(& # V dobi, ko budizem vedno bolj dobiva domo- vinsko pravico v Evropi, je prav, da spoznamo te- meljne misli enega od najimenitnejših pred- stavnikov te religije — Thich Nhat Hanha, viet- namskega zen budistiè- nega meniha, ki ga je leta 1967 sam Martin Luther King predlagal za Nobe- lovo nagrado za mir. Pod njegovim vplivom in skupaj z njim je Martin Luther King nastopil jav- no zoper vojno. Spošto- val ga je tudi svetovno znani trapistièni menih Thomas Merton, ki je napisal esej, kjer po- ziva, naj prisluhnejo Thich Nhat Hanhovem predlogu za mir v Vietnamu. Thich Nhat Hanh se je med drugimi sreèal tudi z pape- `em Pavlom VI. 9   Thich Nhat Hanh, zen uèitelj, pesnik, borec za mir in èloveške pravice je bil rojen v osrednjem Vietnamu leta 1926. S šestnaj- stimi leti je vstopil v zen budistièen samostan v Vietnamu. Toda èeprav je bilo predvide- no, da postane opat samostana, je sledil dru- gaènemu klicu v sebi. Zunaj samostana je v celem Vietnamu divjala huda vojna. Thich Nhat Hanh je postal vodja budistiènega ne- nasilnega mirovnega gibanja “Tretja pot.” Ustanovil je tudi šolo mladih za socialno slu`- bo. Kmalu je v šoli de- lalo na stotine mladih vietnamskih budistov z `eljo olajšati trpljenje ro- jakom v de`eli. Bil je tudi soustanovitelj budi- stiènega instituta An Quang, ki je center za budistiène študije v ju`- nem Vietnamu. Zaradi njegovega zavzemanja za spravo med obema stra- nema je postal oblastni- kom trn v peti: ko je bil leta 1966 na obisku v ZDA in Evropi, so v Vietnamu napadli èlane njegove šole in nekatere umorili. Jasno je bilo, da je bil napad namenjen Thich Nhat Hanhu. Ni se mogel veè vrniti v domovi- no, tudi po podpisu mirovne pogodbe v Pa- rizu 27.1.1973 ne. Antikomunistièna oblast je videla v njem komunista in sovra`nika. Toda mir je bil le na papirju. Konec apri- la 1975 je ju`ni Vietnam padel pod nadzor severnega Vietnama. Komunistièni oblast- niki so ga imeli prav tako za sovra`nika in kot takšnega ga gledajo še danes, èeprav je Thich Nhat Hanh deloval za spravo med obema silama. Po vojni je poskušal delati skupaj z vlado v Hanoiju, pošiljati preko ve- leposlaništva v Parizu pomoè laènim otro- kom v Vietnamu, toda komunistièni oblast- niki so pomoè odbili. Pomagati je skušal tudi  & 6' : &  & 8#2 !3 & Thich Nhat Hanh  (( beguncem v Maleziji in Singapurju, a so mu razliène oblasti onemogoèale delo. Ni vedel, kaj naj stori. Nemoèen se je umaknil s “pri- zorišèa” za dolgih pet let. V Plum Villagu v ju`ni Franciji, ki je sèasoma postal moèan bu- distièen center, je meditiral, pisal, delal na vrtu in prilo`nostno sprejemal goste. Tam Thich Nhat Hanh `ivi in pouèuje budistièno meditacijo. Ob tem pa še veliko piše in de- luje na socialnem podroèju. Objavil je veè kot 100 knjig, od tega veè kot 40 v anglešèini. Naj zdaj predstavim nekaj njegovih te- meljnih misli in razumevanj budizma. Thich Nhat Hanh poudarja, da ta temelji v nau- ku o nestalnosti, ne-sebstvu in nirvani, zato se bom podrobneje ustavil ob vsaki od teh treh toèk. *2 !  !& !   !  V temelju vseh budistiènih šol je izkušnja, da trpimo zaradi naše minljivosti in nestalnosti. V stvareh in osebah išèemo veè, kot nam le te lahko dajo. Bivanje vsakogar izmed nas je èa- sovno pogojeno in omejeno in vsi smo pod- vr`eni gotovemu koncu. Vezati se zato na kar koli ustvarjenega je iluzija in vodi v trpljenje. Minljivost ne mora dati neminljivosti. To je globok Budin uvid, ki “de-fascinira” svet in ose- be, pa vendar še ne pomeni pesimizma. Buda ponuja pot osvoboditve iz tega stanja — ple- menito osmero pot: pravo spoznanje, pravo mišljenje, pravo govorjenje, pravo obnašanje, pravi naèin `ivljenja ali zaposlitve, pravo pri- zadevanje, prava razsodnost, prava zbranost duha. Ali kot je zapisal Thich Nhat Hanh: “Nauk budizma uèi, da je pomembno gle- dati globoko v stvari in odkrivati naravo ne- stalnosti (anitya) in ne-sebstva (anatman), ki nista niè negativnega, ki sta samo vrata, ki vodita v pravo naravo resniènosti.”1 Thich Nhat Hanh tudi poudarja, da je ta nauk op- timistièen, saj bi seme, èe ne bi bilo spremi- njanja, ostalo vedno in ne bi imeli ̀ etve.2 “Ne- stalnost je stvarnost stvari v pojavnem sve- tu./…/ Nihèe se ne kopa dvakrat v isti reki.”3 “Vse se neprestano spreminja.”4 @e oèe se- mantike Korzybski, je pokazal s prstom na problematiènost glagola biti, ki ka`e na stvar- nost kot nekaj statiènega, medtem ko je zakon vesolja nenehno spreminjanje. V trenutku, ko izreèemo ro`a je rdeèa, se je `e spremenila.5 Morda bi bilo bolje reèi, da ro`a ro`uje, hi- ša hišuje, papir papiruje. Pojmi so statièni, stvarnost pa je dinamièna. Zato se Buda ni nikoli utrudil ponavljati, da je vse nestalno in v nenehnem spreminjanju: ro`e, mize, gore, politièni re`imi, telo, èuti, zaznave, misli in zavest. Niè stalnega ne moremo najti. Èe se nauèimo gledati z oèmi nestalnosti, se bomo dotaknili resniènosti.6 .2 ;  ! Zaradi uèenja o ne-sebstvu so pogosto oèi- tali budizmu, da je nihilistièen in materia- listièen. Oèitki ne vzdr`ijo. Èe je vse nestalno, potem stalnega bistva ali osebka ni. Stvarnost je dinamièna, je serija pojavov nastajanja in zahajanja, èemur pritrjuje tudi moderna fi- zika. Vse je mre`a odnosov, niè ne biva zase. Materialnost je polje energij, v katerem lahko razumemo delce le iz odnosa do celote. Vse je v procesu. Nemoèni smo, èe hoèemo sub- jekt — jaz razlo`iti iz njega samega. Identiteto nam daje vedno odnos. Nekdo je oèe, sin, brat, prijatelj, ker ima sina, oèeta, brata, pri- jatelja. Nekdo drugi doloèa našo identiteto. Ne moremo biti iz sebe oèe, brat, prijatelj. V tem je bistvo ne-sebstva. Identiteto dobi- vamo od drugod. Iluzija si je predstavljati sub- stanèni jaz, ki `ivi sam iz sebe. To je globok uvid budizma, ki ga sprejema tudi moderna filozofija. Pot filozofije, v našem kulturnem svetu, je šla, bi lahko rekli, skozi tri njene konce ali pa tri njene ponovne zaèetke: a- konec absolutne racionalnosti, b- konec metafizike, c- konec subjekta.7  & # Budizem prispeva k odkrivanju novega subjekta in stvarnosti, ki je bolj dinamièna, v odnosu in odprta. Tako Thich Nhat Hanh o ne-sebstvu piše sledeèe: “Veliko budistov je bilo in so še prilepljeni na nauk o ne-sebstvu. /…/ Pomembneje kot ne-sebstvo je osvobojenost od predstav sebstva in ne-sebstva.”8 “Glej le globoko vase! S tem spoznaš, da si le nadaljevanje svojega oèeta, da nobeden od vaju nima samostojnega, neodvisnega sebstva, da bivata v izmenièno odvisnem odnosu, da sta eno, kar pomeni, da sta prazna.”9 “Èe je vse nestalno, potem ne more biti stalnega bistva. To je pomen ne- sebstva. Ne-sebstvo ne pomeni ne-osebe ali ne-obstoja. Èetudi si ne-sebstvo, si še naprej oseba s telesom, obèutki, zaznavami, misli- mi, zavedanjem. Še naprej si oseba, a oseba brez loèenega sebstva.”10 “So budisti, ki so uje- ti v pojem ne-sebstva. /…/ Vprašali so meniha, ki je sedel pod drevesom, o mimoidoèi dami. “Spoštovani, ali ste videli iti tod mimo damo?” Odgovoril je: “Ne, nisem videl dame. Videl sem le kombinacijo kosti in mesa ter petih elementov.” To je smešno. Ta menih je bil ujet v pojem ne-sebstva.”11 “Uèenje o ne- stalnosti in ne-sebstvu nam `eli pokazati, da je vse povezano z vsem drugim. /…/ Val je na- rejen iz vseh ostalih valov. Elektron je narejen iz vseh ostalih elektronov.”12 “Ko val gleda glo- boko vase, spozna prisotnost vseh drugih va- lov.”13 “Nestalnost je drugo ime za ne-sebs- tvo. V èasu so stvari nestalne, v prostoru so oropane trdne identitete.”14 “Pojmi nestalno- sti, ne-sebstva, vsepovezanosti bivajoèega in praznine `elijo bolj razodevati napake spoz- navanja, kot pa dajati opis objektov spozna- vanja.”15 “Niè nima loèene eksistence ali lo- èenega sebstva.”16 “Ne-sebstvo ni doktrina ali filozofija, je vpogled, ki nam pomaga `ive- ti `ivljenje globlje, z manj trpljenja in v veè- jem veselju.”17 “Morali bi vaditi tako, da bi lahko gledali muslimane kot hindujce in hin- dujce kot muslimane. Morali bi vaditi tako, da bi lahko videli Izraelce kot Palestince in Palestince kot Izraelce. Morali bi vaditi, do- kler ne bi mogli videti, da smo mi sami vsaka oseba, da nismo loèeni od drugih.”18 Ne-sebs- tvo pomeni, da si narejen iz elementov, ki niso ti. /…/ Tvoja sreèa in tvoja eksistenca prihajata od stvari, ki niso ti. Tvoja mati je sreèna, ker si ti sreèen. In ti si sreèen, ker je ona sreèna. Sreèa ni individualna stvar.”19 /2  Cilj budistiènih religioznih vaj je osvobo- ditev jaz-iluzij in dosega nirvane, ki ne po- meni iznièenja bivanja v niè, pomeni pa iz- nièenje iluzij, trpljenja in nepravih `elja. To je stanje sreèe in miru, ki ga po budistiènem nauku lahko dose`emo `e tu, na zemlji. Ve- liko pesniških izrazov opisuje nirvano kot va- ren pristan, hladno votlino sredi vroèine, otok v povodnji, prostor sreèe, osvoboditev, naj- višjo varnost, transcendentnost, tišino, mir, konec trpljenja, neizrekljivo, sveto mesto ... Budistom pomeni nirvana temeljno veèno in neumrljivo, ne pa izginotje, ugasnitev, pre- nehanje bivanja. To idealno stanje išèejo `e zdaj, na zemlji, in ne šele po smrti. Thich Nhat Hanh to razlo`i takole: “Nirvana je temelj vsega bivajoèega, bistvo vsega, kar je. Valu ni potrebno umreti, da bi postal voda. Voda je bistvo vala. Val je ̀ e voda. Tudi mi smo tako. V sebi nosimo bistvo vse- bivajoèega, nirvano, svet ne-rojstev in ne-smrti. /…/ Nirvana je popolno utišanje konceptov. Nestalnost in ne-bivajoèe pripadajo svetu po- javov kot valovi. Nirvana je temelj vsega, kar je. Valov ni zunaj vode. Èe veš, kako se do- takniti valov, se dotakneš istoèasno vode. Nir- vana ni loèeno od nestalnosti in ne-sebstva. Èe veš, kako uporabljati sredstva nestalnosti in ne- sebstva, se dotakneš nirvane tukaj in zdaj.”20 Thich Nhat Hanhu se zdi, da je negativna teologija21 najprimernejša za dialog med krš- èanstvom in budizmom. “Negativna teolo- gija se trudi kristjane odvraèati od oprijema-  &  nja pojmov, ki jim prepreèujejo priti v stik z `ivim duhom kršèanstva.”22 “Negativna teo- logija, teologija smrti Boga misli na smrt poj- mov o Bogu, da bi lahko neposredno izku- sili Boga. Pojem Bog nam lahko prepreèuje, da bi se dotaknili Boga ljubezni, modrosti, pozornosti.”23 “Buda ni bil proti Bogu. Bil je le proti pojmom o Bogu, ki so zgolj mi- selni konstrukti in nimajo niè opraviti s stvar- nostjo.”24 “Ko reèeš, da je Bog ustvaril èlo- veštvo, govoriš o odnosu med vodo in valom. Bog ni ustvaril èloveka na enak naèin kot mi- zar ustvari mizo./…/ Nemogoèe je uporabljati naše koncepte in besede za opis Boga. Pridev- nikov in samostalnikov, ki jih uporabljamo za opis valov, ni moè uporabiti za opis Boga. Lahko reèemo, da je ta val visok ali nizek, ve- lik ali majhen, lep ali grd, ima zaèetek in ko- nec. Toda vseh teh pojmov ne moremo upo- rabiti za vodo. Bog ni niti majhen, niti ve- lik. Bog nima ne zaèetka ali konca. Bog ni bolj ali manj lep. Nobene ideje, ki jih upo- rabljamo za opis pojavnega sveta, ne more- mo uporabiti za Boga. Tako je torej zelo mo- dro molèati o Bogu. Najboljši teolog je po mojem tisti, ki nikoli ne govori o Bogu. Èe nismo zmo`ni govoriti o Bogu, pa še ne po- meni, da Bog za nas ni dosegljiv.”25 “V krš- èanski in budistièni praksi se bo zelo te`ko ali nemogoèe dotakniti ne-pojavnega sveta, èe se ne boš sposoben dotakniti pojavnega sveta dovolj globoko.”26 “Se je mo`no dotak- niti nirvane? Dejstvo je, da si nirvana ti. Nir- vana ti je dostopna 24 ur na dan. Je kot val in voda.”27 “Èe odvr`eš vse valove, ne bo veè vode za tvoj dotik.”28 “Ali je Bog oseba ali ni oseba, to se sprašujejo mnogi ljudje. Teolo- gi in ostali poskušajo najti odgovor, pa bi si prihranili veliko moèi, èe bi spoznali, da to sploh ni koristno, saj vemo, da morajo biti vsi koncepti transcendirani, èe se temelja na- šega bivanja dotaknemo globlje.”29 Z temi tremi toèkami smo lahko spoznali umevanje budizma s pomoèjo enega najbolj znanih in najimenitnejših budistiènih uèite- ljev. Kdor `eli globlje razumeti budizem, ne more iti mimo sooèenja z budistiènim nau- kom o nestalnosti, ne-sebstvu in nirvani. (   Èe pogledamo te tri temeljne osi budistiè- nega nauka skozi kršèanski pogled, moramo  & # napisati nekaj kritiènih misli o Thich Nhat Hanhovem uèenju. Èeprav ta priznava vred- nost pojavnega sveta kot sredstva na poti do nad-pojavnega, je zanj vendarle temeljna oz- naèba za pojavni svet nestalnost, minljivost. Pojme razume zgolj kot prst, ki ka`e na luno in ki kot miselni konstrukti, bi lahko ovirali neposredno izkušnjo nad-pojavnega. Po nje- govem moramo prodreti do vode in ne osta- ti v valu. Kršèanski apofatièni teologi bi ver- jetno pritrdili, da radikalni nauk o Bo`ji ne- doumljivosti ni `e takoj agnosticizem ali atei- zem. Dionizij Areopagit v svojih spisih neneh- no opozarja, da ni èloveškega pojma, ki bi lah- ko dosegel Njega, ki je nespoznaten. Veliki cerk- veni oèe Gregor iz Nise je tudi uèil, da Bog ni spoznaten po svoji bitnosti, da pa se spozna- ti po svojem delovanju. “On, ki je po naravi neviden, postaja viden po svojem delovanju”30 To je postal tudi kljuèni nauk bodoèe vzhodne cerkve po zmagi sv. Gregorja Palamasa nad grš- kimi racionalisti. Trditve o Bogu so vedno opis Bo`jega razodevanja v svetu, On pa ni pred- met spoznavanja. Njegovega bistva èloveški po- jem ne more zaobjeti, ker presega njegove zmo`nosti. Zakaj? Ves pojavni svet je podre- jen zakonom dualnosti, polarnosti. Vse, kar je, nosi peèat dvojic: belo-èrno, moški-`enska, jaz- ti, tema-luè, dobro-zlo … Brez teme ne vemo, kaj je luè, in brez luèi ne vemo, kaj je tema. Drug drugemu omogoèata obstoj. Drug dru- gega potrebujeta. Bog pa je absoluten in ne re- lativen. Ne potrebuje nasprotnega pola za svoj obstoj. Èe bi ga potreboval, ne bi bil veè ab- soluten, ne bi bil veè Bog. To je zelo globok uvid apofatiène teologije, ki bi mu verjetno pritrdili tudi budisti. Vendar apofatièni teo- logi poudarjajo, da nespoznavni Bog deluje v svetu, da se razodeva v Kristusu, da se inkar- nira. Materija potemtakem ni zgolj nekaj min- ljivega in nestalnega paè pa tudi Bo`je razo- devanje. Ljubezen se vedno ̀ eli izreèi, razodeti. Ko smo zaljubljeni, `elimo to povedati. Lju- bezen vedno išèe izraz, ubeseditev, inkarnacijo, materializacijo. Zato je bilo razumljivo, da je Absolutno, Bog stopil iz svoje nadpolarnosti, nadualnosti, naddvojnosti in deloval v svetu. Thich Nhat Hanh v prispodobi valov in vode tudi poudarja, da je potrebno priti skozi val (pojavni svet) do vode (nirvana, Bo`ja nad- bitnost). To pomeni, da je Absolutno, Bo`ja nadbitnost dostopna tudi v svoji naddualnosti, nadpolarnosti, èeprav še vedno ohranja prostor za skrivnostnost, nespoznavnost. Brez te zmo`- nosti bi bil èlovek doloèen, “obsojen” na veèno dualno zaznavanje vsega, kar je. Ta pa je vedno pogojna in relativna. V tej luèi lahko tudi ra- zumemo Mojstra Eckharta, ki je napisal na- slednje stavke: “Mojzes je šel v oblak in je stopil na hrib: tam je našel Boga in v mraku je na- šel resnièno Luè.”31 Zato molèi in ne blebetaj o Njem, ne ovešaj Ga z oblaèili pridevkov in lastnosti, temveè Ga jemlji brez lastnosti, ka- kršen je nadbivajoèa bit/bitnost in nadbiva- joèa niènost.32 “Kajti èe ljubiš Boga, kolikor je Bog, kolikor je duh, kolikor oseba in po- doba — mora vse to proè. /…/ Ljubiti Ga moraš, kolikor je Ne-Bog, Ne-duh, Ne-oseba, Ne-po- doba, še veè: kolikor je pristno, èisto jasno Eno, loèeno od vsake dvojnosti, in v tem Enem se moramo veèno zatapljati od neèesa k nièu.”33 To ne pomeni unièenje lastnega jaza, paè pa njegovo razširitev. Ker je to nad-pojavna dimenzija, jo je te`ko razlo`iti z pojavnimi pojmi. Prispodoba drevesa nam lahko neko- liko pomaga razumeti izkušnjo. Veja raste iz debla in kot taka je samostojen objekt, ima lastno individualnost, je nekaj drugega kot deblo. Toda veja je tudi del drevesa. Èuti se kot del drevesa. To je izkušnja dualne eno- sti, ki je temeljna za nad-pojavni svet. To ni panteizem. Panteistièen izrek: “Gore so Bog”, se ne more primerjati z izkušnjo nirvane, naddualnosti, Bo`je nadbitnosti. Gore, ki jih zaznava naš prostorsko-èasovni jaz, niso Bog. Toda gora, ki jo izkušamo v izkustvu dual- ne enosti, “je Bog.” To je izkušnja tudi krš- èanskih mistikov npr. svetega Janeza od Kri`a,  &  ki pravi, da duša zdru`ena z Bogom èuti, kako so vse stvari Bog.34 Iz povedanega lahko sklepamo, da budi- zem poudarja moèneje potrebnost prodora v Bo`jo nadbitnost ali nirvano v našem re- ligioznem `ivljenju. To je lahko izziv tudi za kršèanstvo, naj ne zanemari te dimenzije vere. Dialog z budizmom je velika prilo`nost in opomin za kršèanstvo: dati apofatiènemu nauku veèjo veljavo v našem delovanju in pouèevanju ter prodreti do vode in ne obstati na nivoju valov. Je pa tudi prilo`nost za bu- dizem, da prizna svetu inkarnacijsko vrednost ter da uvidi, da najgloblje globine voda os- tajajo še vedno nespoznavne. V èasu globalizacije, ko se sreèujejo raz- liène religije, se lahko zavemo kako pomem- ben je dialog med religijami, ki oblikujejo kulture. Švicarski teolog Hans Küng poudar- ja, da brez miru med religijami, ne bo miru v svetu. Ljudje lahko zaradi svojih okostenelih religioznih preprièanj in ideologij celo ubijajo. V tej luèi je dialog med religijami vedno pri- dobitev. Thich Nhat Hanh pravi: “Ko ljudje razliènih duhovnih tradicij pridejo skupaj, nihèe ne izgubi. Skupno komuniciranje pri- nese vsem le pridobitev.”35 Upam, da bo tudi ta prispevek pridobitev h globljemu razume- vanju budizma. Literatura: Eckhart, Mojster, 1995 Pridige in traktati, Mohorjeva dru`ba, Celje. John of the Cross, 1991 The Collected Works of St.John of the Cross, ICS Publications, Washington. Kovaè, Edvard 1992 Modrost o ljubezni, Mihelaè, Ljubljana. Louth, Andrew 1993 Izvori kršèanskega mistiènega izroèila: Od Platona do Dionizija, Nova revija, Ljubljana. Nhat, Hanh Thich 1995 Zen Keys, Image, New York. Nhat, Hanh Thich 1996 Zeiten der Achtsamkeit, Herder, Freiburg. Nhat, Hanh Thich 1995 Lächle deinem eigenen Herzen zu, Herder, Freiburg. Nhat, Hanh Thich 1999 The Heart of the Buddha’s  & Teaching: Transforming Suffering into Peace, Joy and Liberation, Rider Books, London. Nhat, Hanh Thich 1996 Lebendiger Buddha, lebendiger Christus: Verbindende Elemente der christlichen und buddhistischen Lehren, Goldmann, Augsburg. 10. Nhat, Hanh Thich 1999 Going Home: Jesus and Buddha as Brothers, Rider Books, London. 11. Nhat, Hanh Thich 1998 Schritte der Achtsamkeit: eine Reise an den Ursprung des Buddhismus, Herder, Freiburg. 1. T. N. Hanh, Lebendiger, 207. 2. Prim. T. N. Hanh, Herzen, 111. 3. T. N. Hanh, Going, 19. 4. T. N. Hanh, Keys, 39. 5. Prim. prav tam, 11. 6. Prim. T. N. Hanh, Heart, 131. 7. Prim. E. Kovaè, Modrost, 50-51. 8. T. N. Hanh, Lebendiger, 76. 9. T. N. Hanh, Schritte, 112. 10. T. N. Hanh, Going, 19. 11. Prav tam, 21. 12. Prav tam, 22. 13. Prav tam, 40. 14. T. N. Hanh, Keys, 39. 15. Prav tam, 110. 16. Tich Nhat Hanh, Heart, 133. 17. Prav tam, 134. 18. Prav tam, 135. 19. Prav tam, 135. 20. Prav tam, 136. 21. Negativna ali apofatièna (apofasis-zanikanje) teologija odkriva Boga tako, da bolj naglaša to, kar Bog ni, kot pa to, kar Bog je. Katafatièna (katafatidzo-zagotavljam) teologija pa poudarja, kar Bog je. 22. T. N. Hanh, Lebendiger, 174. 23. Prav tam, 174. 24. Prav tam, 174. 25. T. N. Hanh, Going, 7-8. 26. Prav tam, 9. 27. Prav tam, 10. 28. Prav tam, 11. 29. Prav tam, 12. 30. Gregor iz Nise, Razlaga Visoke pesmi, homilija VI: 1269A, v: A.Louth, Izvori, 133. 31. Mojster Eckhart, Pridige, 253. 32. Prim. prav tam, 27. 33. Prav tam, 336. 34. Prim. John of the Cross, Collected, 526-527. 35. T. N. Hanh, Schritte, 86