Zvonček, dremalka ali kimovka (Galanthus nivalis). Učni poskus za višji oddelek ljudske šole. nPriroda je spala, pa zopet je vstala, in prišla je zala pa ljuba pomlad. Okrog veselice nam delajo tice in mlade cvetice olepšajo vse". — Ena prva onih cvetic, ki Datn »olepšajo vse", je naš stari znanec nzvonček", katerega imamo danes v roki. (Učitelj naj skrbi, da ima vsak otrok zvonček v roki.) Kako se toraj zove ta cvetica? Zvonček. (Otroci odgovarjajo vedno v celih stavkih.) Zakaj se tako imenuje? Ker ima podobo zvončka ali pa, ker nam kot zvon danico, »ljubo pomlad", oznanuje. Otroci in odrasli vesele se njegovega belega cvetja, a cvetica sama — žaluje; kajti globoko ji visi glavica, in ko bi znala govoriti, tožila bi nam, da mora tako saina cveteti, med teni ko njene sestrice vse še v topli zeinlji počivajo. Ker ima glavo tako povešeno, pravijo ji ljudje tudi ndremalkaa ali nkiinovka". — Kako je tedaj l) ime (se na šolsko tablo zapiše) tej cvetici? Ta rastlina imenuje se zvonček zato, ker ima cvet podobo zvona in ker nam pomlad prizvoni; zove se pa tudi dremalka ali kimovka, ker ima glavico povešeno kot bi dremala. Kje pa ste dobili zvonček? — Zvonček raste pogostoma po senčnatih, nekoliko vlažnih listnatih gozdih, po vrtih, pod grmovjem i. t. d. Kdaj cvete? Že februvarja in marcija. — Povej, kar smo slišali o tem 2) kdaj in kje cvete! (se napiše) zvonček! — Zvonček cvete februvarja in marcija po senčnatih, nekoliko vlažnih listnatih gozdih, po vrtih, p od grmovjem i. t. d. Zdaj pa si ogledimo 3) katere dele ima (se napiše) dremalka? Dremalka iraa koreniko, steblo, listje in cvet. — Kake oblike je korenika? čebulaste. Kdo pozna še drugo cvetico, ki ima čebulasto koreniko? — Kakšne barve je zvončkova čebula? Bele. Kake oblike? Jajčaste. Kaj vidimo na spodnjem delu čebule? Živnice. Kakšne so? Dolge in nitaste. čemu so zvončku čebula in živnice? Da ga v zemlji drže in mu živni sok iz zetnlje vlečejo. a) Kakšna je korenika? (Se napiše.) Korenika ima jajčasto belo čebulo in spodaj mnogo dolgih, nitastih živnic. Korenika mu je zato, da ga v zemlji drži in da mu živni sok iz zemlje vleče. Drugi del se zove? List. Iz česa rasto listi? Koliko jih je? Iinajo li peceljne? Ne, oni sede na steblu. čemu so podobni? Sablji. Rečeino toraj: Listi so sabljasti. Kako je površje listovo? Golo. Rob? Cel. Kaj vidiino v listu? Žilice. čemu so žilice? — (Ponovimo, kar smo slišali.) b) kakšen je list? (Se zapiše.) — Zvonček iraa dva na steblu (betvi) sedeča sabljasta, celoroba, gola in s tankimi žilicami preprežena 1 i s t a. Kako se zove ta del ? Betva ali steblo. Kako stoji ? Po konci. Kako visoko postane? 1 — 2 dm. Kakšno je? Zeljnato. Kako je po površji ? Golo. Koliko stebel poganja ena korenika? Eno. Povej, c) kaj vemo o steblu? (Se napiše.) — Steblo je 1 — 2 dm. visoko, po konci stoječe, zeljnato, okroglo in golo. Kako se zove najlepši del dremalke? Cvet. Kje raste cvet? Na vrhu stebla. Koliko cvetov nosi ena betva? — Ako cvet bolj na tanko pogledamo, vidimo, da ima več delov? Katere? Obod (perigon), prašnike iu pestič. (Več učencev pokaže te dele.) Katere dele je imel kristavčev cvet, o katerem smo se lani učili V — Kako smo inienovali take cvetice? Cvetice s popolniai cvetom. Kakšen cvet pa iina kimovka? Nepopolen. Koliko listov ima obod? Šest. So li vsi enaki? Ne, trije vnanji so vcčji, podolgasti in beli kakor sneg. Trije znotranji pa so krajši, izrobljeni in zelcnkasto pasasti. Koliko je prašnikov? Šest. Na prašniku vidimo zopet dva različna dela: belo nitko, prašno nit, in rumeno glavko, prašnico, na vrhu. — Koliko je pestičev? Jedcn. Katere dele ima pestič? Jajčasto okroglo ploduico, nitast vrat, in butičasto brazdo. (Se natanko razkaže.) Na čem so obod in prašniki priraščeni? Na plodnici. Združimo vse, kar smo slišali; d) katere in kakšne dele ima cvet zvončkov? (Se napiše.) Cvet raste na vrhu stebla in je samo jeden. Ima obod, prašnike in pestič, je toraj nepopolen. Obod irna šest listov; trije vnanji so večji, podolgasti iu beli, trije znotranji pa so krajši, izrobljeni in zeleno pasasti. Prašnikov je šest, pestič je samo jeden. Kakor pri drugih rastlinah, nastane tudi pri zvončku iz plodnice plod, ki je mala glavica. Povej e) čemu je plodnica! (Se napiše.) — Iz plodnice nastane glavici podoben plod. čemu je zvonček? Nas razveseljuje, ker je ena prvih pomladanskih cvetic, z nežnobelim cvetom. Kaj delajo Ijudje ž njim V Vežcjo in spletajo ga v šopke in vence. Čemu ga porabijo razne žuželke? Nabirajo si siadčic iz njega. Kam sadimo celo dremavke? V vrte. — (Uoitelj napiše na tablo.) 4) kako korist narn donaša zvonček? (Učenci ponovijo:) Zvonček nas z nežnim cvetom razveseljuje; Ijudje ga vežejo v šopke; žuželke nabirajo na njem sladčice. Tudi po vrtih ga nekateri sade. Po nekaterih krajih najdemo mesto zvončka njemu podobno nnorico" (Leucojum vernum), ki ima, kakor vidite, šest enako velikih cvetnih listov in na vsakein listu rumeno pego, Zdaj se ponovi vse po osnutku na šolski tabli: Zvonček, dremalka ali kimovka. 1) Kako je ime tej cvetici? — 2) Kdaj in kje cvetc? — 3) Katere dele ima? — a) Kakšna je korenika? — b) Kaksen je list? — c) Kaj vemo o steblu? — d) Katere in kakšne dele ima cvet? — e) čemu je plod? — 4) Kako korist nam donaša zvonček? — 5) Katera cvetica mu je zelo podobna? — (Otroci pripovedujejo in zapišejo prilično to, kar je tii z razprtimi črkami tiskanega.) Poslušajrao konci še, kako nam ljudska pravljica razlaga, zakaj sme zvonček tako zgodno cveteti in kako to, da je sneg bel! ,,Ko je Bog uže vsc cvetice ustvaril tcr jih razposlal, da kinčijo zemljo, ustvaril je še sneg. Dovolil pa mu je, da si sine sain izbiati barvo. Vesel napoti se sneg po svetu si iskat barve. Tik ceste zagleda krasno rudečo rožo. Rudeča barva se mu je tako dopala, da poprosi vrtnico za njo. A vrtnica mu svoje barve ne da, nego se mu le posmehuje. Nič boljše se mu ni godilo pri liliji, solnčnici, potonki, tulipanu, vijolici, bršljanu i. dr. Vse te in druge cvetice je zastonj prosil barve, le zasmehovan je bil. Obupan je točil solze vsled take trdosrčnosti. Ko vidi pohlevno pod grmotn cvetoči zvonček sneg v taki žalosti, usmili se mu ter mu reče: nLjubi sneg! Nimara sicer lepega krilca, pa če ti ni preslabo, rad ti je dam". Sneg vesel, da dobi barvo, vzame hvaležen ponudeni mu plašček, ogerne ga čez svoje široke rarae ter ga še dandanes ne misli odložiti. Ker pa so bile nekdaj cvetice tako trdosrčne in neusmiljene proti njemu, zato jih tudi on zdaj ne pusti rasti, nego umori vsako, katera se prikaže nad pozemeljsko površino. Le zvončku je prijatelj, le njega pusti cveteti, če tudi še pokriva s svojim ledenira plaščem zemljo. Prijazno se odmakne onemu, ki mu je jedini nekdaj ljubezen skazal". Tone Bresovnik.