pofrninA piAčAnA v corovmi
£
£
£
s:
C
S.
potAMeznA Itcviika tiAne 1-dio
LETO ni.
<-/TWrTO
LJUBLJANA, SOBOTA, 8. APRILA 1939.
UREDNIŠTVO IN ITPRAVA: Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornica — Tel. St.: 35-29 — Pošt. čekovni račun St. 17.548 — NAROČNINA :	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 15.
S KRISTUSOM DVIGAMO GLAVE
Svet je v svojem bistvu vedno enak. Vedno je v njem borba dveh nasprotij. Vedno je v človeku poedincu in v družbi tekma med materialno in med duhovno silo.
Vsekakor je materialna sila terjala zase vso oblast in vse pravice in se z reakcijo in močjo posedujočega upirala zmagi duha.
Zmerom so znali njeni privrženci dobro prepleskati svojo borbo, maskirati z varljivim videzom svoje smeri. Vedno je bil zato tudi videz zmage na njeni strani, ker se niti za hip ni nikoli pomišljala pri izberi svojih sredstev.
In vendar je duhovna sila vselej strla vse okove, spremenila stare tisočletne običaje, izprevr-gla miselnost, zrušila sodobne malike in vstala zmagoslavna, od milijonov z radostmi sprejeta, od pokopa v novo, cvetoče življenje.
Tako je šla posest, navada in forma v boj zoper Kristusa Boga in morila, pokopala in še grob zastražila. Tako so šla stoletja vedno z novimi maliki na čelu svojih pohodov zoper Cerkev, v kateri Kristus življenje nadaljuje.
Tako je šla posest, navada in forma v boj zoper Kristusa Boga, in morila, pokopala in še grob zastražila. Tako so šla stoletja vedno z novimi maliki na čelu svojih pohodov zoper Cerkev, v kateri Kristus življenje nadaljuje.
Zlasti pa so se danes zoper duha uprle
vse materialne sile sveta in vsa snovna stremljenja človeka in brezobzirno vodijo svoj uničujoči boj do njegovega poraza in pokopa.
Kristus pa je vstal, Cerkev je v stoletjih vedno znova vstala in za duha ni nobenih zapahov, ni nikakih zazidanih in zapečatenih vrat, ki bi zavrla večno življenje in nje-
govo vedno sveže zmagoslavno vstajenje.
Za Veliko noč zato z vstalim Kristusom dvigajo glave vsi, ki se bore za zmago njegove duhovne sile in verjejo, da bodo z njim zase in za svet zmagali tudi sami.
Milijoni vernih katoličanov verjejo, da za velikim petkom trpljenja vedno pride velikonočno jutro Vstajenja in v tej veri
vriskajo v občutenju bodočega uozjega zmagoslavja svoj veseli: Aleluja!
Tudi delavski stan je imel svoj veliki petek.
Mi verjemo, da pride po mnogih zablodah zopet tudi zanj nova Velika noč in novo srečno in pravično urejeno življenje in s Kristusom dvigamo glave.
Voščilo narodnega vodstva delavcem za praznike
V * 'i
C i
Tvoja bodi letošnja Velika noč
Velika noč je praznik, katerega ves svet, posebno pa naš slovenski narod močno doživlja. Lepi narodni običaji so zunanji dokaz pristnega čustva, ki globoko živi v narodni duši in njeni krščanski tradiciji.
Resnica o Kristusu in njegovem vstajenju od mrtvih je veličastna. Gledana s človeškimi očmi predstavlja silno, vseobsegajočo idejo o zmagi življenja nad smrtjo, o zmagi dobrega nad hudim. Tej ideji vsak čas, vsaka doba vlije svojo posebno vsebino, katero ustvarijo potrebe, dogodki, življenje samo in vsi pojavi ob katerih človeštvo živi in gre skozi zgodovino.	'
Nosilec novega časa je delavec. Delavec na polju, delavec v tovarni, intelektualec. Narod, komur pripada, bo z njim vstajal in rastel. Za nas, ki nam sila in število ne bosta v oporo, velja vse to le še v večji meri. V Strajno delo
na vseh naših poljih, organizacije in enotnost našega prizadevanja in čim-manjše notranje trenje bodo našemu narodu dali tisti polet, da bo vzdržal ostro tekmo drugih narodov in si zgradil svojo bodočnost.
Slovenski delavec, združen iz vseh stanov, tvoja bodi letošnja Velika noč!
duku slovenskega naroda in ki hoče, verno Bogu, služiti svojemu narodu, zavedajoč se, da smo vsi Slovenci brez razlike stanu člani ene narodne skupnosti, usodno neločljivo povezane z jugoslovansko državno skupnostjo.
Moja želja, ki jo izrekam za praznik Gospodovega vstajenja vsem članom ZZD, je, da bi se tesno oklenili te svoje organizacije, da bi z navdušenjem šli vsi na delo za njeno rast in njen vsestranski napredek in da bi ZZD postala tako čim prej prava in priznana predstavnica vsega našega delavstva.
Dr. Miha Krek
gradbeni minister.
Bog daj srečno in veselo alelujo vsem našim delavskim družinam!
Bog čuvaj in ohranjaj Jugoslavijo in naše svobodno narodno in socialno življenje v njej.
Ban dr. Marko Natlačen članstvu ZZD
ZZD je naša mlada organizacija, med slovenskim delavstvom ukoreni-Vpoštevajoč kratko dobo njenega delo- nila. Zdaj so ji dani vsi zunanji pogoji, vanja in mnoge težave, ki jih je morala da se razvije v mogočno organizacijo, ob svojem nastopu premagati, moramo ki naj bi sprejela v svoje okrilje vse priznati, da je hitro napredovala, in se slovensko delavstvo, ki se ni izneverilo
Voščilo centrale
Da bi s Kristusom vstali vsi, naročnikom in čitateljem za Veliko noč želi uprava in uredništvo »Slovenskega delavca«.
Vsemu članstvu in vsem prijateljem želi centrala ZZD božjega veselja polne velikonočne praznike, da je Kristus zmagal!
Konec socialističnega gospodarstva v ljubljanski Del. zbornici
Ob zaključku lista je uredništvo prejelo iz Beograda iz kabineta g. ministra Snoja telefonično sporočilo, da je dosedanja uprava ljubljanske Delavske zbornice razrešena in da je na njeno mesto imenovana nova iz vrst narodno zavednega delavstva, v kateri ima Zveza združenih delavcev absolutno odločujočo številčno moč.
Dne 4. aprila je tako minister za soc. politiko1 in narodno zdravje, g. Milivoje Rajakovič podpisal odlok, s katerim je napravil
konec marksistično socialističnemu gospodarstvu
v stanovski zbornici slovenskega delavstva in izročil njeno upravo v roke
Zveze združenih delavcev
S tem aktom je zaključena dolgoletna borba .slovenskega delovnega naroda v celoti proti marksističnemu zastrupljevanju preko te naše najvažnejše socialne ustanove, v katero je vse naše delavstvo prispevalo svoj denarni doprinos, v kateri pa nikoli ni našlo prayega razumevanja za svoje zdrave težnje.
Obenem je konec mačehovskega traktiranja naše narodne delavske strokovne organizacije Zveze združenih delavcev in konec vseh krivic, ki jih je marksistično usmerjena zbornica napram njej neprestano ponavljala.
Mlada moderna ZZD bo poslej v najtesnejši povezanosti z narodno celoto in z njenimi predstavniki vodila v pravcu čuvanja narodnih verskih, kulturnih in skupnih političnih vrednot usodo tega zavoda in uverjeni smo, da bo svojo nalogo temeljito in dobro izpolnila.
Zguba Delavske zbornice pa brez-dvomno pomeni za vse naše marksistične smeri tako močen udarec, da bodo rapidno začele padati in zgubljati na svojem vplivu povsod, kjer so se doslej vsled abnormalitete razmer še tako krčevito branile in vzdrževale ravno radi tega, ker jih je na celi črti podpirala dosedanja uprava ljubljanske Delavske zbornice.
Zvezi združenih delavcev pa se odpirajo mnoga polja za praktično izvedbo njenega programa in za njeno organizacijsko rast. Nova uprava je sestavljena sledeče:
ČLANI :
1. Kozamernik Viktor, knjigovodja, Ljubljana, Rožna dolina c VIII/14.
2. Gasar Albin, nameščenec KID. Jesenice-Fužine, Savsko nabrežje 16.
3. Govče Avgust, papirniški delavec, Gornji Kašelj 72. p. Dev. Mar. v P.
4. Pirih Milko, dnevničar, Ljubljana, VII. Galetova 31.
5. Zajec Vekoslav, rudar, Velenje.
6. Kralj Franc, mehanik, Ljubljana, VII. Draga 37.
7. Dacar Rudolf, predilniški delavec, Tržič.
8. Markič Matevž, delavec KID, Slov. Javornik 75.
9. Rukše Nežka, služkinja, Ljubljana, Tavčarjeva 6.
10. Erjavec Alojzij, litograf, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
11. Grebenšek Venčeslav, dnevničar, Ljubljana, Staretova 19.
12. Pirnat Jože, strojni stavec, Rodica 55. p. Domžale.
13. Ažman Franc, kovinar, Jesenice-Fužine, Pod Možakljo 22.
14. Furnar Štefan, tekstilec, Maribor-Hoče, Sv. Miklavž 96.
15. Vrhovec Ernest, tobačni delavec, Ljubljana, Zaloška 107.
16. Lenarčič Jože, mizar, LiLtija, Stavbe 67.
17. Struna Andrej, tekstilni delavec v tovarni »Slavoteks« Kočevje.
18. .Arderle Karol, tovarniški delavec KTD, Selo 20. p. Žirovnica.
19. Janko Žagovec, strojnik, Pobrežje-Maribor, Cankarjeva 28.
20. Drhnar Jože, monter, Celje, Dečkova 34.
21. Pan M!ha, rudar, Senovo 63. p. Ra^benburg.
22. FoHk Franc, usnjar, Polena 24. " Slov. Konjice.
23. Je^h Adolf, rudniški strugar, Tr-
Vrfolie 2
24. F^rher Avgus, tekstilni delavec, Polzela 137.
25. Kalčič Rudolf, dnevničar, Ljubljana, Staničeva ul.
26. Kuder Ljudevit, rudar, Brezovnik, p. Griže pri Celju.
27. Križevnik Peter, delavec, Mislinje.
28. Golob Stane, trgovski sotrudnik, Ljubljana, Tugomirjeva 17.
29. Arčon Julij, dnevničar, Ljubljana VII. Kosova 8.
30. Lazar Ferdinand, občinski delavec, Ptuj, Slomškova 13.
31. Salberger Nadislav, privatni nameščenec, Tržič, Cerkvena 16.
32. Kralj Franc, delavec KID, Slov. Javornik 32.
33. Slak Jože, papirničar, Radeče, pri Zidanem mostu.
34. Zabavnik Franc, zidar, Košiče, 5. p. Kamnik.
35. Strnad Vinko, strojni stavec, Delniška tiskarna, Ljubljana
36. Mastinšek Puranjo, inkasant, Po-brežje-Maribor, Dr. Verstovškova
16.
37. Časar Franc, privatni nameščenec, Murska Sobota.
38. Megla Alojzij, tovarniški delavec, Kranj, Tavčarjeva 9.
39. Luzar Franc, strokovni tajnik Zveze združenih delavcev, Ljubljana, Čopova 1.
40. Dornik Jakob, delavec, Hum 112. p. Ormož.
41. Pogačnik Filip, papirničar, Vevče, p. Dev. Mar. v Polju.
42. Križman Andrej, urednik »Slovenskega delavca«, Ljubljana, Čopova 1.
43. Rozman Peter, strokovni tajnik, Maribor, Miklošičeva 2.
44. Škerlj Pavel, strojnik, Ljubljana, Miklošičeva 20.
45. Pogačnik Metod, natakar, Zidani mest.
46. Stanovšek Franc, strojnik, Kranj 106.
47. Berk Anton, delavec, Sp. Sečovo, p. Rogaška Slatina.
48. Brišar Matija, lesni delavec, Sote-ka, p. Straža pri Novem mestu.
49. Vrenčur Karl, kovač, p. Sv. Lovrenc na Pohorju.
50. Kosem Drago, administrativni tajnik, Ljubljana, Masarykova c.'
51. Novak Marko-, privatni uradnik, tt. Woschnagg, Šoštanj.
52. Kovačič Anton, privatni uradnik, Maribor, Oražnova 8.
53. Sitar Alojzij, trgovski sotrudnik, Ljubljana, Frankopanska 11.
54. Klinar France, privatni uradnik, KID, Jesenice-Fužine, Prosvetna
29.
55. Naglič Drago, trgovski sotrudnik, Maribor, Kladezna ul.
56. Ham Karel, nameščenec firme Zabret & Co., Kranj.
57. Ing. Košir Vinko, privatni uradnik, Ljubljana, Tyrševa 29.
58. Repovž Ervin, privatni uradnik, Loka 100. p. Trbovlje.
59. Brumec Joško, uradnik, Murska Sobota, Nova ul. 4.
60. Onič Maks,' tovarniški delovodja, Slov. Javornik.
NAMESTNIKI :
1. Brtoncelj Franc, tovarniški delavec, Jesenice-Fužine, Gregorčičeva.
2. Kralj Rudolf, tekstilni delavec, Velika Stara vas, 12. p. Grosuplje.
3. Podgorelec Anton, zidar, Draga 37.
4. Homan Pavel, delavec, Stara Loka
18.	p. Škofja Loka.
5. Breskvar Franc, zidar, Sp. Hrušica 15. pri Ljubljani.
6. Gomze Jože, delavec, cinkarna Celje, Cesta na Dobrovo 11.
7. Kotnik Peter, pilarski pomočnik, Ljubljana, Rožna dolina IX/II.
8. Demšar Lovro, rudar, Senovo 67. p, Rajhenburg.
9. Hvale Maks, tobačni delavec, Ljubljana, Grajska planota 1.
10. Amon Milan, bolniški kontrolor, Klanec 37. p. Kranj.
11. Pokda Jože, kovinar, Krnica 6. p. Gorje pri Bledu.
12. Jonke Jože, urarski pomočnik, Ljubljana, Rožna dolina IX/7.
13. Kregar Joško, mizarski pomočnik, Št. Vid nad Ljubljano.
14. Arnšek Nežika, šivilja, Celje, Hrib sv. Jožefa 27.
15. Dovč Janko, kurjač, Ljubljana, Delavski dom.
16. Škrjanec Janez, lesni delavec, Ža-• lec 17. p. Kamnik.
17. Gogala Franc, delavec, Pivka 20. p. Naklo pri Kranju.
18. Polak Jože, rudar, Megojnica 97. p. Griže pri Celju.
19. Robič Lojze, inkasant KDE, Moste 35. p. Žirovnica.
20.’Prešeren Slavko, delavec pri tt. Runo, Tržič.
21. Kranjc Rudolf, čevljarski pomočnik, Ljubljana, Frankopanska c.
22. Dvoršak Alojz, črkostavec, Delniške tiskarne, Ljubljana.
23. Rupnik Jože, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice, Št. Vid nad Ljubljano.
24. Železnikar Marjan, elektromonter, Celje, Krekova 10 a.
25. Kašič Joško, strojnik, Loka, p. Trbovlje.
26. Ulčnik Simon, usnjarski delavec, Slov. Konjice.
27. Kukoviča Franc, skladiščnik, Ljubljana, Celovška c.
28. Vreča Mak,s, tekstilec, Tezno pri Mariboru. Krekova 3.
29. Zrimšek Jože, palir, Sp. Hrušica pri Ljubljani.
30. Traven Anton, kovinar, Komenda.
31. Fink Alojzij, cestni delavec, Podturn 25, p. Toplice pri N. mestu.
32. Jeretina Vladimir, tiskarniški delavec, Grobjje-Domžale.
33. Štrbenk I., organist, Črnomelj.
34. Knez Ferdo, delavec, Muta ob Dravi.
35. Jan Maks, kovinar, Mevkuš 20, p. Gorje pri Bledu.
36. Toni Peter, strojnik, Ljubljana, Šmartinska 32.
37. Pureber Ivan, lesni delavec, Soteska 26, p. Straža pri Novem mestu.
38. Peterka Franc, čevljarski pomočnik, Ljubljana, Hranilniška 7.
39. Dolenc Janez, kovinar, Graben 56, p. Kamnik.
40. Spreitzer Franc, inkasant, Ljubljana, Soška 5-II.
41. Klemenc Rudolf, delavec, Mislinje.
42. Jezernik Edvard, teksitlni delavec, Studenci-Maribor, Ciril - Metodova štev. 18.
43. Kocmur Marjan, fotografski pomočnik, Ljubljana, Društvena 5.
44. Frakelj Vinko, le,sni delavec, Dražgoše 69, p. Železniki.
45. Verbančič Slavko, brivski pomočnik, Ljubljana, Napoleonov trg.
46. Povše Friderik, papirniški delavec, Žebnik, p. Radeče pri Zid. mostu.
47. Bajc Rafael, delavec, Ljubljana, Stari trg.
48. Jemc Franc, tobačni delavec, Ljubljana, Knezov Stradon 60.
49. Veber Emil, strojnik, Pod Možakljo, Jesenice-Fužine.
50. Kalan Avgust, privatni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva c.
51. Bercieri Avgust, privatni uradnik, Ljubljana, Levstikova 15.
52. Sekolec Franjo, novinar, Maribor, Mejna ulica 26.
53. Rozman Janko, privatni uradnik tt. Runo, Tržič.
54. Oman Tine, privatni uradnik, Suha 25, p. Škofja Loka.
55. Bergant Mavricij, uradnik Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana.
56. Petrač Janez, privatni uradnik, Kropa.
57. Slivnik Ivan, privatni nameščenec, Sladki vrh, p. Št. Ilj v Sl. gori.
58. Resman Ludvik, poslovodja Kmetske zadruge, Radovljica.
59. Gajeta Jože, vodja podružnice Jugoslovanske tiskarne, Novo mesto.
60. Nosan Franc, bančni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva 10.
Naše ugotovitve
Strokovna komisija za Slovenijo, po
domače marksisti, so izdali 30. marca letos obširno okrožnico z ozirom na novonastali položaj. Iz te okrožnice ugotavljamo sledeče:
A) JSZ VODIJO MARKSISTI »Delavska pravica« štev. 14 od 30. marca t. 1. torej z istega dne, kakor je izšla omenjena okrožnica marksistov, prinaša vodilni članek: »Lahkomiselno igranje z delavstvom«. Ta članek DP in prvi del marksistične okrožnice sta ,si splošno po vsebini, delno po besedilu in celo po zapovrstnem redu nanizanih misli tako sorodna in podobna, da je skoraj nemogoča druga misel, kakor, da sta se članek »Delavske pravice« in okrožnica Strokovne komisije kovala pri isti mizi.
B) NIČEVE IZJAVE SODRUGA
JAKOMINA Na seji centralnega tajništva delavskih zbornic, na kateri je propadala marksistična struja v boju z ZZD in Jugorasom, si je drznil v imenu vsega slovenskega delavstva, torej tudi onega, ki je včlanjeno v ZZD dajati izjave njen sedanji predsednik - marksist Jakomin. Ugotavljamo, da sodrug takega pooblastila od ZZD nikoli ni imel in so torej njegove izjave ničeve.
C) LJUBLJANSKA DELAVSKA ZBORNICA DOBI NOVO UPRAVO
Marksistična okrožnica pravi: »Nato so popadali na seji medklici, da predsednik Delavske zbornice ne bo imel prilike dolgo govoriti v imenu te zbornice.« — Mi smo socialistom vseh barv, ki so vedeli toliko neumnosti pisati o nekih razdrtih zarokah in pepelničnih plohih, to opetovano povedali. Toda nam niso hoteli verjeti, zdaj menda verjamejo in kličejo zoper to strašno nevarnost, ki bo marksizem pri nas do smrti zadela, vse razdrte socialiste v enotno obrambo na — okope.
D)	SVOBODNI SINDIKATI NE BODO PREPOVEDANI
Mi smo na mnoga sumničenja nasprotnega časopisja, da ZZD dela na tem, da se svobodne strokovne organizacije enostavno razpusti, vedno poudarjali, da tega nočemo, ampak da hočemo marksizmu izpodrezati le ko-
renine, s katerimi preko raznih delavskih ustanov, pije gospodarsko silo iz skupnih narodnih in zlasti delavskih prispevkov. Istega mnenja je vodja in predsednik Jugorasa, ministrski predsednik dr. Cvetkovič in Jugoras sam. Marksistična okrožnica sedaj to potrjuje ko pravi: »Verjetno je, da se obstoj teh organizacij sicer ne misli naravnost prepovedati.« Socialisti bedo torej smeli živeti, toda iz lastnih moči in iz lastnih sredstev. Konec bo njihovega parazitstva na narodnem telesu.
E)	SAMO ŠE DVA TABORA Ustanovil se je .skupen »Osrednji strbkovni odbor za Slovenijo«. — »V tem sklopu so doslej: Strokovna komisija, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza«. Tako okrožnica. Mi pa pravimo: V tem sklopu so generali vseh tistih delavskih frakcij, ki so se narodu versko, kulturno in politično več ali manj izneverili. Tam bodo vsi tisti, ki bi radi cepili in slabili enotno silo slovenskega naroda in njegov delavski stan. Tam so oni, ki še vedno ne morejo razumeti, da ni več čas, da bi nad delavstvom vladali združeni razprti nasprotniki. Poleg tega »sklopa« brez duše, je pa še tabor narodnega delavstva, ki ga bo v boju za srečno urejeno zemsko življenje na osnovah Večne pravice vodila k zmagi naša ZZD.
F) »SKLOP« BO PORAŽEN Takorekoč iz nič smo pred leti vstali, v boju proti vsem smo s čistim programom rastli. Doslej so po večini bili in tolkli po nas ločeno. Sedaj so se združili v skupen sklop. Postali smo jim pač tako nevarni, da so se proti nam združili oni iz strahu. Mi se jih ne bojimo. Odslej bo naše delo kljub po-jačenju enotnega napada na nas v obrambi in v napadu poenoteno in zato še bolj učinkovito. Mi smo ta enoten »sklop« pričakovali, vnaprej smo ga v okrožnicah svojemu članstvu napovedali, vnaprej ,smo jih tudi opozorili, da naj se tega samo veselijo, ker stoj;mo tako končno v strokovnih pokretih v Sloveniji pred odločilno borbo in pred našo končno zmago nad združenim »sklopom«. Zares mi gremo v ta boj veselo po zmago: Sklop brez duše bo poražen!
Fragment iz seje centrale Mislinjčani borbo za pravice
Kako poročajo naši strokovni tajniki na sejah naše centrale: Kratko, jasno, pripravljeno. Za ogledalo prinašamo delček poročila enega teh tajnikov:
Dr. A. Perger, lestna industrija, Mislinja.
Mislinja. Stavka še vedno traja. Podjetje zahteva absolutno kapitulacijo delavstva, ter ne pristane na noben predlog ZZD.
Pri tej trdovratnosti podjetja izgleda, da bo borba trajala še dalj časa.
Na podružnice smo razposlali okrožnico s prošnjo, da po svojih močeh prispevajo podporo za stavkujoče delavce. Izvršene so bile tudi vse potrebne intervencije na merodajnih mestih za čimprejšnjo likvidacijo spora.
Remec & Co., Duplica pri Kamniku
Sodelovali smo pri razgovorih za zvišanje plač delavcem v »furnirni«. Smo sopodpisniki sporazuma, s katerim se vsem delavcem »furnirne« za 25 para na uro zvišajo plače ter tudi nekaterim drugim delavcem.
Maček & Hren, lesna in mlinska industrija, Logatec
Sklenili smo s tem podjetjem kolektivno pogodbo, s katero so se uredili delovni pogoji in so se plače zvišale za 25 par na uro vsem delavcem.
Pričeli smo akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe še za ostala lesna podjetja v Logatcu.
Fotografi
Naš zastopnik ZZD se je udeležil občnega zbora Združenja fotografov dravske banovine ter na tem občnem zboru dosegel, da je odbor Združenja pooblaščen od občnega zbora za sklenitev enotne fotografske kolektivne pogodbe z ZZD za vso dravsko banovino.
Parna žaga Soteska
Stopili smo v stik z Začasno državno upravo razlaščenih gozdov radi sklenitve pogodbe za parno žago v Soteski. Ta pogodba naj bi veljala za vsa podjetja, ki na ‘tej žagi režejo les. Predložili smo že tozadevni osnutek.
Ptuj
2e dolgo časa teko razgovori za sklenitev kolektivne pogodbe med ZZD in
ptujsko mestno občino, podobno kot take pogodbe že obstojajo v drugih mestih. Občina se je pokazala pripravljeno sprejeti tako pogodbo kot v Mariboru.
Topolšica
Na upravo zdravilišča smo poslali predloge za zboljšanje delovnih pogojev delavcem, predvsem za zvišanje plač in zaščito pred obolenjem.
Čevljarska podjetja Žiri
Po odpovedi stare pogodbe se dela za sklenitev nove pogodbe.
Delavstvo v Mislinji v podjetju Perger s stavko nadaljuje. Sedaj je že četrti teden odkar ubogi slovenski obmejni delavec nosi na svojih ramenih križ, katerega mu je naložil dobičkaželjni tujec, ki pri vsem svojem bogastvu nikoli nima dosti. Delavstvo to izkoriščanje in izigravanje z grenko bridkostjo prenaša, dokler ne bo mera polna.
Delavstvo vodi stavko kljub vsemu vzorno. Kakor posmeh delavstvu pa je hotel 3. 4. sam ravnatelj Vestenik s svojim sorodnikom inozemcem Bucijem, delati lastnoročno v obratu. Delavstvo je to smatralo za norčevanje in se je splošno ogorčenje pomirilo šele, ko je oblast poskrbela za red.
Sedaj v brezposelnosti pripravljajo stavku joči igro »Materino srce« in jo bodo v pomoč najbolj revnim stavkujočim vprizorili na velikonočni ponedeljek. Tako izrabljajo prosti čas za zelo pametne stvari. Zaposlijo se, dobro delo vrše in še izobražujejo se. To delavstvo zasluži, da bi skoro zmagalo in imelo tako zares veselo Veliko noč.
Ljubljana — stavbinci
Tramvajski progovni delavci v ZZD
Dobro se zavedajoč,'da bodo edino potom res prave delavske organizacije prišli do svojih pravic, so se vsi tramvajski progovni delavci organizirali v ZZD.
Razni temni elementi so sicer skušali na vse načine zavreti organiziranje s praznimi grožnjami. Pa so se vsi napori razbili ob odločnosti in zavednosti naših organizacijskih zaupnikov. Danes je organiziranje izvedeno in obstoja skrb organizacijskih zaupnikov v tem, da bodo odslej vedno in povsod zagovarjali in branili interese tega delavstva.
Želimo, da bi čimprej tudi ostali uslužbenci pristopili v naš krog, da bi skupno delali za dobrobit celote. Delavska organizacija mora biti poštena in borbena — ZZD je taka organizacija.
Na zadnji odborovi seji so bili imenovani sledeči tovariši, za organizacijske zaupnike :
Progovno delo E. C. 2. tov. Heine Viktor in Rihtar Jože.
Na tehničnem institutu tov. Samsa Franc.
Na novi grobnici pri Sv. Križu tov. Štefančič Alojz.
Na novogradnjah stavbinskega podjetja Furlan tov. Ažman Franc.
Na banki Slaviji tov. Slajko Franc.
Vsem tovarišem stavbincem — blagoslovljene in srečne velikonočne praznike!
Maribor
Viničarji
Prav srečne in vesele Velikonočne praznike želi, vsem odbornikom, zaupnikom in vsem članom viničarskih in sploh vseh skupin v Zvezi združenih delavcev — načelstvo Strokovne zveze viničarjev ZZD v Ljutomeru.
Stavbinski delavci ZZD so imeli zadnjo soboto svoj sestanek. Z ozirom na najgršo gonjo marksističnih kolovodij je bilo potrebno razjasniti marsikaj in narediti načrt borbe za bodočnost. To, kar govore rdečkarji o naši organizaciji, presega že vse meje dostojnosti. Zato bodemo vsak izliv njihove demagogije in laži preganjali po zakonu. Ne pustimo blatiti ne samega
Uesetc l/etika m& Zeii $g
Slovenski delavci!
Siaueuec'
Starem"
V Vaše hiše spada dnevnik ##
ki Vas edini pravilno informira o vseh dogajanjih tako pri nas doma, kakor drugod po svetu. Kot zvest prijatelj Vam .kaže pravo pot v življenju!
»Slovenec" je naj večji in najbolj razširjeni slovenski dnevnik, zaio so oglasi v njem najuspešnejši! »Slovenec" zavaruje vsakega naročnika za slučaj smrtne nezgode za 10.000 Din.
»SLOVENEC" bo dne 29. aprila 1.1, razdelil med svoje siare in nove naročnike 300 bogatih nagrad.
Naročite »SLOVENCA" takoj 1, pri Upravi, Kopitarjeva 6 — Ljubljana
sebe, še manj pa svoje organizacije ZZD. Sramotiti naš pokret ima zgolj namen moralno in gospodarsko škodovati nam in to je klevetanje, ki ima svoje. paragrafe ter določene kazni v kazenskem zakoniku. Ko jih bo nekaj prav pošteno izkupilo, pa bodo drugi postali bolj pametni.
Ko bi se delavci tako borili za svojo skupnost in za svoje čisto stanoyske potrebe, kakor za rdeči marksizem, kje ,na boljšem bi že danes bili. Zapeljanost, za--slepljenost in nevednost je hujša od blaznosti.
Senovo
V nedeljo, dne 26. t. m. je predsednik podružnice ZZD in podpredsednik JRZ .na Senovem, na okrajnem sestanku JRZ v Brežicah nabral med funkcionarji znesek 145 za stavkujoče delavce v Mislinjah. Znano je, da se naši delavci borijo za svoje pravice s tujim podjetnikom, ki misli, da so naši delavci samo za izkoriščanje. Ti pa naj se v svoji borbi zavedajo, da za njimi stojijo tisoči slovenskih delavcev, ki pazno zasledujejo njihovo borbo in ne bodo dopustili, da bi bili oni v svojih pravičnih zahtevah poraženi. Pogumno vztrajajte naprej, mi smo za vami! Podružnica ZZD Senovo.
Polzela
Ali smo res mi krivi, da rdečim generalom ni uspelo ustanoviti v Sv. Pavlu svojo postojanko? Sklicali so pripravljalni sestanek in smo mi že po udeležbi sodili, da zidajo palačo na morje. Udeležba je namreč bila zelo skromna in še tistih 5, ki so sploh prišli, niso bili vsi njihovi zavezniki, temveč dejali, da so prišli le na četrtinko vina.
Podjetje je za 14 dni ustavilo obrat in generali rdečega štaba so se jezili ter pravili, da so tega krivi zelenci in, da je tudi tamkajšnji delovodja naš simpatizer.
Mi tem organizatorjem povemo na uho, da v Savinjski dolini ni več takih, ki bi verjeli njihovim prerokbam, ker so že vsi delavci, prišli do prepričanja, da si bodo priborili svoje pravice le v pravi strokovni in katoliški organizaciji, katero pa danes predstavlja v Sloveniji in ne samo v
Blagoslov žosistovski velikonočni bitki!
Mi smo strokovni pokret. V pokretu v prvi vrsti branimo pogaženo pravico do življenja. Krivica, ki jo je greh v duši spočel, je spačila zemlji obraz in v zunanjem svetu vnebovpijoče oznanjuje, da so Boga pregnali iz .sveta, zato ker so ga najpreje umorili v svojih dušah. Zunaj na terenu vidimo vsdk dan, kako je pravica v srcih zmaličena, kako je Kristus v tisočih mrtev in kako je zato v svetu mrtva božja ljubezen.
Zoper to zunanje spričevalo notranje razvratnosti bijemo mi svojo borbo in roke so polne dela. Za drugo, ki gre v temelje, nimamo dosti časa. Naše sile so premajhne, so močno omejene. Vemo pa, da je za trajno uspešnost naših prizadevanj treba človeško dušo preusmeriti, tam pravico v poedincih utrditi. Vemo, da je med temo in svetlobo silna bitka za človeška srca. Prepričani smo celo, da je za resen miselno krščanski strokovni pokret brez take predhodne in vzporedne bitke zidan na pesek.
Ta bitka za duše je nujno potrebna tudi za trajnost naših usnehov in trdnost našega pokreta. Zdi ,se, da gre velik del razočaranj, ki smo jih bili
Slovenci deležni v zadnjih letih v naših delavskih socialno - strokovnih po-kretih, na rovaš tega, ker naša preteklost ni imela te borbe za dušo in za njene globine.
Šele na opetovane prošnje in opomine papeža Pija XI. se je končno pri nas premaknilo to delo z mrtve točke s katoliško akcijo. V tem smislu delujejo z nekakim vidnim osvajanjem: splošnega razumevanja naši mladi žo-sisti, katoliška akcija mladih delavcev.
Ne moremo delavskim očetom zado-sti. toplo priporočiti, da svoje sinove pošljejo v te vrste. Gre za to, da postanejo borbeni katoličani za Boga in za človeške pravice, zase, za stan in za narod.
Njihovo glasilo: »Mi mladi delavci« riše v letošnji 12. številki v članku »Velikonočna bitka« kako se bore za duše žosisti Francije in Belgije. Podrobno, po načrtu, po temeljiti predpripravi in presoji položajev z polno mero previdnosti gre žosist za Veliko noč na delo, često v silno težkih prilikah, za poedincem z edinim ciljem, da ta opravi velikonočno dolžnost in se vrne k Bogu.
Glavno njihovo naravno orožje je
osebni stik, osebno prijateljstvo, nadnaravno pa molitev in žrtev. Žosist tudi ves čas moli za svoje kandidate, se zanje žrtvuje.
In uspeh še nikdar ni izostal. Na stotine in tisoče mladih delavcev pripeljejo vsako Veliko noč k angelski mizi, na sto mladih delavcev očisti svojo dušo in stopi v novo življenje. Žosisti so Pač lahko veseli svojega uspeha.
Tudi pri nas so potrebne velikonočne bitke. Res, da tako hudo .slabo, kot je bilo v Belgiji, morda res še ni. A tudi med našimi mladimi delavci, jih je veliko, ki že nekaj let niso opravili svoje velikonočne dolžnosti. Veliko jih je, ki je tudi letos ne bodo, če se ne bo dobil nihče, ki bi jih z lepo prijateljsko besedo, ki bi prišla res od srca, opomnil na to sveto dolžnost. In vendar mora biti velikonočno vstajenje tudi vstajenje delavcev. Tudi zanje je Kn,stu trpel na križu, tudi nje je odrešil s svojo krvjo.
Za takimi vzori hodijo naši mladi delavci - žosisti. Bog blagoslovi njihovo pot — za srečen krščanski delavski stan, Bog blagoslovi njihovo velikonočno bitko!
Savinjski dolini le ZZD.
Tudi pri nas nekateri bivši propagatorji niso več tako korajžni, kakor so bili svoje čase. Nnjihova armada se je skrčila na minimum in prav nič jim ne zamerimo, če valijo krivdo na nas, zakaj dokler je bil delavec odvisen le od rdečih 'diktatorskih obratnih zaupnikov, je pač moral pristati na vse, kar so mu isti diktirali. Danes pa, ko se ,je izkazalo, kdo more koristiti delavskemu stanu, njihova organizacija kra-hira iz dneva v dan, naša pa raste in ako bo šlo le še en čas tako, bodo generali lahko na prste prešteli svoje aktivne vojščake.
Sladki vrh
V nedeljo 2. aprila smo imeli ZZD svoj redni občni zbor. Z nekoliko spremembami, je bil izvoljen dosedanji odbor. Centralo ZZD je zastopal tov. Rozman Peter iz Maribora. Tudi rdečkarji so imeli za ta dan sklican svoj občni zbor. Čas se približuje, da bo rdečo barvo treba djati v ropotarnico kot spomin na tiste nesrečne njihove čase, ko so delavstvo zlasti tu ob meji, moralno in narodnostno upropaščali. Hvalijo se, da so oni večinski v tovarni, da je oblast vsa njihova.
Kaj pa so storili za delavce? Ob nedeljah in tudi ob velikih praznikih se dela brez potrebe in brez pravilnega nadpla-čila. Njihovi zaupniki, ki so drugače pri napadih na ZZD dokaj korajžni na »ta črne« in »farovške«, toliko zavesti ne zmorejo, da bi izposlovali izvajanje obrtnega zakona, kar se tiče pravic delavstva do plače, če kateri zboli, ali nujno od dela izostane. Same velike besede so jih, dejanj pa nobenih. Zato sladkogorski delavci, če hočete boljše čase doživeti, združite se vsi v Zvezo združenih delavcev, rdečim pa dajte zasluženo slovo!
Delaven delo
Naša skrb je, da se delavcu preskrbe vse možnosti za delo, s katerim bo mogel preživeti sebe in družino. V tem je podlaga vsega socialnega udejstvovanja.
Vrstili so se sicer razni poizkusi na račun malega človeka, ki nosi breme vseh slabosti, ki ločijo in razdvajajo človeško družbo. Ce si predočimo to resnico, predvsem, kar tiče našega delavca, ki često živi zaradi brezdelja s svojo družino v bednem položaju in je nedolžna žrtev neurejenega gospodarstva, moramo priti do zaključka, da smo vsi odgovorni za dejanski položaj.
Zato si moramo postaviti vprašanje, ali smo kot posamezni člani stanu in kot celoten stan izvršili svojo dolžnost napram narodni celoti, ali smo dovolj krščanski, socialni in nacionalni ? Po besedah je morda marsikdo za vse, kar je lepega. Ce pa pridemo do dejanj, se mnogi razidejo po popolnoma drugih potih, ki ne vodijo do cilja.
Človeško družbo pretresajo bolezni in imamo razne programe, ki naj te bolezni ozdravijo. Današnji delavec pa ravno išče tisto organizacijo, ki bi prav razumela vse njegove težnje in vodila pravično borbo za delavske interese.
Vse do sedaj še neurejeno stanje delavskega stanu hoče urediti naša ZZD in je odločena, da delavcu na zakonit način pribori vse pravice do življenja, seveda ne z raznimi krilaticami, marveč s temeljitim delom v popolnem soglasju z vsemi stanovi, ki so vezani v eno gospodarsko, narodno, versko in kulturno skupnost.
Da se torej delavcu kot enakopravnemu članu človeške družbe ustvarja možnost življenjskega obstoja, sem se odločil, da obrazložim v prihodnjih številkah »Slovenskega delavca« vse tozadevne možnosti.
Sodelavec.
Nova založba
y Ljubljani
Kongresni trg 19.
Knjigarna
za vse knjige šolske, tu in inozemske
Trgovina s pisarniškimi potrebščinami
v največji izbiri vseh papirjev, nalivnih peres, risalnih in tehničnih potrebščin. Izbira umetnih izdelkov iz kristala in keramike. Izvirne slike naših umetnikov.
ranilnica
in posojilnica
v Kamniku
(Šutna 22)
reg. zadruga z neom. zav.
Obrestuje hranilne vloge
do
5
01
o
Vesele velikonočne praznike želi znana gostilna v
KaHtMslcetH domi
Točijo se pristna domača vina iz lastnih vinogradov
Kolesar!	Kolesarka!
Kolesa in nadomestne dele
najcenejše in najboljše edino pri Franjo Seme - Žalee
Prodajam tudi na ugodne obroke.
DELAVEC!	POZOR!
Zapomni si, da dobiš
kolo, kolesne dele, plašče za kolesa itd. najceneje le pri
Z. ZOR
Brezovica 16. Kozarje 69.
Kolesa
motorna kolesa šivalni stroji na ugodne obroke
NOVA TRGOVINA
LJUBLJANA
TYRŠEVA C. 36.
HALO!
CENE ZNIŽANE!
KOLESA,
ŠIVALNE STROJE m VSE
PRIPADAJOČE DELE
V TRGOVINI
SPLOŠNE TB6. DRUŽBE Z. 0. z.
Št. Vid nad Ljubljano
Vršimo najnovejša popravila koles.
Kolesa na ugodne obroke.
Halo!	Halo!
SLOVENSKI DELAVEC!
Predno kupiš kolo pridi k znanemu
JANKO OBLAK
MEH. DELAVNICA
VRHNIKA
kjer boi dobil kolo najboljSe ali najcenejie, za gotovino in na obroke.
Brata Šumer
manu fakturna trgovina
Celje
Prešernova ulica 15.
Delavci in delavke!
Najcenejša kolesa raznih znamk že po ceni Din 520*-,
šivalne stroje in Radio aparate
dobite pri
Alojziju Bizjaku v Mostah
pri Žirovnici.
Porabite ugodno priliko za nakup.
Istotam najcenejša popravila koles. Za tovarn, delavce zelo ugodni plačilni pogoji.;
Hladin Valentin,
manufakturna trgovina
Celje
Prešernova ulica
(Največji slovenski pupilarno varni zavod
tkeslM litmikUa tiutliuMlui
VlfrlrVflrM v
Stanje vlog preko Din 420,000.000'— Lastne rezerve nad Din 26,000.000’— Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči
tkeslM ofma CjuMfattslta
PO ZEMELJSKI OBLI
JUGOSLAVIJA
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je v nedeljo odpeljal v Zagreb, da sam vodi razgovore za sporazum s Hrvati. .Obiskal je dr. Vladka Mačka in je z njim imel že prve razgovore. Kakor vse kaže, bodo pogajanja privedla do ugodne rešitve hrvaškega vprašanja in bomo od tega vsekakor imeli velike koristi tudi Slovenci.
V Beogradu mnogo razpravljajo o zadevi širjenja lažnih vesti o naši državi s strani brata prejšnjega ministrskega predsednika Stojadinoviča, ki se je za to posluževal posebne poročevalne pisarne.
NEMČIJA
Dne 1. aprila so spustili v morje največjo nemško križarko »Tirpitz« s 35.000 tonami, s čimer se je vojna pomorska sila Nemčije zopet znatno dvignila.
Ob tej priliki je imel nemški kancelar Hitler velik govor, v katerem je ostro napadal Anglijo in poudarjal nerazdružlji-vost osi Berlin-Rim ter zagotavljal, da Nemčija noče voditi politike potujčevanja drugih narodov, ki živijo v AkVlrHI UJMU države. Dejal je, da ne veruje v pogodbe in papirje, temveč le v moč nemškega naroda.
Španija
Po končani meščanski vojni pride Španija polagoma zopet do sape in do normalnega življenja. Vendar imajo Francove čete še polne roke dela, da odstranijo vse, kar bi narodu lahko škodovalo. V samem Madridu so ugotovili, da so imeli rdeči večji del mesta podminiran s približno 400.000 kg ekrazita. Tudi železniška proga Madrid—Guadalahara je bila na nič manj kakor 95 mestih podminira-na. Vsa ta razstreliva Francovi vojaki sedaj odstranjujejo.
ANGLIJA
Atentati so v Angliji še vedno na dnevnem redu. Ravno te dni je prišlo do 7 eksplozij na raznih krajih mesta Londona, kar je povzročilo precej škode. Vendar policija doslej atentatorjev še ni mogla izslediti.
FRANCIJA
Predsednik francoske vlade Daladier je imel po radiu govor, v katerem je naglasil, da se obrača na vse, ki si žele miru v časti in svobodi svoje domovine. Tisti, ki se ne pripravljajo na obrambo, so pa danes sokrivci nasilja, ki se dogaja v svetu. Tekma v oboroževanju postaja vedno hujša, toda oboroževanje je nujno.
Nato je naglasil, da hoče Francija mir, toda mir svobodnih mož. Navaja, kakšna je sila Francije. Francija je predi vsem edina in hoče braniti svoje ideale in svoje pravice. Francija je danes močnejša kakor je bila kdaj koli. Francija sovraži vojno, toda ves narod se bo dvignil kot en mož, da si ohrani svobodo. Francija je močna, ker je njeno gospodarstvo danes dobro. Vse gospodarstvo se vodi danes po načrtu.
IflblUS Ifllllllfnik snov U katere lahko napravite
juuiui) juuuiLiiin |Zvrsten jaboli!nlk sll hruSko.
vec tudi ako nit ne prldenete naravnega sadjevca. »Jablus« Je sestavljen po navodilu raj. goip. Dr. J. Voinjaka Je zelo zdrava In okusna pljaSa ter se Izborno da mešati z vsako pristno pijafo. Ako bodete torej imeli pljate za domato uporabo premalo, ali da Jo VaSa pljaCa kisla, vse sl lahko pomagale, ako naroflie „J«blu.“ vsaj 50 lil. da se o kakovosli prepričate. Cena: 60 III. 39.50, 100 III. 68,- 150 lit. 08.- 300 lit. 182.- Din z poilnlno vred. Narotl se lahko poljubna ko-HJlna, loda manj od 50 III. ne. Slotlno pohvalnih pisem.
Glavno zastopstvo
Franc Renier Podčetrtek
NA ČEŠKEM
Češki pisatelj Kryhtalek je v »Venko-vu« ob priliki angleškega in francoskega protesta v Berlinu radi zasedbe Češke objavil članek, v katerem pravi, da Cehi sedaj vmešavanje v njihove zadeve s strani zapadnih velesil odklanjajo in se ne pustijo nagnati več v nobeno nesrečo zgolj radi tega, ker to nekdo v Parizu želi.
Od mnogih vlad, ki so v Franciji prišle in šle, je dobil češki narod častne besede, ki niso bile držane, angleške vlade so dale polovičarske obljube, ki so ostale neizpolnjene. Cehi so se znašli v novem položaju in na njih ne napravi več vtisa, če se v Londonu in Parizu razburjajo in besedičijo o nesebičnosti, dokler je pa češki narod bil v nevarnosti, so samo organizirali nabiralne akcije za češke Zide.
BELEŽKE
KTX~>R VKRTK, BO ZVRMOAN . . . *
»Delavska politika« št. 40. poroča: »Z bombami razbili cerkve. V Madridu so nacistični letalci za časa vojne z bombami porušili vse cerkve, tako da so ostale le tri večje kapele nepoškodovane.« — Najbrže v zahvalo za to razbitje pa je papež Pij XH., kakor ista »Delavska politika« na isti strani poroča, poslal generalu Francu to-le brzojavko: »Vam in španskemu narodu pošiljam svoj apostolski, blagoslov. Izražam svojo zahvalo Bogu za zmago katoliške Španije. Nadejam se, da se bo Španija z novo silo oprijela stare katoliške tradicije.«
Ubogi čitatelji »Delavske politike«, kakšno vero vase zahtevajo njihovi voditelji, da jim servirajo taka nasprotstva, pa še-kar na isti strani! Res, »kdor verje, bo zveličan« in pride v komunistični paradiž..
KAKOR AVSTRIJSKA GENERALŠTABSKA POROČILA
Po »Delavski politiki« so v Belgiji izvolili v senat 37 socialistov, 3 komuniste in enega reksista. To je seveda za bralce »D. P.« prvovorstna zmaga marksizma.. Kako tudi ne ?! Saj so dobili tako ogromno večino! — A marksisti so zamolčali,, da je dobila katoliška stranka 38 senatorjev, liberalna pa 16. Poleg tega so še zatajili, da so socialisti 4 mandate izgubili, 'katoličani pa 4 pridobili. Dobro so jo prav za prav pogruntali. Nič se niso zlagali,, resnice pa vendar ni bilo treba povedati. Do pičice slično je to bivšim avstrijskim generalštabskim poročilom o položajih na fronti, kjer je Avstrija zmagovala vedno, vedno, do konca svojega razsula.
VSE JE ZA ENOTNOST
Zanjo je tudi Kramar. No, pa ta je bil vedno. Ta je hotel, da bi v enoti Slovenci kar utonili. Zanjo so »krščanski« socialisti, ki so se z marksisti in narodnjakarji kar* sklopili, čeprav so še pred tednom dni naši nameščenci organizaciji hudo zamerili, da je s plavo narodno postavila za volitve v Pokojninski zavod enotno skupno listo in z njo zmagala brez boja.
Zanjo so socialisti, da bi se z njo kakor na Noetovi barki rešili pred vesoljnim potopom. Zanjo so vsi listi in lističi izven katoliškega tabora slovenskega naroda tja do ieseniškega »Kovinarja«, po katerem bi nekdo rad ozdravil od kapi, ki ga je prizadela 11. decembra lani.
Vsi so torej za enotnost. Kako bi jo ne bilo potem?! Je kdo proti? En sam, ljudje božji, en sam — in ta je —- slovenski katoliški narod, ki ima že svojo enoto.
Uat izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman An drej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.