Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 225. izven Ljubljane 8 vin. y ijunijan!, v sredo. i. oktobra 1913.
Leto XLI.
2-20
£S Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K 28 — sa en meaeo u Hemčljo oeloletno . u ostalo inosemstvo .
V	Ljubljani aa
Sa oelo leto naprej . . u ea mese. „
V	opran prejema, mesečno
as. Sobotnt izdaja: ~
za celo leti ...... 7'—
u Nemčijo oeloletno . „ 9*— za oatalo Inosemstvo „
12'—
Inserati: ^-jj^ii Enostolpna petitvrsta (72 mm): /a enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnat.
Porečna Dznaniia. MjMce lil.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin. - Poslano:
enostolpna petltvrste po 30 vin.
Izhaja vsak dan, isvsemil nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Tosnl red
BOT Uredništvo je v Kopitarjevi oltol itev. fl/m. Rokopisi ae ne vračajo; netranklrana pisma ae ne ■a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi olioi it 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Kranjski deželni zbor.
S e ja dne 30. septembra 1913 popoldne.
Deželni glavar dr. I. Šusteršič otvori dopoldne prekinjeno sejo ob pol 4. uri popoldne.
nadaljevanje završniške de-date.
Glavar podeli besedo g. stavbnemu Svetniku R. G e i 1 h o f e r j u , ki odgovarja na dopoldne izrečene pomisleke in konstatuje, da je Završtiica ena naj-stalnejših voda. Poda tozadevna ek-saktna data. Konjska sila ob Završni-ci pride ob polni uporabi menj kot 500 K in ni na celi Savi ugodnejše vodne sile, vslecl česar se je prav s to centralo najprej začelo. — Nato da deželni glavar besedo ravnatelju električnih central g. D. Sernecu, ki dokazuje ra-" cionalno sestavo cenikov. Glede renta-bilitete opozarja med drugim na tokratni proračun, sestavljen od inženirja g. Klinarja za svoj čas projektirano električno centralo občin radovljiškega okraja, ki je izračunal 18.000 K letnega proficita. To navaja le, da pokaže, do kako različnih številk se pride od raznih strani.
Nato podeli glavar besedo poslancu! R i bil i k a r j u , ki pravi, da deželna" strokovnjaka še vedno nista striktno odgovorila na stavljena jim vprašanja. Hodi se okoli te zadeve kakor mačka okoli (Lampe: Elektrike! — Veselost) kaše. G. Sernec ni zadostil svoji nalogi, da bi (Lampe: preroko-vallj natančni račun podal. On bi moral vedeti, koliko stane omrežje (Klici: Saj ve!) itd. Stavljam na strokovnjaka direktna vprašanja: Koliko bo znašal ves investirani kapital? Ali menita, bo Ji. manjši kot l in pol milijona kron. (Dr. Pegan: Večji! To vam jaz lahko povem. — Drugi klici: To je ja že vse bilo povedano!) Nadalje: Kakšen je de-tajlnji proračun letnih stroškov in ne bo li deficit minimalno znašal 150.000 kron? Če sc bo to, kakor je g. Sernec dejal, pripisovalo investicijskim stroškom, bo investirani kapital zrastel še za en milijon. (Klici: Oho!) Končno vpraša, bo li industrija ocl te centrale kaj imela. Sklepa, da je Završnica zavržena, cla je boljše, če se ustavi. (Živahni ugovori in medklici: To bi vi
radi!) in poživlja izvedenca, naj se nič ne prikriva, ampak pride z vso resnico na dan.
Deželni glavar izjavi, cla sta gg. izvedenca na vse že natančno odgovorila. Razen tega je bilo v prilogi deželnega odbora št. 83 v preteklem zasedanju odgovorjeno na vsa vprašanja, ki jili je poslanec Ribnikar stavil. Kdor hoče1 biti na jasnem, je zdaj lahko, kdor pa noče biti, ta pa tucli nikoli ne bo. Jaz ocl deželnih uradnikov ne morem zahtevati, da bi na enoinisto stvar vedno odgovarjali. Zato debato o tem zaključujem. (Dobro! pri večini.
Ugovori pri narodno - napredni stranki.)
Glasovanje.
Glavar cla na glasovanje predlog clr. Trii ler j a, ki se glasi: Visoki deželni zbor naj izvoli odsek 5 članov, kateremu ima deželni odbor predložiti vse spise, nanašajoče se na Završnico in na vse druge hidroelektrične naprave in kateremu se naj pritegnejo neprizadeti strokovnjaki. Ta odsek naj stvar prouči in čim najpreje o tem poroča deželnemu zboru. — Se odkloni Nato se glasuje o predlogu poslanca .1 a r c a, ki se glasi: Deželni zbor zaupa dosedanji akciji deželnega odbora glede Završnice in preide preko predloga dr. Trillerja na dnevni red. — Predlog se sprejme 7. glasovi S. L. S.
POROČILA USTAVNEGA IN OBČINSKEGA ODSEKA.
Dr. Pegan predlaga, naj bi se debata o predlogih ustavnega in občinskega odseka, ki se tičejo dovoljenja občinskih naklad, vršila skupno, —-Sprejeto.
.T a k lj č poroča imenom odseka o poročilu deželnega odbora glecle pobiranj nad 100 ', občinskih doklad za občino Čelje leta 1913 in predlaga: 1. Občini Čelje se dovolji leta 1913. pobirati 194' občinsko doklado na vse direktno davke razen osebne dohoclarine in plačarino po zmislu člena II. zakona z dne 24, junija 1898., dež. zak. št. 33, to jc plačarino od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposlujc temu sklepu Najvišje potrjenje.— Sprejeto.
•Jaklič poroča glede pobiranja nad 100% občinskih doklad za občino Hrenovice leta 1913. Odsek predlaga,
cla se dovoli občini pobirati 156',i do-klada v istem zmislu kot zgoraj. — Sprejeto.
.1 a k 1 i č poroča glede pobiranja nad 100 občinskih doklad za občino Vrhnika leta 1913. Odsek predlaga, da se dovoli po davčni občini Vrhnika 120 u, po občini Stara Vrhnika 168 , doklada. — Sprejeto.
J. a k 1 i č poroča glede pobiranja nad 100' občinskih doklad za davčno občino (to je mesto) Postojno leta 1913. Odsek predlaga, cla se dovoli 120 ' •'■ doklada. --- Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad 100 r občinskih doklad za krajno občino Planino pri Vipavi leta 1913. Odsek predlaga, cla dovoli pobirati po tej občini 150% doklacla. - Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad 100% občinskih doklad za krajno občino Vrabče Jeta 1913. Odsek predlaga, cla se dovoli po davčni občini Polje pobirati 198"«, po davčni občini Griže pa 168% doklacla. — Sprejeto.
•T a k 1 i č poroča zaradi pobiranja nad 100', občinskih doklad za davčni občini Gorenje Jezero in Lipsenj kraj-ne občine Stari Trg pri Ložo leta 1913. Oclsek predlaga, da se po teli občinah pobira 109 , doklacla. Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad 100% občinskih doklad za občino Jablanico lota 1913. Oclsek predlaga, da se v davčni občini Jasen pobira _.30%, v občini Vrbovo tliv občini Kuteževo 126'v in v vasi Vrbiea 107'.' doklada. — Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad lOfi' občinskih doklad za občino Sv. Križ pri Svibnjem leta 1913. Odsek predlaga, da se pobira v davčni občini Sv. Jurij 126 %, v občini Svibnje pa 170', doklada. — Sprejeto.
Jaklič jioroča zaradi pobiranja nad 100 , občinskih doklad za občino Travo leta 1913. Oclsek predlaga, cla se pobira 118' '< doklada. — Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad 100% občinskih doklad za davčne občine Bušeča vas, Planina in Stojan-ski vrh krajne občine Sv. Križ pri Kostanjevici leta 1913. Odsek predlaga, naj sc poi menovanih občinah pobira 126'« doklada. — Sprejeto.
J a k 1 i č poroča zaradi pobiranja nad 100% občinskih doklad za davčno občino Kal krajevne občine Šmihel pri Postojni leta 1913. in predlaga imenom odseka, cla sc po imenovani občini pobira 150% doklada. — Sprejeto.
Jaklič poroča zaradi pobiranja nad 100', občinskih doklad za krajev« no občino Dol pri Črnomlju leta 1913.
Odsek predlaga, naj se pobira po tej občini 150'/, doklada. — Sprejeto.
Jaklič poroča v zadevi pobira« nja nad 100', občinskih doklad za kra-jevno občino Knežak leta 1913. Odsek predlaga, da se po davčni občini Šem-bije pobira 168%, po davčni občini Ko-ritnice pa 179% doklada. Sprejeto.
.1 a k 1 i č poroča v zadevi pobiranja nad 100 , občinskih doklad za občino Trnovo leta 1913 in imenom odseka. predlaga, da se po davčni občini Velika Bukovica pobira 137'/č, po davčni občini Tominje pa 168% doklada. Sprejeto.
R a v n i k a r poroča glede razdružitvi krajevne občine Cerknica ln o ustanovitvi samostojne občine Begunje
in imenom odseka predlaga, da naj se 1. krajevna občina Cerknica ra.združi tako, cla se iz nje izločijo davčne občine Begunje, Beznljak, Kožljek in Selšček in iz njih ustanovi nova samostojna občina Begunje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposlujc temu sklepu Najvišje potrjenje. — Dr. Novak izjavlja, da je narodno-napredna stranka principielno proti razdružitvam i" združitvam, ki se izvrše proti volji občin, ker ima to navadno strankarsko tendenco. Iver pa ti dve občini sami želita razdružitev, glasujemo tu in v prihodnjem slučaju (Dolsko in Dol) za predlog odseka. — Sprejeto.
D e ni š a. r poroča imenom odseka o izpremembi meje med občinama DoL sko in Doi in med občinama Dolsko in Velika vas in predlaga, da sc poročilo deželnega odbora, o izpremembi meje med občinama Dolsko in Dol ter med občinama Dolsko in Velika vas vzame na znanje. - Sprejeto.
Preden preide zbornica na. poročila finančnega odseka, predlaga posl. dr. Trii ler, naj bi se točke, tičoče se ustanovnih zakladov na eni in točke, tičoče se melioracijskega zaklada, obravnavale skupno. Sprejeto.
POROČILA FINANČNEGA ODSEKA.
Dr. Z i t n i k poroča o izkazu dohodkov in stroškov ustanovnih zakladov za leto 1911 in predlaga, da se izkaz dohodkov in stroškov ustanovnih zakladov za. leto 1911 odobri. — Sprejeto.
Dr. Z i t n i k poroča o računskem sklepu ustanovnih zakladov za 1. 1912
LISTEK.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
V pisarni je sprejel tajnik popa vljudno z besedami:
»Sedite, batjuška, sem vedel, cla pridete danes k nam.«
»Kako to, Ivan Ivanovič?«
»Stražnik vas je videl in sporočil; kaj ste pa delali tako dolgo pri Fomi Aleksandroviču?«
»Jedel sem zajtrk.«
»Samo to?« ga je pogledal ostro.
»Seveda,«
»Hm... čuden človek,« se je nasmehnil, »da iz Tesne pridete, ravno pravi čas za zajtrk.«
Pop je spoznal, cla ga špionirajo, toda rekel je z dobrodušnim obrazom:
»Pravzaprav sem sc prišel k njemu pritožit Čez zanikrnosl stražnikov . . . dovolili so postaviti križ.«
»Saj bi lahko vi, batjuška, prišli s to zadevo k nam, gospod okrajni glavar so je zavzel sam za to važno stvar.«
»Ravnal sem se po dostojanstvu iu l-adi tega sem se najprej prišel pritožit neposrednemu načelniku.«
»Ako ste takega mnenja,« se je na-
smehnil, »bi se morali iti najprej pritožit vahtmajstru.«
»Dobro se šalite, Ivan Ivanovič,« se je nasmehnil poj) prisiljeno, »toda povejte mi, ali bi mogel govoriti v, glavarjem?«
»Pojdem vprašat, če vas hoče sprejeti.« in čez nekaj časa, ko je dokončal pisati že začeto stran, je šel v glavarjevo pisarno.
Ivo se je vrnil, je rekel s hladnim glasom:
»Batjuška, zdaj je gospod glavar zaposlen,« in se je vrnil k svojemu delu.
Pop je mračen in jeza i sedel v kol, da bi si pa skrajšal čas, jc v mislih sestavljal svoje poročilo o križu in kako v njem očrni okrajnega, glavarja.
Ko je tako seclel, je stopil v sobo starejši, po obleki premožen jud, priklonil se jc ponižno tajniku in se pričel ž njim polglasno razgovarjati, pri čemur je, kakor je pop opazil, položil na mizo bankovec in ga urno pokril s papirjem.
Tajnik je pričel iskati potrebne akte in čez trenotek dejal:
»Icik Lebovič, počakajte nekoliko, vprašam glavarja.«
Žid je stopil nazaj v prvo sobo, kjer je seclel pisar, in čakal stoje.
Tajnik je prišel kmalu ven in zaklieal:
»Ilej, Icik Lebovič, h glavarju!«
Pop je pobledel. Ni dolgo, ko je imel prednost pred njim Poljak, toda to je bil vsaj šlahčič, gospod; tocla zdaj je imel pred njim prednost jud. Tucli o t,em svojem poniževanju hoče napisati v poročilu in škof se mora vendar potegniti za pravoslavnega popa.
Jud ni bil dolgo notri, prišel je ven in si drgnil žep ter se z globokim vzdihom poklonil glavarju, ki je stal na pragu, in ta, sc je obrnil k popu z zlobnim nasmehom:
»A, to ste vi. batjuška, iz Tesne?«
»Da.«
»V kakšni zadevi?«
»Radi katoliškega križa.«
»Šele danes?« se je nasmehnil.
»Šele danes?« se je nasmehnil zaničljivo. »Zakaj ne poprej? Križ spada med verske zadeve, a vi, batjuška, ste tam in imate tisočdvesto rubljev plače na leto, da bi skrbeli za pravoslavno vero.«
»Včeraj je bila nedelja, nisem imel časa,« se jc opravičeval, čuteč opravičenost očitanja.
»Križ stoji že štiri dni... tocla, vi, batjuška, namesto da bi skrbeli za cerkev, potujete okrog,. se je smejal.
»V verskih zadevah!« je rekel z razdraženim glasom.
»In pečate se (udi s pisanjem tožb zoper mene,« se je (nasmehnil zaničljivo.
»Nikdar nisem nič pisal,« je tajil pop v zadregi.
»No, no, saj vemo nekaj o tem, zdaj pa stopite v mojo pisarno.«
Pop sc je tresel razburjenja, ko je šel za njim. Glavar mu jc pokazal stol in prižigal si cigareto, rekel:
»Kaj poveste, batjuška?«
»Rad bi zvedel,« je rekel z nedolžnim obrazom, »če je preiskava pokazala, kdo je storil ta brezprimeren zločin zoper pravoslavje in cerkev?«
Glavar je spregledal popovo zloh-nost in rekel s ponosnim nasmehom:
»Mi že vemo ... kaj pa še?«
Ta glavarjeva samozavest je one« smelila popa in povesivši ponižno oči. reče :
»Seveda bodo kaznovani, ki so to zakrivili, jn-osil bi pa tudi, da bi ta križ prenaredili v pravoslavni križ in ga postavili pri pravoslavni cerkvi.«
»Hm ... bom mislil tudi na to... ali je to žc vse?«
»Hotel sem sporočiti gospodu Kla-varju, da po mojih poizvedbah stoji ta križ na grobu poljskih vstašev, katerim je pripadal tudi ranjki Zvclevič.«
Glavarju so se zabliskale oči od radosti, toda jih jc takoj pokril s trepalnicami in rekel mirno:
»To okoliščino bo pojasnila pre« iskava, tocla zahvaljujem sc za pojasnilo.«
(Dalje.)
in imenom odseka predlaga, da se računski sklep ustanovnih zakladov za leto 1912 odobri. — Sprejeto.
DEBATA O MELIJORACIJSKEM ZAKLADU.
Dr. Žitnik poroča o računskem skepu melioracijskega zaklada za leto 1911 in izvaja: Deželni melioracijski zaklad je imel leta 1911 skupnih dohodkov 23,358.210 K 79 h. Prištevši bla-araj nični ostanek iz leta 1910. v znesku 5503 K 60 h je znašal skupni dohodek 23,363.711 K 39 h. Vsi stroški tega zaklada so znašali v 1. 1911 23,242.040 lv 91 h. Preostalo jc ob koncu leta 1911. blagajničnega ostanka 121.673 K 45 h. Od navedenih dohodkov pa je kot pravi dohodek zaklada leta 1911. smatrati lc svoto 991.181 K 04 h, in sicer plačilo dež. zaklada v zmislu zadnjega odstavka § 4. melior. zakona v znesku 605.290 K 64 h in čiste aktivne obresti v znesku 385.893 K 40 h. — Od izkazanih skupnih stroškov pa je leta 1911. pravih izdatkov 777.932 K 91 h, in sicer nepo-vračljiva izplačila za melior. dela, cestne zgradbe ter izboljSanje planin in pašnikov v znesku 386.277 K 87 h, čisti upravni stroški v znesku 35.065 K 03 h, obresti od dolga, provizije, tiskovni in razni stroški v znesku 356.590 Iv 1 h. Ako primerjamo prave dohodke s pravimi stroški, se pri melior. zakladu ob koncu 1. 1911. pokaže presežek 213.251 kron 13 h, kar pomeni jako ugoden uspeh. — Skupna aktiva melior. zaklada so ob koncu 1.1911 znašala 13,668.683 17 h, skupna pasiva 15,978.965 Iv 67 h, čisti dolg torej 2,310.282 K 50 h. Proti čistemu dolgu ob koncu 1. 1910 v znesku 2,523.533 K 63 h je čisti dolg ob koncu leta 1911 manjši za 213.251 K 13 h, to je za vsoto, ki je gori izkazana kot presežek v 1. 1911. — Skupni stavbni stroški za melioracijska dela 1. 1911. znašajo 1,926.437 K 51. Od te vsote spada na deželo 386.277 K 87 h, na državo in interesente 1,540.159 K 64 h. — Od najetih posojil v skupnem znesku 14 milijonov kron sc je do konca leta 1911 definitivno porabilo 2,310.282 K 50 h, kolikor znaša čisti dolg, in melior. zaklad je koncem leta 1911 razpolagal še s svoto 11,689.717 K 50 h.
Finančni odsek predlaga: 1. Bilanca melior. zaklada, ki koncem 1. 1911. izkazuje pasivnega stanja 15,978.965 K 67 h, aktivnega stanja 13,668.683 K 17 h in čistega dolga 2,310.282 K 50 h se odobri. — 2. Izkaz čistih in nepovrač-Ijivih deželnih izplačil v znesku 386.277 kron 87 h se vzame na znanje.
Dr. Žitnik poroča o računskem sklepu melioracijskega zaklada za leto 1912 in izvaja: Deželni melioracijski zaklad je imel leta 1912 skupnih dohodkov 12,544.936 K 14 h. Prištevši blagajniški ostanek iz leta 1911 v znesku 121.673 K 45 h jc znašal skupni prejem leta 1912 12,666.609 Iv 59 h. — Vsi stroški tega zaklada so znašali v letu 1912 12,545.871 K 96 h. Preostalo je ob koncu leta 1912 blagajniškega ostanka 120.737 Iv 63 h. — Od skupnih dohodkov spada na prave dohodke zaklada le vsota 726.188 K 06 li, od izkazanih skupnih stroškov pa spada na prave stroške vsota 972.044 K 67 h. — Primerjajo te prave dohodke in prave stroške se kaže, da so znašali leta 1912 pravi čisti stroški melior. zaklada 245.856 K 61 h. — Stanje melioracijskega zaklada ob koncu leta 1912 je bilo sledeče: Aktiva 13,217.350 K 59 h, pasiva 15,773.489 K 70 h, čisti dolg ob koncu leta 1912 2,556.139 K 11 h, proti čistemu dolgu melioracijskega zaklada ob koncu leta 1911 v znesku 2,310.282 K 50 h, je čisti dolg ob koncu 1. 1912 večji za 245.856 K
61	h, to je za vsoto, ki se izkazuje kot pravi čisti strošek melioracijskega zaklada v 1. 1912. — Za dela, ki so se izvrševala v 1. 1912 se je izplačalo skupaj 1,134.833 K 62 h. Od tc vsote spada na deželne prispevke vsota 309.929 K 94 h, na prispevke drugih faktorjev pa vsota 824.903 K 68 h. — Dela, ki so sc izvrševala v letu 1912 in za katera se je izdala, kakor navedeno, vsota 1,134.833 K
62	h, so razvidna iz priloge deželnega odbora. Od najetih posojil v skupnem znesku 14,000.000 K se je do konca l. 1912 defenitivno porabilo 2,556.139 K 11 h in preostalo je še 11,443.860 K 89 h.
Finančni odsek predlaga: 1. Bilanca melioracijskega zaklada, ki koncem leta 1912 izkazuje pasivnega stanja 15,773.489 K 70 h, aktivnega stanja pa 13,217.350 K 59 h in čistega dolga 2,556.139 K U h, se odobri. — 2. Izkaz nepovračljivih deželnih izplačil v znesku 309.929 K 94 h se vzame na znanje.
Dr. Žitnik poroča o proračunu deželnega melioracijskega zaklada za Leto 1913. (Skupna potrebščina 2,805.450 kron, pokritje 1,473.450 K, primanjkljaj 1,332.000 K, ki se pokrije iz posojil, najetih za deželni melioracijski zaklad, katera se še niso v to porabila). Odsek predlaga, da sc proračun melioracij-
skega zaklada za I. 1913 vzame odobril-no na znanje*
Dr. Triller
dobi besedo in. izvaja, da številke, kakor so navedene v podanih treh poročilih, ne podajajo prave slike o taktičnem stanju melioracijskega zaklada., Govorilo se je v javnosti, da je velik del melioracijskega zaklada zapravljen, na drugi se trdi, da je to obrekovanje. Ne eno ne drugo ne odgovarja dejstvom, toda povabil bi g. poročevalca, cla se podava k deželni blagajni poizvedel, se li res nahaja 11 in pol milijonov denarja, kolikor je izkazano, da je šc melioracijskega zaklada razpoložljivega. (Lampe: V stai*ih »štum-fih« ga imamo shranjenega.) V računskem zaključku je prikrito, cla dolguje deželni zaklad melioracijskemu 3 in pol milijona. S tem so se pokrivali letni deficiti dežele, ta denar je nadalje tudi investiran v električnih napravah in v deželni bolnici. Seveda se bo reklo, da je dežela upnik nasproti melioracijskemu zakladu, toda pravzaprav sta to dva žepa eneiniste osebe. Priznam, da investirani denar ni izgubljen. Toda vendar deželni zaklad po mojem mPenju nikdar ne bo mogel melioračnemu kdaj vrniti, ako bo šlo tako naprej. Kar se tiče državnih pre-odkazov, so že a priori vporabljeni za regulacijo učiteljskih plač in cestno-zgradbene namene. Vi več trosite, nego smete. S stališča stranke je to seveda modro, s stališča deželnih financ pa pogubno. Deficite plačuje dežela z dolgovi, s katerimi se pokrivajo izdatki, ki bi se morali pokrivati z rednimi dohodki. Tako bo prišlo do tega, da bo koncem leta 1915. i*azpoložljivega denarja melioracijskega zaklada popolnoma zmanjkalo. (Oho — pri večini.) Dežela bo mprala potem zopet, dolg za kakih 7 do 8 milijonov najeti, da bo mogla v melioracijski fond refundirati. V znak protesta pi*oti taki finančni politiki, ki deželo vprega v jarem politične stranke, bomo proti glasovali.
Dr. Krek,
ki dobi nato besedo, konstatira predvsem, da jc neresnično, cla bi bil dolg deželnega zaklada 3 milijonov pri melioracijskem zakladu prikrit, kajti v računskem zaključku dežele za 1. 1912, ki jc obenem predložen, je ta vsota natančno in pravilno izkazana. Ako baziramo svoje zaključke na stroških dežele, moram nadalje konstatirati, da je bila naša dežela zelo zanemarjena. (Tako je!; Ne vsled naše krivde! Država je igrala nasproti deželi vlogo mačehe. (Pritrjevanje.) Zato so pri nas potrebe tako hitro rastlc. Toda poglejmo, kako jc drugod. V mali Solnogra-ški so v dobi od 1. 1905 do 1912, torej v sedmih letih, narastli stroški za okroglo 61%, v Koroški za 75%, v Tirolah za 64%, na majčkenem Vorarlberškem za 97%, na Tržaškem za 97%, na Goriškem, kjer je dežela glede stroškov za šolstvo, kakor znano, zelo razbremenjena, za 58%', na Moravskem za 73%, v Šloziji za 64%, v Galiciji za 51%, na Kranjskem za 55%. Naša dežela jc torej za Gališko najmanj napredovala glede stroškov in zato očitek, kako rastejo pri nas stroški, našo deželo zadene na zadnjem mestu. (Pritrjevanje.) Računski zaključek za 1. 1912 izkazuje na Solnograškem deficita 661.000 K. na Koroškem 1,100.000 K, v Tirolah 1 mil. 235.000 Iv, na Vorarlberškem 250.000 kron, v Trstu 4,810.000 K, na Goriškem 790.000 K, na Moravskem 21,587.000 K, v Šleziji 2 milijona kron, v Galiciji 5 milijonov kron. Oglejmo si zdaj doklade! Na koroškem na direktne davke 90%, na državno užitnino 120%, v Tirolah 63%, v Moravi 63, oziroma 67%?, v Goliciji 72, oziroma 78%. Sledi jasno, Ce bi mi imeli tako doklade, bi bili izhajali brez vsakega deficita. Ce torej kdo naše stroške pretehta v primeri s tem, kar sem tu povedal, poteni je očitek, cla smo razmetavali, neresničen in krivičen! (Dr. Triller: Nisem tega očital!) Ce pa se trdi, cla dežela melioracijskemu zakladu ne bo mogla vrniti, je to malo premišljeno. Predgovomik je sam priznal, cla denar, položen v investicije, ni izgubljen. IConstatiram, cla je predgovornik s tem tudi priznal, cla se bo denar,, izdan za električne centrale, dal dobiti. (Odobi*avanje. — Dr. Triller: Teoretično!) Govornik navaja potem podrobno razne investicije deželo v letu 1912., v prisilno delavnico, v bolnico, v blaznico, v muzej, Grm, gospodarske tečaje in šole, Robež, gospodinjske šole in mlekarsko šolo, v živinorejsko zadimge, trgovsko šolo, za pospeševanje obrti, mostove itd. itd. O tem denarju sc vendar nc da trditi, da je izgubljen. (Pritrjevanje.) Vsega skupaj je 700.000 K, ki pomenjajo povzdigo našega narodnega gospodarstva. Stojimo trdno na načelu zdravega gospodarstva, da jc ideal, da sc investicije
pokrijejo iz kreditov, stroški za stvari pridobitnega značaja pa iz prebitka. Upam, da do tega pride. Toda v razmerah, kakor sem jih razložil, očitati, ,da si dežela izposoja iz melijoračnega zaklada, to ni fair. (Dr. Triller: Ali je fair, da nam je dr. Lampč očital kri-, voprisežništvo?) Pustite vendar to! Jaz nisem zato na svet prišel, da bi vSe stvari poglihal, še svojih ne morem. (Burna, splošna, clolgotrajajoča veselost v zbornici in na galerijah.) Zakaj ni fair? To posojilo je bilo najcenejše, kar si jih je misliti mogoče. Le ta logika je spričo tega pravilnika: Blagor tistim možem v tej zbornici, ki so prišli na to misel, ki so zadnji trenutek tako poccni dobili denar, kakor bi ga nobeden, blagor tisti večini, ki je dobila tako posojilo po 4 odstotke al paril (Veliko pritrjevanje pri večini.) Očitki, naperjeni proti nam od predgovornika, bi imeli moč, če bi se v podrobnostih izkazalo, cla smo kaj po nepotrebnem zapravili. (Tako je!) Naprej moramo iti! To je glavno. Šol in bolnic, kar nam največ stroškov prizadeva, ne moremo zapreti. To je, kar nam največ vzame, ne pa izdatki za kmetijstvo in tudi ne izdatki za avtomobil. (Veselost.) Glavne stroške nam pa dela država, ki od nas toliko zahteva. (Tako je!) In naša. tolažba je, da tudi druge dežele na tem trpe — socios habuisse malorum. In ker imamo »socios«, zato bomo tudi od države izsilili, da nam da, kar nam gre. (Pritrjevanje.) Sami pa bomo brez strahu, v javnosti in v tej zbornici, zastopali vedno to načelo
—	jaz ne, jaz sem ubit, kakor je znano, (Velika veselost), da sc imajo stroški redoma pokrivati z dohodki. In če je dr. Triller kakor Kassandra klical zlo-kobne vesti na člane večine, se meni zdi, da sledi iz dejstev ravno narobe: Večina gospodari pametno, večina gospodari previdno, večina ne razmeta, imamo 11 in pol milijona razpoložljivega melioracijskega zaklada, kar ga je izposojenega, glede tega je pa vsak lahko siguren, gre lahko mirno spat z zavestjo, cla bo i obrestmi do zadnjega vinarja vrnen. (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Poročevalec zavrača od svoje strani govornika narodno - napredne stranke. Pri glasovanju se poročila odseka sprejmo z večino.
VAJENIŠKI DOM V LJUBLJANI.
Dr. Gregorič
kot poročevalec poda poročilo o dovolitvi podpore za zgradbo Vajeniškega doma v Ljubljani in izvaja glede tega sledeče: .
V času, ko gre po svetu klic, ohranimo otroka, so se. začeli zanimati tudi širši krogi za našo mladino, šolski, pa tudi vajeniški naraščaj. Pritožbe glede slednjih iz obrtniških krogov so že tra-clicijonalne, in gospodje, ki so poklicani baviti se s položajem in nadzorstvom obrtnega ter industrijskega naraščaja, obrtni nadzorniki in nič manj tudi šolniki, spričujejo naravnost go-rostasne razmere, v katerih se nahaja vajeniški naraščaj po mestih. Te razmere in vedno bolj množeči se klici za odpomoč na eni strani, na drugi pa tudi veliki pomen dobrega obrtništva kot enega najvažnejših, produktivnih stanov, so dovedlc do ustanovitve »Društva za varstvo vajencev«, v katerem so zastopani vsi sloji brez razlike in ki si je stavilo za nalogo ustanovitev Vajeniškega doma. — Vajeniški dom jc po priloženih načrtih mišljen kot prezidava že obstoječega pritličnega. poslopja, vendar pa bo potrebno — to tucli posebno še na nasvet ministrstva za javna dela — da so sezida popolnoma nova zgradba in se tako pridobe za to stavbo vse precejšnje olajšave, ki so mogoče v smislu zakona za preskrbo malih stanovanj.
—	Stroški bodo sledeči: 1. Stavbišče z obstoječim poslopjem, lastnina M. Sve-tinove ustanove, v cenilni vrednosti 104.228 K 31 vin. 2. Stroški stavbe same z opravo vred 220.771 K 69 vin. Torej skupni stroški 325.000 K. — Pokritje bi bilo sledeče: 1. M. Svetinova ustanova prispeva v realijah 104.228 K 31 v. 2. Ravno ista se je obvezno izjavila za prispevek v gotovini 20.000 K. 3. Od drž. dobrodelne loterije je obljubljenih 25.000 K. 4. Razni prispevki oblastev, občin in javnih korporacij 10.000 K.
5.	Od Metelkove ustanove se pričakuje v gotovini znesek 60.000 K. 6. Posojil za nepokriti primanjkljaj proti 6% amortizaciji 25.771 K 69 vin. Ostane nepokriti primanjkljaj 80.000 K — Vzdrževanje Vajeniškega doma je osnovano na sledeči podlagi: 1. Ilrana za 100 gojencev po l K na dan, 36.000 K. 2. Kurjava 2000 Iv. 3. Razsvetljava 400 K. 4. Pet poslov 1400 K. 5. Perilo 300 K.
6.	Potrebščine v kuhinji 200 K. 7. Dimnikar 40 K. 8. Popravila in vzdrževanje poslopja 420 K. 9. Zavarovalnina 40 K. 10. Vodarina, goataščiua, dokUulc 2000
kron. 11. 6% amortizacija od posojila 25.771 K 69 vin., 1546 K 30 vin. Skupni vzdrževalni stroški 44.346 K 30 vin. — Prejemki: 1. Prispevek 90 vajencev (račuua sc na 10 brezplačnih mest na leto) po 34 K, mesečno 36.720 K. 2. Letni prispevek ministrstva za javna dela 2000 K. 3. Letni prispevek trgovske in obrtne zbornice 500 K. 4. Letni prispevek mestne občine ljubljanske 500 K.
5.	Letni prispevek drugih občin 2000 K.
6.	Razni prispevki denarnih zavodov, zadrug, industrijskih podjetij in privatnikov 2626 K 30 vin. Skupaj 44.346 K 30 vin. —- Dognano je, cla se zbira vajeniška mladina večinoma iz najbolj revnih meščanskih slojev, pa tudi iz nepremožnih rodbin na deželi. Dočim so taki vajenci, ki se uče pri svojih starših, šc razmeroma dobro preskrbljeni, so oni, ki so prisiljeni iskati stanovanje pri tujih ljudeh, izpostavljeni največji nevarnosti, da propadejo duševno in telesno. Zgradbo Vajeniškega doma moramo zato pripoznati kot eminentno važno socialno ustanovitev, ne samo za mesto Ljubljana, ampak tudi za celo deželo. Ta ustanovitev bo brezdvomno koristila obema, vsaj bodo našli v njej meščanski oti'oci, ki so brez staršev ali pa tudi brez nadzorstva, varno zavetje, nič manj pa tudi otroci z dežele, ki jih pošljejo starši v Ljubljano učiti se raznih obrti. Državna obrtna šola v Ljubljani daje obrti nemu naraščaju posebno priliko za izobrazbo, kar je gotovo neprecenljivega pomena za vajence z dežele, k! bodo dosegli tako neprimerno boljšo izobrazbo. Ko se bodo vrnili potem kot dobro izšolani pomočniki in mojstri na deželo, bodo dvignili s svojim znanjem splošni nivo obrtnega stanu. Vsakdo ve, koliko nepotrebnih sitnosti in stroškov prihrani dobro izvežbani obrtnik pri stavbenih in drugih delih svojemu naročniku. Ce bo na ta način preskrb-, ljcno za dobre obrtnike, bo to v korist vsem slojem. V korist bo najpreje stan šem, ki dovajajo svojo mladino obrti nemu stanu, imel bo od tega korist meščan in cleželan. Pomagano bo z Va« jeniškim domom obrtnikom in moj' strom samim, ki' v današnjih slabih stanovanjskih razmerah težko najdejo prostora za oskrbo vajencev, pomaga-* no jim bo pa tudi, ker bodo iz teh vai jencev dobili dobre pomočnike. Na ustanovitvi Vajeniškega doma imajo potemtakem eminentni interes vsi sloji in najširši krogi, pridobile bodo ž njim občine, kakor tudi cela dežela. Iz dobrega vajenca postane dober pomoči nik, iz tega izvežban in pošten mojster, ki je potem tucli dober član človeške družbe in dober državljan. Da se omo-< goči zgradba Vajeniškega doma, je, kakor je razvidno iz pi-oračuna, potreba, cla prevzame dežela amortizacijo kapitala 80.000 K, kar bi znašalo pri 6% amortizaciji 4800 lv letnega prispevka. Glede navedenih postavk o pokritju in vzdrževanju moram še pripomniti, da so ustavljene v višini, ki so so. dognale po osebnih intervencijah pri odločujočih činiteljih in v številnih sejah »Društva za varstvo vajencev«. Kar se tiče Metelkove ustanove, o kateri odločujeta skupno g. knezoškof in g. župan ljubljanski, je prvi že odobril z obvezno izjavo nameravano pritegnitev te ustanove, dočim je »Društvo za varstvo vajencev« z g. županom ljubljanskim še v dogovoru, ki sek je pa tudi v principu že izrekel za uporabo Metelkove ustanove za Vajeniški dom. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bo ustanovitev Vajeniškega doma v resnici v korist cele dežele, ker pa primanjkuje za stavbo pokritje zneska 80.000 K, predlaga finančni odsek:
Predlog.
1.	Deželni zbor pozdravlja ustanovitev »Vajeniškega doma« in je pripravljen primerno prispevati k tej zgradbi.
2.	V to svrho se dovoli »Društvu za varstvo vajencev« letna podpora, s katero se amortizii*a dolg, ki ga mora najeti društvo preko od drugih faktorjev dovoljenih zneskov, in kateri dolg nc sme znašati nad 80.000 kron.
Nato dobi besedo poslanec
Ribnikar,
ki izvaja, da je tudi narodnonapredna stranka prepričana o veliki važnosti obrtniškega stanu, ki tvori podlago za slovensko veleinclustrijo in je z velikimi žrtvami zgradila obrtno šolo (Klic: Ona?), ki je največjega pomena za celo slovenstvo. Mi smo principielno tucli za Vajeniški dom. Toda v času, ko razni Evangelisti (Veselost) proglašajo bojkot naprednim obrtnikom, imamo proti temu razne pomisleke. Sumimo, cla bo ta dom nova postojanka za pro-duciranje klerikalcev. (Hrupna veselost po celi zbornici.) Govornik kritiku jo statut te naprave, (Dr. Lampe: On bi raci imel mladino za politične dci
monstracije na cesti!) Vajeniški dom bi moral biti od politike neodvisen. (Dermastia: .Vi pa njegov vodja!) Govornik očita tekom svojih izvajanj dr. Kreku, da je dolgove dežele opravičeval s tem, češ, da delajo tudi druge dežele dolgove. (Dr. Krek energično protestira: Ni res! V lice se mi bo lagal! Preneumno!) Omenja, očitajoč deželi pri vzgoji mladine strankarstvo, koliko daje dežela za Marijanišče, za Salezi-janske zavode, za Lichtenthurn itd. (Živahni klici pri večini: Ali to ni prav? — Za sirote ne? — Protesti. — Posl. Ribnikar: Gospod deželni glavar naj skrbi za mir. — Veselost.) Jaz ne napadam, le konstatiram. Mi nismo proti tem zavodom, ampak vi morate priznati, da v njih nima noben liberalec, noben socialist pristopa. (Burni ugovori. — Klici: Pa še koliko! — Dr. Lampe: Otroci narodnonaprednih voditeljev se kot sirote vzgajajo v teh zavodih!) Za »Domovino« ne dajete vinarja. (Klici: To je politično! — Glavar zvoni: Ribnikar ima besedo! — Splošna veselost v celi zbornici.) Govornik kritikuje stavbeni načrt in financijacijo. Končno predlaga, naj se cela stvar odstopi deželnemu odboru, ki naj da načrt po stavbnem uradu natančno proučiti. Če, brez pomisleka zopet to sklenemo, si bo dežela zopet nakopičila velik kup dolga. Če bi se njegov predlog ne sprejel, dodatno predlaga, naj bodo v k u r a t o -riju zavoda zastopane vse korporacije, ki se pečajo z vzgojo mladine.
Jarc,
ki dobi nato besedo, izvaja, da hoče zadevo pojasniti kot predsednik društva za zgradbo Vajeniškega doma. Z Ribnikar-jem polemizirati je lahko in težko. Lahko, ker argumente, ki jih navaja, more pobiti otrok, ki je komaj prišel do razuma, težko, v kolikor so ,vse drugo sama sumničenja. Tenor Ribnikarjevih izvajanj je: Mi bi že bili za to, ampak vi boste vzgajali v tem domu vajence, ki jih ne bomo mi mogli rabiti za razbijanje šip. (Pritrjevanje pri večini.) Ravno Vajeniški dom bo najboljše sredstvo, da se to prepreči, kar je Ribnikar danes platonično grajal. Namen Doma je to streti in vzgajati dober strokovno izobražen obrtniški naraščaj. Kar se tiče sestave odbora, je v odboru moja malenkost, zastopniki ljubljanskega obrtništva, predsednik obrtnopospeševalnega urada, predsednik deželne zveze obrtnih zadrug g. Franchetti, ki pač ni klerikalec, g. sodni svetnik Milčinski, velik prijatelj mladine, in g. obrtni nadzornik. Dosedanji statut pa je itak le pro-vizoričen in se je odbor žc v principu izrekel za to, da bodo v kuratoriju zastopane še druge korporacije, ki bodo primerno prispevale: tako deželni odbor in mesto. Kar se tiče načrta, je bil že odobren od deželnega stavbnega urada, ocl obrtnopospeševalnega urada, od ministrstva za javna dela, predvsem nam je šel g. sekcijski svetnik Haas na roko in zgradbo je projektiral eden najboljših dunajskih arhitektov, gosp. Hofmann. Kakor sc vidi, je vse dobro in tehtno premišljeno in kdor nasprotuje tako važni napravi, se ne pokaže za prijatelja obrtništva. (Veliko odobravanje.)
Grof Barbo
pozdravlja ustanovitev Vajeniškega doma, meni pa, cla so sti*oški nekoliko previsoki. Tudi ministrstvo za javna dela bi pač moglo več prispevati. Proračun se mu ne zdi, da bi popolnoma držal, zlasti prispevek za vajenca po 34 kron jc odločno previsoko proraču-nan. Tudi ni jasno, koliko bo prišlo končno na deželo prispevka. Predlaga, naj se glasuje o obeh delih ločeno, za prvi del bo veleposetvo glasovalo, za drugi del ne. Dodatni predlog poslanca Ribnikarja je odveč.
Poročevalec dr. Gregorič zavrača od svoje strani kontragovomika in se čudi, da je tako eminentno socialna in zlasti za Ljubljano koristna naprava naletela na odpor ravno pri zastopnikih Ljubljane.
Glasovanje.
Pri glasovanju sc predlog poslanca flibnikarja, naj se cela zadeva vrne deželnemu odboru, odkloni. Prvi del predloga odseka, da sc ustanovitev »Vajeniškega doma« v Ljubljani pozdravlja in da je deželni zbor pripravljen primerno prispevati, se sprejme z glasovi S. L. S. in veleposestva; drugi del predloga, da se dovoli letna podpora za amortizacijo dolga ne nad 80 tisoč kron, se sprejme z glasovi večine. Dodatni predlog posl. Ribnikarja se odkloni.
Sledi poročilo o asanaciji financ Javnih bolnlinlc v Krškem, Novem mestu in Postojni.
Poročevalec dr. Gregorič poroča. o jtpi zadevi iu končna uredlagcu
1. Bolnici v Krškem se izplača 3200 K kot naknadni letni prispevek za drugega zdravnika za 1. 1905—1913. V bodoče sc prispevek za drugega zdravnika ustavi. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da takoj vse potrebno ukrene, da se napravi red v navedenih bolnišnicah, in sicer: a) Vrši naj sc redno zdravniška revizija, da se res lc potrebni bolniki sprejemajo in res le po potrebi zadrže v bolnici. — b) Statistika vseh treh bolnic se mora natančno voditi in vsako leto predložiti deželnemu odboru. Doslej tega ni storila krška bolnica. — c) Deželnemu odboru se mora vsakega četrt leta predložiti po preteku pol leta glavna knjiga o sprejetih bolnikih z dokumenti, da sc do-žene, če so se poizvedbe glede domo-vinstva in premoženjskih razmer redno vršile. — d) Ocl strani upraviteljstva deželnih dobrodelnih zavodov se vrši istotako revizija glede splošnega gospodarstva v teh bolnicah. — e) .V ekonomičnem smislu je priporočati, da se vsaj obvezila in terapevtični pripomočki skupno z deželno bolnico naroče, ker tako naročilo na ceno vpliva, če se dobava centralizira. — f) Odgovornemu zdravniku se strogo naroča, ker Je število oskrbnih dni za enega bolnika v vseh treh bolnicah v primeri z deželno bolnico (15) neprimerno visoko (22, 30, 25 dni), da se bolniki pravočasno odpuste in se na ta način odvrne sum, kakor da bi se bolniki zadržavali. — V debati stavi dr. Zajec predlog, da sc deželnemu odboru naroča, naj popolnoma prouči sanacijo financ krške bolnice ter o tem poroča, kakor tudi o reviziji. — Ta predlog kakor tudi poročilo odseka se sprejmeta.
Dr. Gregorič poroča o prošnji Kluba slovenskih amaterfotografov za podporo in predlaga, cla se prošnja odstopi deželnemu odboru. Sprejeto.
Dr. Gregorič poroča o prošnji ženskega oddelka slov. kršč. soc. Zveze v Ljubljani za podporo za ustanovitev kolodvorskega misijona v varstvo potujočih deklet in predlaga: Ker ta odsek slov. kršč. soc. Zveze še ne deluje in se le namerava ustanoviti, se odstopi prošnja deželnemu odboru v rešitev, da sme z ozirom na socialni pomen te akcije slov. kršč. soc. Zvezi — če že deluje leta 1913. — dovoliti za to leto znesek 300 K, če pa še ne deluje, pa leta 1914., ako se v tem letu ustanovi in deluje, isti znesek. Eventualni kredit za leto 1913. se dovoli iz poglavja V. D. 4. proračuna za 1. 1913. Sprejeto.
TAJNA SEJA.
Glavar odredi nato tajno sejo. Ko se zopet otvori javna seja, prečita zapisnikar posl. Demšar sledeče na predlog finančnega odseka v tajni seji storjene sklepe: Frančiški Sallo-k e r, vdovi po okrožnem zdravniku v Velikih Laščah, se dovoli zvišana pokojnina v znesku 600 K za dobo od l. januarja 1913 do 31. decembra 1916. — F r a n č i š k i J a 1 e n o v i, vdovi po deželnem sekcijskem slugi, se zviša miloščina od 16 na 36 K na mesec za dobo ocl 1. oktobra 1913 do 31. decembra 1916. — M a r j c t i A h č i n, vdovi po pomožnem uradniku pri c. kr. zem-ljiško-odvozni komisiji v Radovljici, se podeli letna miloščina 100 K ocl 1. januarja 1913 do 31. decembra 1915. (Povsod poročevalec dr. Gregorič.)
Nujni predlog dr. Tavčarja glede učiteljstva.
Deželni glavar dene na dnevni red nujni predlog dr. Tavčarja, ki se glasi: 1. Učiteljske plače se regulirajo po-čenši s 1. januarjem 1914 v smislu plač državnih uradnikov. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela nemudoma zakonski načrt v tem smislu. 3. Do uveljavljenja tc regulacije prejema vse učiteljstvo brez izjeme po 25% draginj-ske doklade, računano od temeljne plače, počenši s 1. januarjem 1913.
Kdor uživa že 25% draginjsko do-klado, temu ostane; kdor ne uživa polnih 25%, se mu primanjkljaj doplača. 5. Gmotno stran je rešiti s finančno operacijo, dokler dežela ne dobi državnega prispevka.
Dr. T a v č a r, utemeljujoč nujnost, izvaja, da je to že deseti predlog, ki ga jc v tem oziru stavila njegova stranka, da sc tedaj obhaja nekak jubilej te zadeve. To vprašanje je nujno, ker je, če se poslužujem besed g. dr. Grego-riča, eminentno socialno vprašanje. V celi Avstriji je vprašanje regulacije učiteljskih plač pereče, prav posebno pa v Kranjski. Učiteljski stan, ki je velikega pomena za kulturno napredovanje naroda, v pravem pomenu besede strada. Naš predlog meri prvič na to, da hi sc ustvarilo kaj definitivnega, drugič pa na to. da bi se, ker se kaj definitivnega ne bo dalo hitro in lahko doseči, ustvaril vsaj nekak provizorij. Zlasti glede doklad, naj bi se enako-lacino med ,vse učitcljstvo razdelile,
Delati na tem polju diference, ne gre, deželni odbor mora priti v tak položaj, cla bo mogel doklade. razdeljevati enakomerno kakor po pravici.
Pri glasovanju se nujnost odkloni in predlog odkaže finančnemu odseku.
Nemški naslov na deželnem zakoniku.
Deželni glavar odgovarja na to interpelacijo dr. Novaka in tov., ki vprašajo, zakaj se na deželnem zakoniku nahaja nemški naslov na prvem mestu, sledeče: Izdajanje deželnega zakonika ni stvar ne deželnega odbora, ne deželnega glavarja, temveč vlade. Razume se samo po sebi, da bi se, čc bi zakonik deželni zbor, oziroma odbor izdajal, slovenski naslov nahajal na prvem mestu. Kajti istina je, da jc dejstvo, da se na deželnem zakoniku nemški naslov nahaja na prvem mestu, v popolnem protislovju z vsebino zakonika, kjer je slovensko besedilo na prvem, nemško pa na drugem. Jaz s svojega stališča ne morem drugega storiti, kakor da opozarjam deželno vlado na ta nedosta-t e. k (Dobro !) in zahtevam v imenu avtonomne deželne uprave, da se naslov deželnega zakonika spravi v sklad z vsebino. (Splošni dobro-klici.) To bom prav rad storil. (Splošno odobravanje.)
Glavar nato sejo zaključi in odredi prihodnjo sejo v četrtek, dne 2. oktobra, ob pol 11. uri dopoldne.
Najnovejše z Balkana.
(Od našega bel grajskega poročevalca.)
Arnavtski poizkus propadel. — Arnavti koljejo Arnavte. — Obkoljena bulgarska četa. - Esarhisti proti Bulgarom. — Krog Prizrena. — Bajtam Cur in Ašan Kobašanin. — Arnavt o Arnavtih. — Sedanji položaj. - Mobilizacija. - Proti bulgarskim komitašem. — Vojno bojišče v novi Srbiji. — Sklep.
Belgrad, 29. septembra.
Že danes se lahko reče, da se jc Ar-navtom nakana, ki so jo zasledovali s svojim vpadom v Srbijo, popolnoma izjalovila, vrliutega so pa svoj poizkus drago plačali. Najnovejša avtentična poročila se glase, cla so srbske čete zavzele Piškopejo in Žirovnico, močni oddelki pa prodirajo proti Debru. V par dneh ho cel srbski teritorij očiščen ar-navtskih zlikovcev, ki so vse popolnoma opustošili in uničiti, karkoli so na svojem pohodu dosegli. Vse vasi in mesta, v katera so prišli, so vandalsko opustošili. Hiše so požgali, kristjane pa po vrsti vse umorili. Pobili so tudi mnogo Arnavtov, ki se jim niso hoteli pridružiti, dobro vedoč, kaj jih čaka od srbske vojske, ako bi tudi oni vzeli puško v roke. Zlasti veliko so pobili premožnih arnavtskih trgovcev, ki .so trgovali s srbsko vojsko in se lojalno obnašali nasproti srbskim oblastem.
Asriavti so imeli namen zavzeti Ivičevo, Strugo in Ohrid, kar se jim pa ni posrečilo. Na Mavrovskih llanih so bili strahovito potolčeni in ocl tedaj jim je voz jel drčati navzdol; srbska, vojska jih korak za. korakom podi pred sabo.
Dobili so se dokazi, da Arnavtom poveljujejo bulgarski oficirji; tudi veliko bulgarskih komitašev je med Arnavti.
Kakih 300 do 400 mož močna bulgarska četa z mnogimi proslulimi makedonskimi vojvodi je uspela prodreti celo noter do Ohrida, a. našla tu tudi svoj konec. Močni oddelki srbske vojske so jo obkolili od vseh strani in pozvali, da se uda. Ako so do večera ne podado, jih bo srbska vojska brez usmiljenja uničila do zadnjega.
Omeniti moram tukaj, da se prebivalstvo, ki je preje pripadalo eksarliatu in se zato smatra za bulgarsko,jako lojalno obnaša in. ne samo, da ne podpira bulgarskih čet, marveč jih redno naznanja srbskim oblastem. Tudi gori omenjeno četo pri Ohridu so srbski vojski naznanili bivši eksarhisti, ki so sedaj vsi do zadnjega dobri Srbi, kar Bulgare najbolj boli, ker vidijo, da je Makedonija za vselej izgubljena.
V ugodnem položaju sc nahajajo Arnavti sedaj samo še v okolici Prizrena, kjer stoji samo on polk srbske vojske, medtem ko je Arnavtov mnogo več. Danes je bil za Prizren kritičeiu dan in ako se je mesto še danes obdržalo, bo jutri izven vsako nevarnosti, ker bo nocojšnjo noč dospelo na pomoč nekaj polkov ter se jutri tudi v tej smeri začno preganjati Arnavti.
Bajram Cur, ki poveljuje Arnavtom pri Prizrcnu, je poslal uglednim a-r-navtskim poglavarjem na našem ozemlju naročilo, da vsaka arnavtska hiša pošlje po enega oboroženega možkegu, drugače — tako jim preti — bo vse po-klal. ko Dremala srbsko vojsko,,'
Med tem ko Bajram Cur pošilja taka naročila, je pa njegov tovariš, zloglasni srbski krvosses Asan Kobašanin, pred nekaj dnevi pisal svojemu sinu Amzi, ki živi na srbskem ozemlju. Amza je jako lojalen in uživa zaupanje srbskih oblasti, katerim je takoj izročil očetovo pismo, kakor hitro ga je prejel. Pismo se tako-lc glasi:
»Prišli bodo iz Albanije tudi agenti, ki vas bodo z denarjem in orožjem poizkušali pobuniti proti Srbom, toda ne dajte sc prevariti Srbi vas bodo zatrli, da vas niti za seme ne bo ostalo. Za vsako padlo srbsko glavo bo padlo na tisočo arnavtskih. .Varujte se, ne dajte se prevariti.«
In zares, Srbom se ne sme zameriti, ako sc bodo držali gesla: »Oko za oko, zob za zob.« S kakršno mero so merili Arnavti, s tako sc jim bo vračalo. Treba jih je poučiti, da so minili turški časi, ko so lahko uganjali, kar so hoteli, ne. da bi jih za to le enkrat bolela glava. Srbija tega ne bo trpela. V njej mora vladati mir, red in delo. Kdor sc temu ne bo hotel pokoriti, bo plačal z glavo. Z Arnavti drugače, ni izhajati.
Do nedavno se je v Belgradu mudil, eden najuglednejših arnavtskih prvakov (tla Kosovu — Ncdžib bej Draga, bivši poslanec v carigrajskem parlamentu, jako premožen in delaven mož. kar je med Arnavti velika redkost. Nedžib hej je evropsko izobražen človek in je bil preje turški sodnik, a je službo pustil in sc popolnoma posvetil delu na svojem velikem posestvu v okolici Mitrovice. Ko jc srbska vojska prišla v Skoplje, je našla ondi Nedžib boja z nekaterimi drugimi arnavtskimi prvaki ter ga internirala v Belgradu. kjei jc prebil celo zimo. Tu sem se bil ž njim seznanil tudi jaz ter sem vam svoj čas poslal poročilo o pogovoru z njim
Ko se je zadnje čase začelo med Arnavti opažati neko gibanje, sc je vaj poročevalec obrnil na Nedžib Drago in ga opozoril, kako se Arnavti še vedno niso izpametovali, dasi so imeli že drago plačano izkušnje, iz katerih bi se bili lahko naučil, da je Srbija nekaj drugega nego Turčija. Nedžib Draga je ocl govoril:
»Temu se ne da pomagati. Arnavti so odrasli na puški in oni bodo nada ljevali s tem, kar so delali pod Turčijo Četudi bi vedeli, da bodo iztrebljeni. Jaz in vsi intelegentni in razboriti Arnavti — a takih jo vrlo malo uvide-varno, da to ni prav in da bomo drago plačali; tjda mi nismo v stanju upli-vati na maso in ne moremo ničesar storiti, da to zlo preprečimo.«
Tako govori o svojem narodu naj-inteligentnejši in najbolj civilizirani Arnavt. Iz toga si lahko napravite sod bo, kako neizprosna mora biti Srbija nasproti temu ljudstvu, ako hoče zagotoviti mir in red v svojih mejah.
Ravno isti Nedžib bej Draga, ki jo prvi sosed Ise Boljetinaca, ni imel dovolj grdili besed, s katerimi bi označil tega človeka, o katerem pravi, da jf rojen zločinec, kateremu ni nobena stvar svota. Čc so taki voditelji, kakšni morajo biti šole tisti, ki jim slede.
Ker se je bilo bati, da bi se albanskim Arnavtom nc pridružili tudi drugi notranji Arnavti, da bi se hitro odbil poizkus albanskih čotnikov, ki bi hoteli prodreti v Makedonijo, kakor so to poizkušali pri Radovištu, — je vlada odločila, da se mobilizirata dve celi diviziji, moravska in drinska, deloma pa tudi vse ostale. Proti Arnavtom je odposlanih 30,000 vojakov, od katerih jc polovica že v akciji, drugi pa dospe-vajo.
Iz pogovora z ministrom za aiarod-no gospodarstvo dr. Jankovičem sem zanesljivo izvedel to-lo:
Zadnja obvestila se glase, da se jc našim četam v prvih resnih spopadih posrečilo razpršiti Arnavte; da sc Arnavti potepljcjo v trumah po par sto mož in da ne predstavljajo nobene nevarnosti več; daljo da sta kombinirana zadrinska in mobilizirana moravska divizija dovolj močni, da Arnavte primerno kaznujeta za ta upor.
Potemtakem jc iskati izviška mobilizacije celega prvega poziva v drugih pojavih, ker sc mobilizacija ni izvršila radi Arna vtov, niti je bila. radi njih potrebna. \r*.rok jo gotovo gibanje v Bulgariji. Zanesljivo sem obveščen, da se je srbska, vlada sama le s težkim srcem odločila za ta korak in ga jc storila šele ko sc je prepričala, da je neobhodno potreben.
Iz zanesljivega vira vem, da ima vlada sigurna obvestila, da sc ob srbski meji gnete kakih 10.000 bulgarskih če-tašev z namenom, da udero v Makedonijo in izzovejo nemire.
Vest, da jc Bulgarija mobilizirala dve diviziji, se jc izkazala, kot netočna. Zdi se, cla je Bulgarija vsega sita in da tudi sama želi miru. da. si od težkih udarcev odpomore in odpočije. Toda Makedonci iic mirujejo, Ao&er z gto
ne udarijo ob zid, »ker je za medveda skovana sekira«, kakor je rekel Njegoš.
Ker je bilo za hip videti, da bi mogel tudi Bitolj priti v nevarnost pred Arnavti, srbska posadka pa je bila ondi majhna, je Grčija ne le dovolila prevoz srbskih čet preko Soluna, marveč jo včeraj izkrcala v Florini sedem vlakov vojakov, ki so imeli, ako bi bilo treba, nalog braniti Bitolj. A ta potreba je odpadla. Ob tej priliki se je zopet pokazalo, cla je srbsko-grška zveza čvrsta in zaveznika lojalna.
Med Korčo in Janjevom so Grki naleteli na Arnavte, jih razbili in jih pognali 16 km daleč na sever.
Danes je celo ozemlje nove Srbije proglašeno za vojno bojišče, da se s strogostjo vojnih zakonov preprečijo eventualni nemir. Pa tucli tako bo marsikaka arnavtska kapa ostala brez gospodarja.
»V nekaj dneh bo stvar z Arnavti dovršena,« tako je izjavil vašemu dopisniku nek jako ugleden politik, ki je po svojem položaju dobro obveščen o dogodkih, — »dovršena dobro za nas in slabo za Arnavte.«
XXX
BRZOJAVNA POROČILA.
Uspehi Albancev.
Drač, 30. septembra. Albanci so prodrli v neprestanih bojih iz Debre čez Strugo do Gostivarja. Vjeli so nad 300 Srbov in zarubili 20 topov. Tudi operacije Albancev proti Ivičevu in Ohridi uspešno napredujejo. Albancem, 20.000 mož, ki se bore proti Srbom, se je pridružilo 40.000 makedonskih Bulgarov.
Srbi zavzeli Galičnik.
Belgrad, 30. septembra. Dozdaj srbski vojaki niso še znatnih uspehov dosegli. Albanci so zavzeli L.jumo in korakajo proti Prizrenu ter močno Srbe nazaj potiskajo. Pri Galičniku so se včeraj cel dan bili hudi boji. Izgube so bile na obeh stranek strašno Arelike, a boj se ni odločil. Srbi so šele danes zavzeli Galičnik.
Srbija ne zasede avtonomne Albanije.
Rim, 30. septembra. V »Viti« izjavlja heki srbski diplomat, da bo čez nekaj dni 20.000 srbskih vojakov zbranih, ki bodo Albance nazaj v njihove gore pognali. Ozemlja, ki leži onstran meje, Srbi nikakor ne bodo zasedli in na to srbska vlada nikdar mislila ni, marveč takoj na Dunaju in v Rimu lojalno izjavila, da hoče Srbija sklepe londonske konference upoštevati.
Grško-turška pogajanja.
Carigrad, 30. septembra. Turški posredovalec Rešid bej je obolel in je zato moral odpovedati svoje potovanje v ^tene.
Nemci o grško-turškem sporu.
Berolin, 30. septembra. S poučene strani se izjavlja, da. je danes položaj med Turško in Grčijo malo manj napet, a še vedno resen, ker Turki zbirajo svojo armado v zahodnji Traciji. Sodi se, da namerava Turčija izzvati z Grško vojsko.
Grški kralj odpotoval domov.
London, 30. septembra. Grški kralj Konštantin se je danes ob 11. uri dopoldne odpeljal v Trst.
Bulgarsko-turška zveza.
Valona, 30. septembra. Iz Carigrada se poroča, da so sklenili bulgarski delegati s Turčijo zvezo proti Grški, ker je Bulgarija odločena proti Srbiji nastopiti. Zveza s Turčijo naj bi Bulgariji hrbet proti Grški zavarovala. Če bi Grki mobilizirali, se je Turčija obvezala, da napove Grški vojsko. Pogajanja se ugodno nadaljujejo in bodo kmalu končana.
Ferdinand pride v Karlove Vare.
Karlovi Vari, 30. septembra. Tu se govori, cla pride bulgarski car Ferdinand že to sezijo v tukajšnje toplice.
Dnevne novice.
+ Poljaki In katoliški shod v Ljubljani. Pripravljalni odbor za katoliški shod je dobil iz Krakova krasno zahvalo Poljakov, ki so se udeležili katoliškega shoda v Ljubljani. Na prvi strani zahvale jc umetniška slika, ki predstavlja kraljevski Wawel, nad njim beli poljski orel, spodaj pestro cvetje, ob strani pa napis: »Bratom Slovencem Poljaki«. Nato sledi presrčno pismo: »Poljaki, ki so se udeležili katoliškega shoda v Ljubljani, izrekajo na naslov ljubljanskega pripravljalnega odbora zahvalo celemu slovenskemu narodu za gostoljubni, prisrčni in odkritosrčni sprejem na prekrasni kranjski zemlji. Bog daj, da bi se pogosto shajali in da bi mogli tudi mi Poljaki Vas, bratje Slovenci, v bližnji bodočnosti gostiti na svoii poljski zemlji. — Naj hi ta dva katoliška naroda, slovenski in poljski,
oprta na katoliško Cerkev in zvezana z vzajemno bratsko ljubeznijo odgovarjala namenom božje previdnosti v slavo katoliške Cerkve in v lastno dobro. Še enkrat »Bog plačaj« za vse, kar ste storili za nas Poljake v svoji domovini. Krakov, september 1913. — Odpošiljatetj spomcnico je knez Sapieha. Podpisani so: knez Vladislav Sapieha; odlična poljska jezuita Kuznowicz in Fabiano-wicz; tovarnar Zelenski; Mihael Dziu-ban; vseuč. profesor K. Zimmermunn; VVojciech Kopera; duhovnik Pa\velski; Kasper Bimetycki z ženo; Jakob Jama; Adolf Piasecki; Ludvik Gorka starejši in mlajši; Jožef Wn«jk; Stanislav Ko-neczny.
— Senožeški Franc von Garzarol-11 je pogorel pri upravnem sodišču na Dunaju. Leta 1912. je na njegov predlog sklenil občinski odbor v Senožečah pobirati vodarino od članov, ki stanujejo zunaj občine in oddajajo mleko v zadružno melkarno v Senožečah. Ti so se pa pritožili na deželni odbor v Ljubljani zoper plačevanje vo-darine, ki jim je tudi ugodil. Nekdaj tako mogočni župan Franc von Garza-rolli se je pa proti sklepu deželnega odbora pritožil na upravno sodišče na Dunaju, ki je pa njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo odločitev deželnega odbora in povedalo naprednemu županu Garzarolliju, cla občina nima pravice pobirati te vodarine. Nas veseli ta nos, katerega jc dobil Franc von Garzarolli, ker je s tem upravno sodišče konec napravilo zahrbtnemu rovanju proti zadružni mlekarni. Ker pa na videz Fr. von Garzai'olli tako skrbi za nas občane, da je hotel mlekarni naložiti vodarino, ga vprašamo, kaj je resnice na govoricah, ki se razširjajo po Senožečah: 1. Ali ima res pivovarna izpeljano stransko cev od vodovoda, po kateri teče voda skozi ravnateljevo stanovanje v pivovarno, čeprav jc glavna cev zaprta ob pomanjkanju vode? 2. Ali je res, cla je pivovarna dolžna več sto kron občini za porabljeno vodo, katere šc ni plačala? ? Na ta vprašanja naj odgovori župan! Ne bo mu težko, saj jc predsednik upravnega sveta akcijske družbe pivovarne »Adria«. Občani pa nismo več voljni vode stradati, ako je par tednov lepo vreme, da bi se nam zapirala. Pričakujemo odgovora županovega radovedni in za občino skrbni občani.
—	O vlomu v semiško hranilnico in posojilnico se nam piše iz Semiča: V noči od 26. do 27. t. m. so vlomili v tukajšnjo hranilnico in posojilnico neznani zlikovci, ki jih je zdaj pri nas vse polno, ko se gradi železnica, in so odnesli 1585 Iv. Morajo biti že strokovnjaki v tej stroki, sicer bi se jim ne bilo tako lahko posrečilo prevrtati močno železno blagajno. Dohod jim je bil lahek, ker morajo biti vežna vrata vedno odprta zaradi orožnikov, ki stanujejo nad hranilničnimi prostori. Zaslišala jih je soseda in pričela klicati orožnike. Pa zlikovci so že opravili svoje delo, pustili luč, poskakali skozi okno in odšli v temno noč. Eden si je moral pri skoku razbiti nos ali kaj drugega, ker je pustil precej krvi in tovariši so ga baje morali odnesti. Zdaj so menda že na Hrvaškem. Pozor za naprej! Zdaj se marsikateri vlagatelj resno boji, kaj, če niso mojega denarja odnesli? Pa bodite brez skrbi. Tako močen zavod, kakor je semi-ška posojilnica, bo pretrpel to izgubo brez vsake posledice. Noben vlagatelj nc bo trpel niti vinarja. Trpel bo čisti dobiček koncem leta in rezervni zaklad. Kdor ne zaupa, lahko dvigne, izplačalo se bo vsako uradno uro po pravilih.
—	Poštne vesti. S 30. septembrom t. 1. se opusti c. kr. poštni in brzojavni urad pri Sv. Ani na Gorenjskem ter med Sv. Ano in Tržičem na Gorenjskem obstoječa, v času od 16. junija do 15. novembra vsakega leta dnevno dvakratna, v ostalem Času pa dnevno enkratna enovprežna poštna vožnja. S 1. oktobrom t. 1. se vpelje na c. kr. poštnem uradu Tržič na Gorenjskem služba selskega pismonoše z dnevno enkratnim dostavljalnim obhodom (izvzemši nedelje) za kraje Sv. Ana (grad), Na Plazu, tovarna za pile in za graščinsko oskrbništvo barona Borna.
—	Požar. Dne 25. septembra ob 3. popoldne je začelo goreti v hiši Ant. Perkota v Gornjem Mokronogu št. 5. Prostovoljno gasilno društvo je z novo brizgalno, ki je bila ravnokar (14. septembra) blagoslovljena, prihitelo v kratkem času na lice mesta in ogenj vsaj omejilo. Rešilo sc je vse. Samo nekaj žita, ki je bilo spravljeno na podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje je bilo zavarovano pri »Slavij!« za 700 kron. Zažgal je osemletni rejenec, sin nekega ogljarja, ki je že čez šest let pri hiši. Deček je jako trmast. Gospodinja ga je tisti dan nekoliko straho-vala, Deček ie potem, ko so vsi odšli
na delo, poiskal v žepu starega očeta žveplenko, šel pod streho in zažgal otavo. Tako je sam prihodnjega dne orožniku priznal.
—	Poročil se je v Kranju stotnik g. Emil M e r k iz Travnika, sin pokojnega svetnika gosp. Jos. Merka, z gdčno A n o O m e r s o v o , hčerko pokojnega veletržca.
—	Občni zbor podružnice »Slovanske Straže« na Bledu. Dne 5. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne se v stari šoli vrši občni zbor podružnice »Slovenske Straže« na Bledu.
—	Prijet vlomilec. Tc dni so orožniki prijeli 221etncga dninarja Ignacija Konič z Bleda, ker jo osumljen, da .je začetkom septembra v Zapogah in Bob. Beli izvršil več vlomov. Izročili so ga orajnemu sodišču v Radovljici.
—	Pasivna rcsistenca poštnih uradnikov. Z Dunaja prihajajo glasovi, da poštno uradništvo hoče o Božiču poizkusiti s pasivno resistenco, da si izvo-juje svoje zahteve.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV. (V tirolskem deželnem zboru napovedana najostrejša obstrukcija)
Inomost, 30. septebra. Ker so se pogajanja o volilni preosnovi razbila, napovedujejo nemški svobodomiselci naj-ostrejšo obštrukcijo v jutra,jšnji seji in so 76 nujnih predlogov vložili. Izključena niso nova pogajanja.
Solnograd, 30. septembra. Deželni odbor je predložil deželnemu zboru proračun za leto 1914., ki izkazuje 2,131.714 kron primanjkljaja. Deželni odbor predlaga 65r/ deželno doklado in 10 r/c naklado na vino in meso.
HRVAŠKA KRIZA.
Zagreb, 30. septembra. »Srbobran« izvaja, da ne more biti govora, cla bi se koalicija združila z unionisti ali pa s Frankovci.
Zagreb, 30. septebra. Vladni krogi izjavljajo, da se pri deželni vladi izvršijo osebne izpremembe in cla se imenujejo novi višji župani.
MIR DVE LETI ZAGOTOVLJEN.
Lvov, 30. septembra. Poljski listi
poročajo iz Varšave, da je Sazonov v razgovoru z nekim bančnim uradnikom izjavil, da se lahko trgovina in industrija nemoteno razvijata, da je mir vsaj dve leti zagotovljen.
Uu&lloflsKe novice.
lj Ljubljanskemu občinstvulTe dni bo trkalo na Vaša vrata slovensko aka-demično dijaštvo. Ljubljanske dame in visokošolci Vas bodo posečali z nabiralnimi polarni za visokošolska podporna društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Ne zapirajte jim vrat in srca I Pomagajte vršiti podpornim društvom težavno nalogo vsi, vsak po svoji moči! — Osrednji vsedijaški podporniški odbor.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani naznanja, da se prično redna predavanja v mesecu oktobru. Prvo predavanje bo v č e t r t e k d n e 2. o k-t o b r a točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani Šentpeterskega prosvetnega društva. Otvoritveno predavanje ima č. g. c. kr. profesor dr. J. Jerše. Vabimo vse člane in članice ter druge prijatelje in prijateljice naše organizacije k našim predavanjem.
lj Liberalna skrb za obrtništvo. Proti prvemu odstavku predloga, s katerim deželni zbor pozdravlja ustanovitev Vajeniškega doma v Ljubljani, so glasovali liberalni poslanci, dasi jim je.omogočilo glasovanje za predlog od grofa Barbola predlagano ločeno glasovanje. Le poslanca Reisnerja je bilo sram glasovanja svojih tovarišev in je glasoval za ta del predloga. Liberalna stranka z izjemo profesorja Reisnerja torej ne pozdravlja ustanovitve Vajeniškega doma v Ljubljani.
lj Zopet eden najglavnejših liberalnih »prijateljev obrtnikov« razkrinkan. V Ljubljani smo včeraj opazili izredno veliko brivskih mojstrov z dežele. Po Ljubljani se je govorilo, cla so prišli z gorjačami v Ljubljano, in.ko smo vprašali, zakaj — dejalo se nam je, da se vrši občni zbor deželne zadruge brivcev in lasničarjev ter d a bi ne bilo čudno, ako bi prizadeti prišli poplačat nered v tej zadrugi z gorjačami. Na včerajšnjem občnem zboru je bilo navzočih 45 članov. Na dnevnem redu je bilo poročilo o računskih zaključkih za leto 1908, 1909, 1910, 1911 in 1912. Poročilo je predlagalo odobritev za leto 1908 do 1912, druge računske zaključke je o b r t n a oblast odobrila, dasi so bili nepravi!-n i. To poročilo je vrglo kaj čudno senco na »delovanje« in sposobnost obrtne oblasti, ki bi potemtakem niti pri navadnem račtihskem zaključku ne mogla vršiti svoje dolžnosti.. Na obč-
nem zboru je bila konstatirana poneverba načelnika zadruge g. Valentiča, ki je torej imel tp napako, da je po gostilnah kot liberalen agitator in liberalen »prijatelj obrtnikov« raje na glas prebiral škofovo »rdečo brošuro«, namesto da bi gledal v zaupane mu knjige iu skrbel za red, da gre denar r.a pravi kraj. Soglasno je bil sprejet predlog gospoda Navinška, da se poneverba določi z 1424 K 42 vin. Kako je Valentič gospodaril, sledi iz tega, da niti pristopivših članov ni vpisal. Vsled takega »poslovanju« je bilo pač težko sestaviti račune. G. Franclietti jc torej mogel predložiti lo nekake provizorne račune ter je predlagal, naj sc odobri tudi pismena izjava g. Valentiča, ki obljubuje odplačevati na mesec 10 K, Radovedni smo sedaj, čc bo vsaj sedaj obrtna oblast račune natančno pregledala in zahtevala vsa pojasnila! Sedaj se bodo končno tucli morale pojasniti razmere pri bolniški blagajni brivskih pomočnikov, kjer so sc množile tožbe, da Valentič nc plačuje zdravnikov, ne računov v lekarnah, ter so pomočniki, ki so pošteno plačali mesečne prispevke bolniški blagajni, morali sami plačati zdravila in zdravnike. Ni čuda, da se jo ob takih razmerah Čulo na včerajšnjem občnem zboru precej nelaskavih besed na naslov g. Valentičevega »delovanja«. Vsi skupaj pa so imeli vtisek, da bi take razmere v zadrugi ne bile mogoče, ako bi m a g i s t r a t n a oblast pravilno vršila svojo d o 1 ž -n o s t ! Občni zbor deželne zadruge brivcev jc včeraj prejšnjemu odboru izrekel soglasno nezaupnico. Ali bo scclaj m a g i s t r a t n a obrtna o b 1 a s t, ki jc bila včeraj na tem zanjo karakterističnem občnem zboru zastopana, sama takoj posegla vmes, da se takoj u goto v e razmere pri bolniški blagajni pomočnikov in fondu za potujoče pomočnike in vajence?!
lj Ljubljana glavni kolodvor. Pri« čenši s prvim oktobrom 1913 dobi postaja Ljubljana južni kolodvor ime Ljubljana glavni kolodvor. (Čc bi le res tak bil!)
lj Konflikt med lastniki brivnic in brivskimi pomočniki se je pojavil na včerajšnjem občnem zboru deželne zadruge brivcev. Lastniki bravnic hočejo ustanoviti delavski red ter so ta delavski red tudi sestavili. Določbam tega delavskega reda so sc pa pomočniki uprli ter se posebno upirajo, da bi oni snažili kovinske stvari v brivnicah in pa pljuvalnike. Pomočniki zahtevajo tudi skrajšanje delovnega, časa. Predložili so svoj delavni red, ki je skoro v vsaki točki nasproten delavnemu redu, katerega so sklenili gospodarji. Govori se, da ni izključeno, da pride do štraj-ka pomočnikov.
l j Koncert v hotelu Južni kolodvot (A. Štelzer). Danes privede bivši godbeniki »Slovenske Filharmonije« koncert pod vodstvom gosp. koncertnega mojstra Bogomila Černija. Začetek ob osmih zvečei-, vstopnina 60 h. Jutri zvečer se vrši koncert na sv. Petra cesti v hotelu Tratnik. Začetek ob 8. uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki, kateri so oclviicu sedaj le od koncertnega zaslužka in so sedaj ve* činoma z rodbinami brez kruha.
lj V bolnišnico in v blaznico. Mih. Burger iz Tomišlja je včeraj popival z Josipom Cotmanom z Iga. Cotman ni prave pameti, česar pa Burger ni vedel. Burger jc mislil, da ga ima Cotman preveč v glavi, zato ga jc iz gostilne silil domov. Cotman je res šel z Burger-jem, zunaj je pa Burgerja napadel z nožem in mu strahovito razmesaril obraz. Burger je moral v bolnišnico, Cotmana so pa prepeljali v blaznico.
lj Nadebudna deklica, liletna Marija Plešnar iz Gline se je že delj časa potepala po Mestnem logu in se preživljala s tem, kar ji je prišlo pod prste. Stariši so jo iskali brez uspeha. Včeraj popoldjne pa jo je v viški cerkvi dobil cerkovnik skrito v spoveclnici v trdnem spanju. Poklicali so stražnika, ki je potepenko odvedel na policijo.
lj Dva prsta odsekal. Včeraj sta na Glincah sekala drva 71etni Stanislav Petelin, čevljarjev sin, in njegov brat Stanko. Med sekanjem je Stanko položil roko na knalo, brat Stanislav pa je v tem trenutku udaril in mu odsekal dva prsta na desni roki. Dečka so prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Nikolaj Hafner, delavec, 27 let. — Franc Šutar, tiskarski vajencc, 20 let. — Stanislav Povšič, sin delavca, 1 leto. — Darinka Dobnik, hči tesarskega polirja, 4 mesece.
RAZPUST LAŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Rim, 30. septembra. Kralj je razpustil laški državni zbor. Nove volitve bodo dne 26. oktobra, ožje volitve 2. no-
vembra. Nova zbornica se skliče dne 27. novembra.
Zadnje vesli.
DRfcAVNI ZBOR.
Dunaj, 1. oktobra. Prihodnja plenarna seja poslanske zbornice se vrši 21. t. m., ob 11. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: Specialna debata o fina lčni reformi (avtomobilni davek, to-talizaterski in »buclimarcherski« davek, davek na peneča se vina, novela glede davka na žganje in osebnodohod-ninska novela).
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gorica, 1. oktobra. Danes dopoldne Je princ Hohcnlohe otvoril goriški deželni zbor. Po laško-slovenski obljubi je novi deželni glavar Faidutti omenjal nalog deželnega zbora: urediti finančno stanje dežele, občinski red in kolonski zakon se morata izpremeniti. Svest si je težkoč, ki ga čakajo, a postopal bo po fcačelih krščanske pravičnosti, ki so temelj vsakega blagostanja. Nato so storili obljubo glavarjev namestnik in drugi poslanci. Deželni glavar je nato sejo zaključil. Prihodnja seja je danes ob 5. uri popoldne. Na dnevnem i*edu verifikacija volitev, volitev deželnega odbora in odsekov. Danes zjutraj jc bila pred otvoritvijo deželnega zbora sv. maša, katere so se udeležili vsi poslanci razun enega.
OD DRŽAVNE POLICIJE.
Trst, 1. oktobra. Policijski konci-pist Rudolf Junowicz jc premeščen iz Ljubljane v Celovec, provizorični policijski koncipist Srečko B r e z i g a r pa iz Trsta v Ljubljano.
KUNSCHAK DEŽELNI ODBORNIK.
Dnnaj, 1. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je bil poslanec Kun-schak s 36 glsovi od 42 izvoljen za deželnega odbornika (mesto rajnega Sehneiderja).
PAŠIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 1. oktobra. Ministrski predsednik Pašič pride v kratkem na Dunaj na obisk h grofu Berchtoldu. Ofici-ozni list zunanjega urada piše, da je Pašič lahko gotov prijaznega sprejema. Pašič se bo na Dunaju prepričal, da v Avstriji ne vladajo nobeni predsodki proti Srbiji.
AVSTRIJA NI Z ALBANSKIMI DOGODKI V ZVEZI.
Peterbnrg, 1. oktobra. Z ozirom na vehementne napade tukajšnjega časopisja zoper Avstrijo nek avstrijski diplomat v »Rieči« izjavlja, da Avstrije ne zadene absolutno nobena krivda na dogodkih v Albaniji, ker vznemirjenja v Albaniji niso nikakor v interesu Avstrije, ki skrli 10 gleda, da se izogne vsem zapletkom.
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V LONDONU.
London, 1. oktobra. Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand pride na oficielni obisk k angleškemu kralju v Windsor.
VAŽNA IZJAVA PAŠI6A.
Pariz, 1. oktobra. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da sc kmalu sestane z grofom Berchtoldom na Dunaju, da se vpostavi dobor x*azmerje z Avstrijo. Albanska vstaja ne sme povzročati preveč vznemirjenja. Izginila bo kakor hitro bodo srbske čete koncentrirane. Srbija Albanije noče osvojiti, ampak bo zahtevala le reklifikaci-je meje, da moro zgraditi nekaj trdnjav ob važnih strategičnih točkah. Glede Turčije je dejal, da po njegovem mnenju z albanskimi dogodki ni v zvezi. Komplikacij med balkanskimi dr-lavami se ni bati, ker sta Srbija in Grčija z defenzivno alijanco zvezani in ker Rumunija kršitve bukareškega miru nc bi trpela.
ALBANSKA VSTAJA.
Belgrad, 1. oktobra. (Oficielno.) Prizren jc izven nevarnosti, Djakovica očiščena in tudi v bitoljskem okraju vlada že popoln mir. Oddelek srbskih čet se je podal v Ohrid, da vjame bulgarskega četovodjo Čanlcva. Srbske čete so zasedle Galičnik in Zerovnico. Z ozirom na varnost se pa, kakor se govori, mobilizira cela srbska armada.
London, 1. oktobra. »Daily Tcle-graph« javlja, da Srbi nad Albanci zmagujejo. Vstajo Albancev, ki so na novem srbskem ozemlju, se lahko smatra za ponesrečeno.
Belgrad, 1. oktobra. Uradni list priobčujc ukaz za mobilizacijo drin-ske divizije.
Solun, 1. oktobra. Tu se jc sestavila ljudska hramba, da nadzoruje albansko in turško prebivalstvo.
ESAD PAŠA IN ALBANIJA.
Dunaj, 1. oktobra. »Ncuc Fr. Pr.« ima razgovor z Esad pašo, ki jc dejal: Albanci so edini, da se morajo uvesti
krepke reforme. Kemail hej ima samo Valono za seboj. Petero je naših zahtev: 1. Sedež albansko vlade mora biti v Draču; 2. ustanoviti sc mora odgovorna vlada; 3. velevlasti naj takoj imenujejo kneza; 4. vlada v Valoni mora položiti podrobni račun o dohodkih iu stroških; 5. pred imenovanjem kneza se inozemcem ne sme dati nobenih koncesij.
USPEH AVIATIKA SABLATNIKA.
Berolin, 1. oktobra. Koroški aviatik Sablatnik je danes tu s tremi pasažirji dosegel rekord v poletu v visočino. Dvignil se je 2830 metrov visoko.
DIESEL PONESREČIL?
London, 1. oktobra. Znani prvak na polju izdelovanja motorjev dr. Rud. Diesel, ki sc je vozil na pamviku »Dresclen«, jc izginil. Ne ve se, ali sc je ponesrečil, ali je izvršil samoumor. Zvečer je bil dr. Diesel na parniku šc pri večerji, nakar se je sprehajal po krovu. Od takrat ga niso več videli. Diesel je bil večkratni milijonar.
UMOR POJSKEGA KNJIGOTRŽCA.
Krakov, 1. oktobra. Danes ponoči je bil na bestijaličen način umorjen in oropan najstarejši 54 let stari poljski knjigotržec Ferdinand Seizowski. O storilcih ni sledu.
BORZA.
Dunaj, 1. oktobra. Montanski papirji so zopet padli, in sicer za 10 K, železniške akcije za 51 K.
Štajerske novice.
š štajerski deželni zbor. Kakor izvemo od verodostojne strani, je načelnik »Slovenskega kluba« štajerskega deželnega zbora državni in deželni poslanec dr. Korošec za četrtek, dne 2. oktobra, dopoldne zopet sklical klubovo sejo v Maribor. Iz teh ponovnih klubo-vih posvetovanj je razvid/.io, da pogajanja vendar niso tako ugodna, kakor so o tem vedeli poročati nemški listi. Zopet se je uresničila prislovica: »Der Wunsch ist der Vater des Gedankens.« — O uspehih nadaljnjih pogajanj bomo poročali.
š Opekli so se. Mesai*ja in gostilničarja Kirbisa v Mariboru je sodnija izpustila iz preiskovalnega zapora. »Mar-burgerca« je sicer hujskala, a ji ni nič izdalo.
Rožne stvori.
Velike povodnji v Carigradu. V Carigradu se je utrgal oblak. Predmestja Therapia, Bujukdere in Sarijira so poplavljena. Utonilo jc več ljudi.
Špansko mesto Vendrell gori. V Vendrellu jc izbruhnil požai*, ki grozi mesto uničiti.
Mnenje gospoda dr. J. Mayrja v W a g r a j n u.
Gosp. J. S e r r a v a 11 o
Trst.
Vaše želez nato kina-vino S e r r a v a 11 o mi je izborno rabilo pri zdravljenju slabokrvnosti in poapnenja žil. Izkazal se je kot izborno okrepče-valno sredstvo vseh stanjih oslabelosti, naj je bil tak vzrok velika izguba krvi ali dolge bolezni, uničujoče telesne moči. Me zelo veseli, da mi je mogoče se izraziti tako laskavo o Vašem izdelku.
W a g r a j n , 8. junija 1911.
1) r. M a y r.
zopet ordinira.
Rudollovo - Kandija l. oktobra 1913,
Jako dober, kratek
3023
glasouir
se ceno proda. Stari trg št. 22,/II. levo.
Dekle s Koroškega
staro 17 let, vešče slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, išče službe strežnice, varhinje otrok ali sobarice v kaki krščanski, narodno-misleči družini. Več pove upravništvo lista pod štev. 3006,
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje našega iskreno ljubljonoga soproga oziroma očeta in svaka, gospoda
Antona Sackl
posestnika in gostilničarja
ki je včeraj, dne 29. septembra po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 81. letu svoje dobo izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika sc vrši v sredo dne 1, oktobra ob !t. uri dopoldne.
Blagega rajnega priporočamo v pobožen spomin.
V Trebelnem. 30. sept. 1913.
Marija Sackl, soproga.
Zollja, Mirni, Gabrijela Bule rojena Sackl, hčere. — Anton Bule, posestnik v Mokronogu, zet.
3022
I Ako še niste, I J pošljite naročnino! J
(""iti*** Inal° rahljene in pouk v vvlll c igranju na citrah: lvoželjski (4 zvezki), Enslein (0 zvezkov) in slov. nar. pesmi za citre: Kiferlc (3 zvezki). Vse skupaj se proda po znižani ceni Ravnotam se dobi tudi:
Star križev pot
slikan na platno,	format: 50X40 cm brez okvirja.
RACoHnioL-	Iaški (Weber), latin-
DCSCUIJJCIIV	aki (stowasser).
Qloi-oncl/nn s 23 slikami iz Kri-OICI CUSKUp Stusov. življenja
Kje, pove uprava »Slovenca" pod štev 3005.
Za mizarsko obrt sprejmem takoj
vajenca
poštenih staršev ter primerne starosti. Jakob Kregar, mizarski mojster, Viž-marje 2, p. št. Vid nad Ljubljano. 3018
Klobuki 3025
Cilindri
Čepice
Kravate
Rokavice
Srajce
Nogavice
Žepni robci
Naramnice
Dežniki
Prof. Jagrovo
Trikot perilo
Za lovce:
Pletene telovnike Dežne plašče itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošle.
Splošno hranilnico v Trstu
osnovana po načelih hranilnič. regulativa z dne 2. septembra 1844,
je pričela poslovati s 1. oktobrom 1913. Uradi o ulici Torre Bianca St. 41. - Uradne ure od 9-12 in 3-5 pop.
fffoina obrestna mera 470.
„Splošna hranilnica-' v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati vloge, za katere se zahteva pnpilarna varnost.

■
i Bli I*

St. 1091 /pr.
3033 3-1
V deželni bolnici v Ljubljani sta popolniti dve mesti sekundarijev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 22. oktobra 1913
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1, oktobra 1913.
KNJIGOTRŽTVO.
Slovar laško-slovenski za šolo, potovanje, branje in kupčijo. Sestavil dr. Josip Valjavec.
Pozivno na naznanilo v včerajšnjem »Slovencu«, v katerem se je pomotoma priobči lo, da bo ta obširni in silno natančni slovar stal 3 K 60 vin., naznanjamo, da velja ta cena samo za one, ki si naročijo takoj to delo kot sub-skribentje. Slovar je povzročil namreč založništvu naravnost ogromne izdatke, v primeri s katerimi je navedena cena itak mnogo prenizka. Ker je pa založništvu silno veliko ležeče na tem, da že kar izpočetka proda kar največ izvodov tega vsakemu Slovencu potrebnega slovarja in vsaj nekoliko pokrije Velikanske izdatke, je določilo, da odda vsem p. t. naročnikom, ki vsaj do kon-ca novembra t. 1. slovar naroče, knjigo po znižani subskripeijski ceni, ki znaša samo 3 K 60 vin. za vezan izvod.
Finžgar, Pod svobodnim solncem.
Povest davnih dedov. 1. knjiga 3 K, vez. 4 K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez. k K 80 vin.
Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem« je najboljše zgodovinsko delo v slovenskem leposlovju.
Ta roman je pesem slovanskega vstajenja in vsakega Slovenca mora prevzeti vzneseni domovinski duh, ki veje iz njega.
Finžgarjevih povesti naj nc malti j ka v nobeni slovenski hiši.
Twain, Kraljevič in berač. Za Ijud-skošolsko mladino prirejena povest. Cena 60 vin., vez. 80 vin.
Ta neverjetno ljubka povest za šolsko mladino je izšla izpod peresa preslavnega angleškega humorista, ki je spisal mnogo veselih knjig, s katerimi si je zagotovil odlično mesto v svetovnem slovstvu. Navedena povest je pisana izredno poučno ter zabavno iti bo mladini, kateri je namenjena, vsestransko koristila in jo zabavala.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Moiiorjani!
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži«!I —	—
PFOda sc poceni
z gospodarskimi poslopji, posebej ali pa z gruntom vred na Čatežu poleg Brežic. Hiša je nova, enonadstropna, obstoječa iz (i sob s pritiklinami, pripravna za trgovino ali za ubrt ali za letoviščarje in kopalne goste v Čatežkili toplicah. Več pove Ana Spilek^ lastnica na Čatežu ob Savi št. 24. 2977
išče podjetništvo zgradbe vodovoda na Bledu.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi strokovno znanje. Vstop takoj. Civilni inženir K. Kress, Bled.	3015
Sanatoržum Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik; Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln.
Išče se v Ljubljanski okolici 2997
Ponudbe pod št. 2997 na upr. Slovenca.
Dr. J. Demšar
ordinira odslej 3011
od 2.-4. ure pop.
0
©
®-1 | t-©—n][®
Proda se krasen
piamno
z močnim in lepim glasom in dobro ohranjen
harmonij
amer. sistema s 6 registri, 2 vrsti glasov, 5 oktav. Obrniti se je pod imenom TRIGLAV Poste restante, Ljubljana.	2981
Sprejme se takoj
vajcncc
za krojaško obrt. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod štev. 2983. (Znamka za odgovor.)
Hiša v Ljubljani
z vrtom, dvoriščem in pritiklinami se zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda. V hiši je gostilna, prostor pa je pripraven za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upravništvo „Slovenca1' pod „štev. 2923". (Znamka za odgovor!) 2920
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na tajskem. ^VSi?
Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 Id radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cenc restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 970 00
za krojno risanje, za prikro-jevanje in izdelovanje ženskih in otroških oblek
Reza Hubmayer
Ljubljana, Mestni tri 24, llnaflslropio.
Pouk se vrši v tečajih ali pa posamezno. Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. Naročila sprejema od 12. do '/->1. opoldne in od 6. do 7. zvečer. 2852 4-1
Zaradi pomanjkanja prostorov se proda 2924
pohištvo i„ več postelj
z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica št. 12.
50°|o prihranita
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikum"-margarin. „Unikum"-margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na 'vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blaim-schein-ovega »Unikum«-margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
Vedno velika zaloga
klobukov
in čepic
lastnega izdelka.
Kupice feraže vsej* divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Sc priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst. kakor tudi dam-	—
skih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kozu-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov,
Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
J. WHKIEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21.
A. KUNC
2707
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
cge
w
^V"
log**.
' <jec
06l®
*
4»
e
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
Naznanilo.
V petek, dne 3. oktobra 1913 se bodo prodajale na prisilni dražbi hiše Elija Predoviča v Ljubljani, in
sicer:
hiša na Predovičevem selu št. 31 najmanjši ponudek K 49.92058
22.451-43
33
34 36
38
39
40
41
42
43
44
45
46
14.725-46 15.428-56 28.623-62 12.836-96 12.744-40 12.941-73 13.494-78 13.01208 12.001-23 27.668-3! 13.32259
Prodaja se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 ob 9. uri dopoldne. Kupci se vljudno vabijo.	;)0i2
m zimske dobe
2966
pmporoea se I •
Marije Terezije cesta štev. 8 v Ljubljani
zet postavljanje novih peči kakor tudi za vsa popravilo
peei, štedilnikov itd.
J
• • v •
la. perilo
za gospode, dame in otroke.
Klobuki. Čepice
itd.
2(560
Najmodernejše
bluze, jutranje obleke,
športne jope in čepice za dame in otroke. Vse potrebščine za šivilje.
Postrežba solidna in točna.
Pri demoliranju deželne, nekdanje Po-gačnikove hiše v Salendrovi ulici (Breg)
je naprodaj vsakovrsten
stavben materija!
strešna in zidna opeka
stavben les kamenje za nasipanje
(šuta) itd. Povpraša se na licu mesta.
■t,'
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.