kz. Skladišče n! 5. Mait-rizio št. 8.
ANGLEŠKI in iriincoski jezik se uči na CM šoli na Acquedottu 20, 10 v ul. Boccaccio 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-rastle in deco ter trgovsko korespondenco.
Tržaške ivrdke.
IVAN BIDOVEC
Trsf, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in ko-lonijalnega blaga. Cene zmerne.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvanztca Osvalddla. Via Medla 26* Izdelovanje iu poprava stroiev in motorjev. Proračuni.
DAMSKA KROJACMCA A. Mermolia. Trst. u L Comuerctale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke do angleškem in francoskem krojih. Dlesne obleke, obleke za Doroke, bluze za sledLi-lišće itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Glovannl A io 12. N.uboli<a delovanja ia naipopoJnejSa vrsta. Ceue zmerne.
2 03
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, .kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktoKra štev. 8.	527
TAPIR.
Velika zaloga papirtu ja ovitke, papirnatih vrečic lasrr.e tovarne. Valčki raznih barv in velikost?. Cene zmerne. Oastons Dollinar, Trst. Via del Oelsi 16.	256
ven ples. Tudi posaroezrr'ki dobe dovol^er^e ker ie to v njćhovo gosped-arsko korist -in v
vsrled
sc naprošajo, da pridejo danes, v sredo, lećno ob 20.30 k vajeni.
Pogreb žrtev zadnjih izgredov v Puli. V ponedeljek «:b 17 se je vršil svečan pogreb žrtev izgredov na dan 1. majnika. Pogreb se je vršil v najlepšem red«, štiri krste so bile obvite v rdeče
platno in pokrite 2 brezštevilnimi venci. Za njimi! „ t _	1 , >
f	^ v	r.	j , i pcdpcro ravne -«nora'le«, tudi če se
je sla ogromna množica. Iz oken so padale na , / . ' .	.	... ,	....
krste. Oblasti so bile ukrenile najstrože varno6tee	gmotno m nicra.no urno: brez stevifa
ukrepe, ki pa so se iekazali kot nepotrebni. Splo- j miadih	Od zanesljivih cset>, ki se zam-
Sna staska sc dokončala. Po mestu vlada zopet imajo tudi za take vrele statistike sem slišal, i mir.	i da se je samo v ajdovskem ekranu zaplesalo'
Iz Lokhvca pri A;dovSčini dan i. majnika. Tu je j v tre!i ncdeLiah mcscca aprila na^menje 15 ti-! udon.ačcna navada, da ua. dan J. majnika fantje in soč lir. Kcli-ko se je pa cb teh prilikah za
Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govorila o gospodu Josipu Luksi s Prošeka št. 184.
Josipina Bezin, Prosek.
M v [Miliš retfle w$m.
dekleta postavljajo mlajf. Tako so storili tudi le ios. Toda orožniki so jim neusmiljeno prekrižali račune. Prišli so in zahtevali kratkomalo, naj fantje odpravijo mlaj. Fantje 50 oporekali, naglašu-jcč. da na stvari ni prav r.ič izzivalnega. Na to pa so orožniki sami podrti mlaj ter ga odnesli z vsem.
KLAVIR a!i picnino, tudi potreben poprave, se Lupi v vsakem kraju. Pisati na naslov:! Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25. IU. 508 j
SKEBRN DE IS AR kupujem .po najvišjih cenah j v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz i Povh, G&rrbaldi^ev trg št. 3 (prej Barriera.) i Tel. 329.	3341 i
IŠČE se ena ali dve mesečni sobi. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	P 400
iS, zlataraka-urarnlca
Trst, Cerso	15
Kupujem srabmc kren« in
g^ciinarjs po naiviijsh cenah«
SPREJMEM TRGOVSKO UČENKO za tr^ovdjio 2, raznim b-iasrc:ri na Notranjs-ken.-. Naslov pc-vej ins. odd'. Edinosti.	3393!
tlSp Stiej za šivanja h vcisfije p;avi aeaški azarti Mil 1 Seidel & Neumann in ,Singcr4 Gast & Gasser
Bo°ata ra!o?t vs h oUeb'čin Tvrd'li ustanovljen 187^
baal/D*La.cfl*\sak"' FR5HCESC0 BEDH.1R
popraviiacja.	T.st, ul. Cunpanilo 19
pilo in koliko zakririlo druge moraiTc škode našemu narodu?! Mladina, -kam dereš snma,! iu kam pehaš svoj narod v pogubo? Kcliko -narodnega premoženja in blagostanja £re v nič, oziroma v žepe brezsrčni posameznikov.
kar je biio na njem. Fantje so zahtevali, naj jim, Kclitko bi se s tem zapravljenim denarjem | paste vsaj trakove, dekleta pa vcnec, ker je njihova iast. Ni pomagalo. Orožniki so odnesli vse. Kako da je ta dogodek silno ozlovoljil ir razburil vse prebivalstvo — tega menda ni treba šele pripovedovati. Nekega mošltcija, ki je dal na glas izraza .
, ... . . ' .	a * 1 »ste piesaice
temu ozlovoljcnju. ces: poslavjino pa drug mlaj, j	r
so enostavno — zaprli. To naj bi bilo sredstvo za; za R2*e narodne šele itd. iJafcc bi naletel
mojla pomagati našim tako, potrebnim šolam, društvom, knjižnicam in raznim podpornim, izobraževalnim ter vz-gojevalnim ustanovam! Toda, aiaj bi sc le kdo poizkusil obrniti na fesalce s prošnjo za majhen prispevek
n
pomirjenje jjudstva?! Naj si le zapomnijo, da tisti i bi moral biti srečen, če b: do'c'1 v odgovor č.it, ki ga je ponesel v srcu s seboj v zupor, od-|s«mo to, da nima eni nevež-deiavec denarja ruse tudi iz zapor« — še ži\ejšega! S takim posro-; za take stvari, moglo bi se mu zgcdfti še kaj
spoznali tudi sicer modri in veiernozni gospodje	„
ca zasedbeni oblasti ter naj bi nekoliko krotili j1r vci« ^uhc-vroStvo, učHelfstvo in drujji na-gorečnost svojdi gospodov orožnikov!	j obraženci <ter vplivni možje? Eni so šli, dragi
Iz Kobavida. V'duo d Cune, ko dobivajo pisma
portito . Kam je izginil s postnega pečata »Koba-1 pazljivosti in v — izdajstvu. Da, žalibeg, indij
Juse skeli in boli »Kobarid-j ostali in dcb;o po svejih skromnih močeh.! ia 5 poštnim pečatom : Ca- tre1 ji se pa tope v lenobi, koris^olovstvu, bo-i
Za ustanovitev registrovalne fcnjigc vabijo se vse v Julijski Besvečiji (Ve-nezia Giulia) staino bivajoče osebe, ki imajo pravico pristojnosti v Ceho-slovažki republiki, da se javijo, ako| mogoče, osebno n* tukajšnjem gene-: ralnern konzulatu (Miramarska cesta | 29) da prevzamejo pTijavne tiskovij e,\ ali n^j naznanijo pismeno natančni naslov, da se jim pošljejo gori omenjane tiskovine.
Natančno izpolnjene prijavne listine naj se vrnejo podpisanem:! gen. k n-zu. au najkasneje do 31. majnika 1920.
ishoslcvaik! generalni kanzalai
v Trstu, 4. majnika 1920.
(ieneralni konzul JAN ŠEBA, 1 r.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja urad-ai&tvo ie toilko, kolikor mu veieva zakon.
POZOR! Pliće.m za srebrne krone, jroidir.arii; in »•Lato najviše ce:ie, rudi več kot dru.)^ traovci. — A!t»ert Povh. urar. ul. Manzoni 17. ^r. 2, prit!.
2648
iSČEM enega delavca (stoparja) za mletje čresla, proti dohri dogovorjeni plači in i hrani. Nastop takoj. Anton Uršič. Št. Vid pri Vipava.	3392
BgffHffnft
sil
ipfiriffi
m v... - jacaarLi-^saa'
Pozor I
Izde'njetti vsa lasna deJa iz i česanih (mešanih) iti rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesar.e in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec lit la^ničar — Ajdovščina. — —

te* ji^^^^f
13
V Sp d. Idriji se proda hiša z gospodarskim poslopjem, v kateri se je izvrše v Sa gostilničarska in trg ;vska obrt skozi 50 let. Pripravna je tudi v a vsako drugo podjetje. K posestvu prpada tudi obsežen vrt in
travn5k-	na SlnKrskem ia en?, ki ss liočeio preseli!!.
Natančne jša poja-nila daie Okrajna hra-!	. . .	.
nilnica in posojilnica v Idriji.	I r°sr"'llle PiSa;na "eprcm'cnm
iaiei, tel ulica l\. I
St. 368 20.
J m r m m
cd ^.ij usii* £3 A 'muzj vi CJ 55 ii4 HiP' B
r i HM^fMI 9A9IB t $
Podpisano županstvo nazna-j|^g UliLlIli AlvžlJC a '%
sled, misleč, da s takim krivičnim ravnanjem	1« premalo, da in zmagah ogr
duši Uidi narodni čut vrlih Kobaridćanov. Ali ncfjZate ki:čeino prv.m, k; so Sli: vrnite se, delaj
Zibelka Gregorčiča, Rutarja. Volariča, Krilana, ne }e za vse preveč! —rLrugtm, 'ki so tu: Na noge,;
nore in ne sme postati grobišče 500letr.ih mučeni- ; na delo! — tre*i:3l pa: Božfi mlini mečejo pO-]
kov. Vedno najzavednejši slovenski trg ne bo nik- j časi, aTnp<"k drobno in ^c«t&vo. — T: narod
d^r leglo odpadnikov. Kobaridčani, zahtevajte, da i pa Nadina, zdrami se. izreži rakra-ne s svo-
se odpravi ta krivica .poštnega pečata m vzlra-	^	dj ^ ^ q	^
iaite v rvoiih nra vičnih zahtevah. — bkratova;	^ , . , , ' , ,r '
^ ^	*	zavedi se samega sebe in dobro ti bo!
Iz maiar^ke občire. Skrbeti in priden gospodar ic večkrat odsoten v procvit in povzdigo hišnega gospodarstva. Saj pusti doma hišnega valpta, hk-»pcc in dekle, da inu opravljajo posk- kukor on sam??? Vprašanje je le, ali jim pusti kaj v blagajni iili pa snho? Naš komisar je od 1. aprila sem bil iia občini le par dni. Cd 23. aprila pa do 2. majnika ga še ni nazaj. Ker naša občina ne sme nikakor zaostati za drugimi se je g. komisar najbrže udeležil konference v
Najtcpleišo zahvalo izrekamo tem potom vsem sciodnikoin. prijateljem in znancem za izkazano! na:n sožalje ob bridki izgubi nase nepozabne
Trst, 4. majnika 1920.
Žalujoča družina LHČEK.
14. majnika 1S20.
j -a*
• ^asEsrasRaa^-: •

JrZi Jtajasci.
PiPlarstvo isi pža-arjs-
Pednt pipcarski sestanek bo jutri, v četrtek, v I kurniku. Navzočnost vseh rednih članov nujno potrebna.
NaŽel ?e ie »pipec* in sicer, kakor je razločno j vidljivo na njem. odbornički, z zaznambo rJ. J.« i Pošteni najditelj je prepustil najdeni pipcc ured- ! ništvu, da ga izroči nepoštenemu izgubitelju. naj-!

A	n	«.11	IUOITU. Ud C U	UV	Ul lit. t-
nce v Sen Rrmu, kot odposlanec , .	. ' . . . ^ ,	i? v i
.......	. denino pa odstopa v izterianie pmcarsKcmu klubu.
matarske občine. Med točkami n,egove "zprave 4 pipčarskcaa kazenskega pravnega reda.) f
je bilo gotovo uvrščeno med drugim tudi tole:. ° J \m	&	^ r s	,'
^ j! •	_ Vil.**, v„jn;,i.a	eniclrr. Pipcarji za mo^ko LMD: Na svatbi Hanci m Ju-
zgradba in poprava kakega vodnjaka, ziaa, soiskc	'
stavbe, cerkve itd ter učiteljski pavšal in šolski | sline Del Fabbro v Lokavcu se je nabralo: Rasti sluga. Radovedni smo. kaj nam novega prinese iz 5—, Kotca 5 -, ne bo, se ga 10—, Del Fabbro j
23LETNO; popolnoma zanesljivo dekle, ki ima veliko veselje do trgovine, žeti vstopiti v trgovino zmanifakturnim ali mešanim blagom. Najrajši na deželi. Prijazne ponudbo naj se pošljejo do 20. majnika pod -št. 5C0*4 poštno ležeče Vipava.	6G0
San Rema. -— Občan.
llanči 5.—, kavki t.—, Macedoncc. 4.—, luba i
_	. ... „ , , „ .	- mama 5.—. Lojze Polinčkov 5.—, amerikanska'
U Vipavske doane. S kaksmm veselem je j sbma 2 _ Un{ y kom£Šnah 2 _f 5kupaj L 44 j
Človek v prejšnjih letih opazoval po nasi lepi I ker je on šef 5 _f ker sta oba -cfa 5 skupaj j
dolini vsestranski napreden, našega naroda. \arodna zavednost je bila tukaj, rekel ki, skoraj že popolna, iizcfcrazba se je Ittro širila iz neštetih raznih naših kulturnih in izobraževalcih ustanov Ln društev, jnerala je b:la, z aia]-
L 54.—. Denar hrani uprava. Tekom včerajšnjega' dneva nabrani zneski se objavijo jutri.
DAROVI.
.	.	. .	. ~r .	, — Namesto vcnca na krsto pok. gdč. Reziki
Iramii temama, na dobrem glasu. Kako	P*' Len č ko vi daruje moški podružnici CMD Ivan)
danes? L žaiosljo opazuje človek, hodeč	po ; Kirbiš L 20.—. Justi Kirbiš L 10—, družina Dodi-
teh naših tleh, kako je tujec začel stezati	po čeva L 50.—, Fran Štrancar L 20.—, Ivan Škedelj
njih svoje roke, kako hoče zatreti vse, kar si je naš oarod priboril v težkem bc^u zadniih desetletij. Z razmmi vabami in obljubami, s hinavščir.o in podkupovanjem, s sladkostjo na jeziku, s strupom v srcu. in ako ne gre tako, pa z brutaino silo, za-tiranjeni, zaposta.vljajijem d Id. skušajo pridobili naše ljudstvo in ga po-j $imičarit-i. Zdlbog. d?, jim to tudi v nemalo siuča*ih uspeva. Cioveka boti srce, če potuje po tej dolu?:, opazujoč vsakdanje življenje tega ljudstva, in primerja nekdanje in sedanje razmere. Boli ga pa lem bolj, ker vidi. da r.i tema kriv samo vsiljivi tifjec, ampak toliko bclj ljudstvo samo, to se pravi, oni del tega ljud;tv2, ki mu je narodna z«vedn&st prešla v žep. želodec ali kam drugam. Tisto staro p^ri-ro^eno hlapčevstvo našega naroda se je zopet pokazalo in pomaga mu koristoiovstvo ter sebičnost. Vse to dovaja do odpainištva. do jitdcževe^3 Izdajstva. Da, v\seai lem lastnostim imamo pripisati vso našo narodno nesreče. Oglejmo si nekoliko javno življenje po dolini! Libera Triestina Na žcleznici se človeku gabi, ko mora poslu- Lk>yd šati, l.ako se ti silijo naši ljudje, tudi boljši , Lussnno ki znajo morda pet laških l>esed, in ponižne Martinolkh prosijo za vozni listek v tujem jeziku. Široko j Oceania zazijajo taki, ko slišno za seboj za^-edsiega Premuda potnika, da zahteva listek v dieti slovenščini in ga tudi brez ugovora dobi. Imel sem pa tudi priliko videti primer zavednosti,- ko sta se rtrdovratni-s potnik in ravno tak železniški uradnik zmenila za frstek na — prste, ker ni šk> z jezikom. Ca«t takim! Stopiš v železmškš voz isi oeredjbo vidiš zopet istio žalostno sliko
L 10.—; skupaj L 110.—. Denar hrani uprava.
—	Gdč. Marica Petrič v Golen daruje moški podružniei CMD v počastitev spomina nepozabnih ji pok. Jelke in Pepija Komjanca L 5.—. Denar ; hrani uprava.
—	V gostilni strancar v ul. Giuliant št. 32 je na- ! I bral g. Matija Stok L 20.— za moško podružnico
CMD. Denar hrani uprava.
$&@m?n3alte se !
Borzna poročila.
Tečaji:
V Trstu, dne 4. ma;a 1920
Jadranska banka Assicuraziora Generali Cosulich
PRODAM takoj hišo z vrtom. Scala Santa1 Št. 308.	60la
PRODAM kamenje za zidanje. Scala Santa št. 308. Babuder.	601 b
TRGOVSKI UČENEC poštenih starSev, s primerno šolsko izobrazbo, prijetne zunanjosti, se sprejme v manufakturno trgovino pri Vinku Sketu, ilirska Bistrica.
SLUŽKINJA, sposobna za vsa hišna dela, se sprejme pri Vinku Sketu, ilirska Bistrica.
STEKLENICE, vsakovrstne, kupujem. Settefontane 23, telefon 1071.	569
VELIKE in maihne rubljenu sode prodaja na javni dražbi Potrošno drušivo v Narodnem domu v Eue«tu, vsako nedeljo od 2. majnika naprej, do-kier bo kaj v zalogi.	3391
PRODA SE postelja za 2 osebi, kuhinjska omara in 2 stolici. Naslov pove ins. oddelek »Edino-
• s ti	591
»MORANA« je najboljše sredstvo za uničenje stenic. Zaloga Skrinjar. ul. Castaldi 4, I. nadstr. Razprodaja po ourodiloicah v Trstu.	598
SLUŽKINJO, po mogočnosti Slovenko, išče majhna družina. Predstaviti se v pisarni Leutič, Felice Venezian št. 5 od 11—12 in 5—6.
župflMtoB i iunDANcirn »stiref! —| JI JifklMiiM ' iflf J
2KBDBI1BIUIIIIJ
prej dr. DODO
ZcMiimm dr. L CL0flFER3
m
dentist mm nmmc
T ni fr3 C^oril Ifri. 1111. nadstr.
Sprejemata od 9-i2 in od 15-19
Izdiranie zob brez bolečin zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
Del. glav.: K 3<>.0!'0.000. Rezerve K 10.000.000 Hetgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, V-aribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zad?rT Zagreb
Obavija vse v bančno stroko spadajoče posie.
Sprema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po a v baneogiro prometu po U /,.
Vloge, ki se Imajo dvigniti s.imo proti predhodni odpovedi, sprejemi po povibno ugodnili pogojih, ki se pogodijo od slučaja <Jo slučaj*.
Daje v najem varnostne predale (saies). Bančni proitori v Tr.-tu sc nahajajo : ul« Ctissa ft5i	ui. S. Nicoia
Telefon : štev. ll^J, 179^, 267(1
— p^ieje ti 9.3u-i2.J9 ia 14.30-15 --
u. 1 at-jr .^KaJEaiBs^vr^Air-j? .^»cT^rrjr- .u.1
Hszflinlani si&y^n;u mmm, priiaieljein in sotražulKam, da sem prevzel 1. cprila 1. i.
jp! P« iib
i
Afftd^^ggkarf.gatg^^ MHcaais:nsBKnr^.
rja.
Dalmatla C erodimi-cli
Tripcovich
Ampeiea Cement DčAnatia? Ceraeat SpaLeto Krka
ćisMnica riža Tržaški Traronav
535— 545 15000—1S200 760— 765 470— 480 3000— 3050 1370— 1380 2300— 2400 3175— 3250 570— 5801 600— 610 775— 785 775— 785 720— 730 420— 430 470— 480 615— 270— 2M 225— 233
TRGOVSKI POMOČNIK, star 22 iel, želi dobiti
službo v trgo\ini jestvin. Zmožen slovenskega in italijanskega j«2»ka. Nas Lop takoj. Naslov pove isseratni oddelek j Edinosti«.	5<>9
POLICE, omara s sipami in ie«, porabljivo za kako trgovino, mlekarno ali skladišče, kakor tudi 2 veliki svetilki {oHočnicij se prodaste. Ogieda se lahko od 8—12 in od 14 do 16 v Bar-kovljab, Jt. 62. delavnica g. Martelanca.	595
POSESTNIK, samski. Slovenec, srednje starosti, s 25.000 lirami v gotovini, želi znanja v svrho ženit ve z dobrosrčno gospodično iz dobre dru> žine. x nekaj dote. Na anonimne ponudbe se ne odgovarja. Poavdbe na; I. Slasar, poitno ležeče, glavna pošla. Trst.	5%
MEBURANA 86&A t« odda v iwrjeai bodisi za eno ali dve osebi v ulici Antemo Stop-pafti it. 5, fi. nasfclr. (Jconec uHce S. Fran-ceseo d'A5Sf5ti kjer se sprejeroajo ponudbe.
B 420
i Sladkorni b©:sr ns. t ESe'ss1 in sedvic,
ctaHlisi ^clc^ca in traves, kroničnemu katarju sciodca 5n fraves, zo^ensmu k ^anu, hemorsidorti in mafturjensra b^ieipj^, ptiftiki fin sfe^e^sU,
ie BGiloIJgg sredstvo mma zžratflna ainernlag voia „RcanšKa sipini". ifRosaška sleiissa"
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hldrotaraniia, olek^roterapija, In?»alBior!|( glunastlka ara srtravileni«,
ko^eija z oglikevo kislino,
so!nc, snreine, parne, zračne, šolnin s ltop«tji, kopeijlz vrofim zrakom,
Vojaška todba (42 m«ž. med tem? abs. i rani k»«servatorMi|. Za vsakovr^ine zabave je preskrbljeno, kakor v največjih svctovrrih adraviliičth. (Umelnliiki koncerti, tombole, plesni venCki, gledališke pred-stave, kino, Izleti itd.)
S«zi!a od 1. maja do 15. oktobra.
RAVNATELJSTVO.
Všass