Pj $CCC LE ZBIRAJMO PRIDNO IN Z DELOM HITIMO, DA VSE NAŠE BORCE LEPO OBDARIMO ! 4 PIONIRJI i VSI POŠTENI SLOVENCI SE DANES BORIJO PROTI NEMCEM IN DOMAČIM IZDAJAL- CEM NEKATERI SO BORCI V NAŠI JUNAŠKI NARODNO OSVOBODILNI VOJSKI DRUGI PA S SVOJIM DELOM POMAGAJO NAŠI VOJSKI IN NAŠEMU LJUDSTVU: NA ŽAGAH REŽEJO DESKE, DA SE BODO ZOPET POSTAVILE HIŠE KI SO JIH UNIČILI NAŠI SOVRAŽNIKI; DOMA REDIJO ŽIVINO DELA in PO POLJIH, DA BO KRUHA ZA VSE. PRI TEM DELU POMAfiAlTF - TUDI VI, PIONIRJI, SAJ TO JE VAŠA DOLŽNOSTI POMAGAJTE NA POHir > ZBIRAJTE HRANO ZA NAŠE BOLNICE, ŽELEZO ITD. KAJTI SVOBODA [P mm, IN KMALU BOMO POSTAVILI MOSTOVE IN ŽELEZNICO DA SE POPPi ipun u LJUBLJANO, TRST IN CELOVEC. SEDAJ SE BLIŽA ZIMA - TREBA m OBIITVP IN OBLEKE ZA NAŠO VOJSKO. SAJ VESTE, DA JE NAŠfM BORPF/m TEŽKO HODITI PO NAPORNIH IN BLATNIH POTEH ČE NIMA 10 DO BRIH ČEVLJEV IN L A JIH ZEBE ČE MORAJO Z RAZTRGANO / OBLEKO V BURJI IN DEŽJU ČAKATI V ZASEDAH ZATO MORAMO POVSOD ZBIRATI OBLEKO, NOGAVICE PE RILO, ČEVLJE ZA NAŠO VOJSKO! PIONIRJI DOBRO VESTE, DA NAŠI HRABRI BORCI ŽRTVUJEJO SVOJO KRI, DA PREŽENEJO IZ NA§E ZEMLJE SOVRAGA. ZATO BODETE TUDI VI STORILI VSE ZA NAŠO VOJSKO, KI NAS BO KMA- LU OSVOBODILA. SLOVENSKI PIONIR LETO II. DECEMBER 1944 ŠTEV. 4 _ ■itiiiiiHiiHtiiiiitiiiituiiMtiiiiitiMitimmiiiitiiittmiiininmirminnmiimifiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiitutiiiiimiiiii^ tli tillUJIJIllItl(t(llltllt£Ji IJIfllifititflllfflHillliilltlfllltllftttlillJtJIltinilttllllilliiiJiltlHtCiriillfJf Mitllitlifliini«}£tJll3(tllf lilHlIltillllltllllllMtlltJllIitlllltiMItliil lllililillllllrll Franc Rozman-Stane generallajtnant, komandant NOV in PO Slovenije Komandant Stane - komandant slovenske vojske, generallajtnant Franc Rozman je umri Bil je težko ranjen, ko je preizkušal novo otožje za našo vojsko. Vsemu slovenskemu ljudstvu je hudo ob tej izgubi. Naš komandant Stane se je rodil leta 1912. v Spodnjih Pirničah pri Medvodah. Oče mu je padel v svetovni vojni. Moral si je sam služiti kruh, ko je bil še majhen, bil je pastirček. Potem se je šel učit za peka. Ko je šel k vojakom so vsi opazili, da ga vojaška služba zelo veseli. Že ta- krat je bil odličen vojak. Ko so fašisti napadli Španijo, je šel tja kot prostovoljec tudi tovariš Stane. Pomagal je poleg mnogih drugih španske- mu ljudstvu braniti nje- govo svobodo in pravice. Tam so kmalu videli, da je Slovenec Franc Roz- man zelo sposoben in pogumen vojak Zalo je bil imenovan za komandanta bataljona. Španijo so pregazili fašisti in mnogi svobodoljubni Špan- ci ter borci drugih narodov so morali zapustiti Španijo. Šli so v Francijo. V Franciji pa so fašistom naklonjeni veljaki dali mnoge od njih zapreti. Tudi naš komandant Stane je bil za- prt nekaj časa v Franciji, potem pa v Nemčiji. Ko pa je Nemčija leta 1941. napadla figo- slavijo, je tovariš Stane zbežal domov v Slove- nijo. Hotel je biti doma, med svojim narodom, v težkih dneh, ko so v naši domovini pričeli gospodariti tujci. Vedel je: zdaj se bo pričel boj na življenje in smrt. Vedel je, da bo treba fašiste z orožjem pregnati z naših tal. In res je bil tovariš Stane med prvimi parti- zani. Že leta 1941. je vodil prve partizanske čete v boj proti nemškim in italijanskim fašistom. 5 slavo in hrabrost- jo so ovenčana njegova pota v partizanskih bo- jih. Radi njegoi ih velikih vojaških sposobnosti in velikega poguma je bil to- variš Stane v jeseni i 1943 imenovan za komandan- ta slovenske NOV. Ker je imel zelo velike zaslu- ge, da je naša vojska tako močna in zmagovita, je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Zdaj komandanta Sta- neta ni več med nami. Težko je to. Vendar, ko bodo naši borci korakali k zmagi, se bodo oni in z njimi vse slovensko ljudstvo spominjali svojega nekdanjega komandanta. Vsi dobro vemo, da je v veliki meri zasluga komandanta Staneta. da-je naša vojska danes sposobna in dovolj močna, da reši vse naloge, ki stoje še pred njo. Zato ga slo- venski narod ne bo nikoli pozabil. S hvalež- nostjo, spoštovanjem in veliko ljubeznijo se bo spominjal svojega zaslužnega sina. Slava hrabremu komandantu Stanetu! STRAH Ž SLOVENSKI PIONIR i T EV. 4 /syiO?h Br Dr. M. Mihui LOVENSKIM PIONIRJEM I vn^m Hudobne in brezbožne namene je imel sovražnik z našo domovino. Vedno lačne Italijane je že dolgo skominaio po našem dobrem kruhu, ki ga pa rodijo naša polja samo nam. Zahotelo se jim je tudi naših gozdov, našega velikega in resničnega bogastva. Dolgo časa so si lastili naš Trst in naše lepo morje, govoričili so, da so doma v Dalmaciji in še marsikaj so si izmišljevali. Nemci pa, ošabni in hudobni kot so, so dejali, da slovenske zemlje ni in, da ni slo- venskih ljudi. Ker pa so na Gorenjskem in Štajer- skem Slovenci le bili\ so ]ih začeli neusmiljeno pobijati in izganjati v težko suženjstvo bogve vse kam posvetu. Tako žalostno je bilo pri nas, natančno pred tremi leti in pol. Danes pa je vse drugače. Ni več Italijanov. In brez našega kruha so in močno jih bo zeblo to zimo brez naših drv. Nemci so še, a le kje in kakšnil Ne hodijo več ponosno in ošabno in ne trese se več zemlja pod njihovimi koraki. In tudi nikdar siti Nemci so danes lačni in zebe jih. Hudo, hudo so se ti brezbožni in hudobni ljud- je zmotili; posebno Nemci. Ves svet se je tresel, ko so preko njega zdrveli njihovi tanki. Mogočne In imenitne dežele so pokleknile pred njimi in se jim sramotno predale in Nemci so lahko počeli z njimi kat so hoteli. Le dre deželi nhta pokleknili, čeprav so v njih kot nikjer drugod po svetu Nemci požigali, pobijali otroke in žene, uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. In ti dve deželi sta bili naša bratska in iskreno ljubljena ruska zemlja in Titova Jugoslavija. Zakaj to? Pri nas nismo imeli ne tankov in nas je bila peščica pred sovražnikovo premočjo; in bratsko rusko zemljo je sovražnikovo orožje preplavilo s tako silo, da je ves svet mislil in pričakoval, sedaj bo konec tudi ruske zemlje. Pa naši ruski bratje in mi smo vedeli, da čeprav ves snet misli tako, 9 resnici pa bo čisto drugače. In danes je res čisto drugače. Kdo nam je to povedal? Ruskim bratom in nam je to neprestano go- vorila velika ljubezen do rodne zemlje, do svoje domovine. Nismo ostali gluhi, ko je naša uboga domovina zajokala od velike nesreče. Gorele so njene vasi in umirali so nasilno popolnoma ne- dolžni ljudje. Nismo držali križem rok In prav smo vedeli, da se nečloveški sovražnik ne bo poboljšal in postal drugačen, če ostanemo ponižni hlapci, kot to to storile druge, sicer mogočne in velike države. Za- grabili smo za orožje; ker le z orožjem smo si mogli In smo si tudi priborili tisto svobodo, prostost in srečo naše domovine, brez katere bi morali žalostno umreti Težka leta so to bila. A ljubezen do domovine nam je v vseh naporih in težavah neprestano narekovala in ukazovala: Ne odnehajte, rešite in pomagajte mil Danes moremo reči, da je naša domovina it skoro svobodna. Domovina, ki nam je vse in več kot mati in oče, bratje in sestre. Naš skupni in veliki dom, kjer je prostora za vse, vendar pa le za poštene In dobre ljudi In za nikogar drugega. Kruta in strašna bi bila pot vseh vas, mladih Slovencev, če bi vaši sta- rejši bratje in sestre, očetje in matere, ne zagrabili za orožje. Bog ve kje bi pomrli od lakote in vsega hu- dega, kot umre ptica če jo vrže hudobna roka Iz gnezda. Tako pa ste danes doma in vaša nt samo domača hiša in domača vas, temveč naša je velika, lepa In nova Titova Jugoslavija. Pionirji ste. Veste pa tudi kaj ta beseda pome~ nja ? Ne pomenja, da ste, ker ste majhni in otroci tudi nopomembnl. Nasprotno, ponosni, da ste prvi Prvi, ki morate s svojo veliko pridnostjo postati prvi in veliki. Veliki v ljubezni do domače zemlje, ao svoje, do sedaj tako trpeče, velike domovine. V čem boste kazali to ljubezen ? Povem še enkrat: s pridnostjo In ubogljivostjo, to je in bodi vaša največja naloga. Ne nalagajte si drugih in domovina bo ljubeče nosila vse vaše korake v našo veliko srečo in bo težko čakala, da boste kot pošteni in dobri možje, žene In dekleta pomagali nam, kise bomo taktct že postarali in pomrli. Morate, to je zapoved: zrastl v poštene in dobre ljudL Velike so bile žrtve, veliko je preteklo krvi in solza za to lepo in novo domovino, katero vam bomo izročili Le to in poglavitno to je vaša prvenstvena pionirska naloga, da postanete in ostanete pošteni in dobri I TONE S E L i Š K A R DETE ŠTEJE-- Ena vojska, ena sila Tri so sestre poletele, Pet so talcev ustrelili, bo sovraga razdrobila! ranjence v roke zajele. drugih pet v temo vklenlli. Brata dva se v nji borita, Štiri hiše so požgali Šest otrok doma ostalo, mi za lepše dni skrbita. v naši vasi, razdejali. svoje drage pokopalo. Sedem pa junakov smelih, Oče mednje se podaja, silnih, hrabrih in veselih, osem je sovragov strlo, osem črnih duš razdrlo. zdaj devet jih v gozd odhaja. Partizansko vojsko smelo je deset vasi objelo. STE V. 4 SLOVENSKI PIONIR STRAN S PRAVLJICA O VANČU, MRJAVU, IN ČUVAJU I .V^A H P O Po cesti je iel Vanč in jokal. Solze so bile debele ko lešniki in polzele so po razjokanih ličkih. Na razpokane zemljo je sijalo vroče letno sonce. Vse je bilo tako žalostno. Vanč bi umrl, če bi se samo spomnil na smrt Po cesti je prišel muc Mrjav. Dolgi in kosmati rep je vlekel po prašni cesti in si žalostno, preialostno predel Ko je zagledal zajokanega Vanča, je sedel na rok ceste, žalostno pomignil s koncem repa in milo, premilo zamijavkal. Vse je bito tako strašno žalostne, vroče letno sonce je neusmiljeno pripekalo in Vanč in nuc Mrjav bi oba umrla, prav zares bi umrla, če bi se le spomnila na smrt. »Zakaj jo češ?" je vprašal Mrjav fantka. Vanč si je obrisal z rokavom zajokane očke, potem nosek in pogledal postrani muca, kakor da bi ga hotel vpra- šali: .Kaj pa teke boli moje jokanje?4 Vendar ga je samd vprašal: »Zakaj pa ti mijavkaš?" Bila je dolga in žalostna povest in muc Mrjav jo je takoj povedal. Mrjavovl so imeli hišo, lepo na samem in ob robu gozda. Ljudje so bili dobri in mucu se je dobro f odilo. Imeli so tudi takšnega fantka, kakor je bil tu Vanč - e le ni bil za spoznanje manjši - in ta fantek se je igral z njim, mucem Mrjavom. Muc Mrjav bi še lahko dočakal lepa leta pri hišL Ali zjutraj so prišli na vse tešče Švabi, zažgali hišo, ljudi pa odvekli - kdo ve kam. Tudi fantka, ki )e kričal, prav tako kakor Vanč, so odgnali s sabo. Muc Mrjav ni imel več doma. Napotil se je po svetu. Vsakemu, ki ga bo srečal bo pripovedoval o Švabih, o fantku in o požgani niši. Zgi dila se mu je krivica, pa je odšel v svet, da bi našel pravico, r Mrjavova povest je bila -končana, a Vanč je še huje zajdkal. Spomnil se je na sebe. Tudi on je bil ubog, kakor faotek prt Mrjavovih. Živel |e lepo pri materi in očetu, in nič ga nista tepla. Imel je kosmatega medvedka in pozimi se je laho sankal nad hišo po klancu, kolikor se mu je le ljubilo. Neke noči pa sta morala očka in mamica pobegniti Ljudje so govorili, d* je bil očka izdan. Izdali so ga domači ljudje. Izdajalci. Tudi mamka je morala z njim, da ne bi prišli Švabi po njo in jo odgnali. Mamka je stiskala Vanča in jokala; p^tem ga je pustila pri babici. Tudi babica je jokala. Najbolj pa je Jokal Vanč. Kričal* je, ali babico je vse to tako potrlo, da je legla in umrla. Zdaj je ostal Vanč sam, bil je sirota. Zato se je napotil v svet, da bi aaiel mamko in očka. Na svetu se je godila krivica in Vanj je cdšel - po svetu, da bi našel pravico. Vanč In Mrjav sta si povedala, kar jima je težilo srce. Izjokala in Ismijavkala sta se. ,A kam zdaj?4 je vprašal muc ter negetovo pomigail z repom. »Pravico morava poiskati", je odgovoril fantek. .A kje jo bova našla?41 je zaova povprašal muc. »Pri mamkiin pri očkul" je zakiical fantek in obrasek se mu je radostno razpotegnil. Vanč je zavriskal, Mrjav je zado roljno zamrjavkal ia kjpotila sta ae po široki cesti. Dan je bil polovico manj vroč, pot je bila kar prijetna. Hodila sta dobro uro, mogoče tudi več in prišla do križišča. .Kod zdaj?* sta*vprašala oba hkrati. Muc je odšel pe svetu, da bi našel pravico, fantek je vedel, da je pravica pri •četa ln mamki, ki se borita za njo. Ali poti tja pa nista vedela ne Mrjav in ne Vanč. Sonce je znova sijalo vroče na razpokano zemljo, čeprav se je dan že nekoliko nagnil. Vse je biio znova tako žalostno, Vanč in Mrjav bi gotovo umrla, ako bi se samo spomnila na smrt. Takrat jt prišel po cesti nasproti pes čuvaj. Ušosa je imel doc< la povedna preko eči in milo, premilo je bevskal. Ko je pri- tekel do Mrjava in Vanča, je sedel na kraj ceste in žalostno, preialos no zatulil. Vse |e bilo zares tako strašno in žalostno, vri če letno sonce je še vedno tako neusmijeno pripekalo, čeprav se je že nag bal dan. Vanč, Mrjav, Čuvaj vsi trije bi umrli, prav zares bi umrli, če bi se le spomnili na smrt. „2akaj tuliš?" sta vprašala Vanč i i Mrjav psa. STRAH Ž SLOVENSKI PIONIR i T EV. 4 Čuvaj je še enkrat zatulil, ker se je moral ob vsakem vprašanju spomniti nas^, potem je začel takoj prepovedovati. P p- ^Sfe. v'st biIa do,ga in ie seg,a d° srca. Hiša Čuvajevih fe bila velika, največja v vasi, Ču- ^^^ vaJ 8am ie b 1 Pr* hiši, odkar splob pomni, in vsi so ga spoštovali. Bil je pameten pes. Sprehajal se je počasi okoli hiše in dovolil je d' mpčim otrokom, da so ga smeli bož ti po gost rjavi dlaki. Sploh s* ni mnogolzmeni) za ta^o božanje. Hišo je obšel na dan samo tri do štirikrat. L'u^je so bili dobri in Cu?aj bi lahko pri hiši trdi umrl. Ali tairat so prišli 5 abi, naložili gospodarjevo druiino na avto ter jih odpeljali. Čuvaj je divje lajal na Švabe, ali pomagalo ni njegovo renčanje nikomur, še njega je udaril Svaba s puškinim kopitom. Potem so prišli k hiši tuji ljudje. Govorili sq tuj je sik, ki ga C a vaj ni razumel. Čuvaj se zmisliti ni smel nanj. Potem so neko noč priš i partizani ia švabskim priseljencem izprszuili kašče in svinjake. Ču*aj ni tisto noč niii zalajal, samo d>brkal se je pa tizanom in veselo mig*1 z repom. To so S*abi videli in mu hudo zamerili. DrugI dan ni dobri več hrane, švabski gupidir, ga je z bičem nagnal. Tako se je znašel na cest!, da sam ni vedel ktdaj, in sedaj je bil tu. Da, Čuvaj je lahko tulil. Kdo bi ne?^ M S^oji povesti sta ponovila tudi Vanč hTMrjav. Mrjav je dejal, da sta Se napotila iskat pravico, Vanč je povedal, da je pravica pri mamki in očku, ki se borita za njo, oba pa sta na koncu potožila, da ne vesta kod pelje pot do mamke in-očica in do pravice, r Zdaj je Čuvaj veselo pomi- gnil z repom. Pot do mamke in očka in do pravice bi jima pa kakor na!ašč lahko on izvohal. Sicer je že precej star pes, ali kar se tiče vdianja, je še ves mlad. Vi h tega se bo tam lahko srečal s partizani in jim potožil svoje gorje. Švabe moiafo pre- gnati enkrat za vselej. Da, to je bilo nekaj za Čuvaja. Znenada je postal tato razigran, da se je 7avrtel enkrat okoli sebe, kakor da bi hotel vloviti svoj rep. Te- ga že dr Iga leta, cel h sedem let ni napravil in je to in tako nje- govo poplesavanle povedalo Van- ču fn Mrjavu, da je Čuvaj tako grozno vesel, kakor že sedem let nI bil. Nato je malo povehal okoli križišča in ie je zdrvel po pravi poti. .Za mano I" ie zalajal in se skoraj spustil v tek, da sta ga Vanč in Mrjav komaj dohajala. STE V. 4 SLOVENSKI PIONIR STRAN S O, Čuvaj je poznal partizane! NaSel bi pot do njih pa če bi mora! sredi trde noči na pot Vanč je zavriskal in Mrjav je zadovoljno lararjavkal. Pot je kar hitela mimo njih, vse je nekam ostajalo za njimi, kakor, da bi se peljal v vlaku, - in še dan, ta vroči dan je bil polovico manj vroč. Hodili so uro, mogoče tudi več, ko jih je dohitela noč. Vanč, Mrjav, in Ču /aj so bili sredi temnega gozda. Dolga pot do mamke in očka ter do pravice in paitizanov jih je zdelala. Morali so se odpočiti. Stopili 30 s poti Ur se zavlekli v kotanjo kraj stez*. Kotanja je bila polna listja, da so se lahko na mehko vlegli. Vanču se je sanjalo o mamki in o očku. Tudi Mrjav je začel tiho presti, ko ga je malo segrela Vančeva to- plota. Samo Čuvaj ni zatisnil očesa. Naslonil je glavo ha prednji šapi in budao posluša). Bil je čuvaj, stari in pametni čuvaj ter je vedel, da je treba paziti na Vanca. In res, Ču/^j se ni mjtil. Najprej je zaslišal škripanje škornjev po kamnati poti, nato je zagledal t:mne in zelene postave s čeladami na glavi. Postave $o nosile v rok h pred seboj naperjene pušice in si bevskale med sabo v tujem jez ku, v onem, kakor nje- gov novi gospodar. Bili zo 5/abi. Malo pred našimi: preJ Vančen, ki je spal, pred Mrjavom, ki je tiho pre- de! in preJ Č ivajem, ki je bedel, so se Svabi ustavili in pjkgli na vsaki strani poti. Napravili so zasedo. Čakali so na partizane. Čuvaj se je spomnil na partl- zine, sa pravico in Mrjtva, na mamko in očka in na Vmča, pa ga je kar stisnilo pri srcu. Kaj naj napravi? Ako bi se zganil, bi ga Švabi opazili in odkrili. Kaj bi bilo potem z Vančera? Na t) le pomisliti ni smel. Za muca Mrjava se ni bal. Ta bi že smuknil - ena, dve - po drevesu in naprej, švabske krogle bi ga ni- koli ne dosegle. Zbuditi ga je pa moral. Narahlo ga je dregnil s šape. Zvabil' mu je pošepetnil. Mrjav s j je steg iil in napel oči. Bili so pravi, pravcati in zeleni ovabi. Mrjav jih je^razločil v temi l akor pri belem dnevu. „Zasedaa, je dejal, ko je zagleda! naperjene puške. Al nič več časa ni*ta imela za misel. Obi hkrati: muc je zagledal, pes'pa zaslišal - partizane, k! •o se pomikali po klancu pioti zasedi. Muc je nasršil kožo. f su se je postavila dlaka na vratu. Sprtdai, t k pred njimi so Švibi pripravljali puŠle in brzostrelke. „ Takrat je muc planil ter se pognal na Švaba z brzostrelko - prasnil *u je naravnost v obraz. Hkrati le Čuvaj divje zalajal. Tudi Vanč se je zbudil in zavpil od strahu. Svabi so dali ne/aj strelov in se zmedli Pivi trenutek so bili prepričani, da so jih napadli partizani od strani. Pognali so se v beg. Takrat so začeli spodaj streljati tudi partizani. Šele zdaj je spoznal eden izmed Švabov vso zmoto, da so jih napadle le Vančove ži- vali: pes in rnačfca. Obraz se mu j? »pačil in pomeri! \r proti Varču. Čuvaj je planil na Švaba. Strel je zdr- dral in Ču aj ie padel.... Ko so prišli partizani do zasede, so našli tam muca Id fmtka, zraven njiju je ležal ustreljen pts. Očka in mamka sta spoznala Vanča, spoznala sta ga te prej« po kriku - kaj ga n? bi, saj je bil njun Vanc. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Edino zaradi Čuvaja jim je bilo vsem težkd. Zato so ga pokopali v zemljo, kakor sc je spodobilo za zvestega psa. Mrjav pa je snel zraven Vania v partizane Tam se mu jo dobrn> godilo, partizani so bili dabri ljudje, bili so veseli, če so mogli pomagati Mrjavu, k! so mu zefgaH S >abi sireno lad glavo. Pravico pa so prinaiale partizanske puške. STRAH Ž SLOVENSKI PIONIR i T EV. 4 PIONIRJI praznik prihaja Kurirska patrola s polnimi nahrbtniki partizanske poŠte se je ustavila v vasi, da si malo odpočije- Kurir Jakec, ki je velik prijatelj pionirjev, pa še mimogrede pogleda, kaj delajo njegovi mali prijatelji. Dobi jih zbrane v neki hiši, ko so pripravljali sobo za novo šolsko učilnico. Pionirji so Jakca lepo pozdravili in stopili okoli njega. Jakec je sedel, si narezal domačega tobaka in zvil cigareto. Prižgal jo je, med kajenjem pa je pionirjem povedal, da se bo januarja 1945. vršil II. Kon- gres Zveze Slovenske Mladine. Pionirji pa ne vedo čisto natančno, kaj je pravza- prav kongres. Jakec jim je pojasnil, da bo naš II. Kongres veliko zborovanje mladih Slovencev in Slovenk iz vseh krajev naše lepe slovenske domovine in iz naše narodne vojske. To bo tako velik praznik za mladino, kakor svoboda sa- ma, ki prihaja z Rdečo Rrmado in našo narodno vojsko. Jakec bi še dolgo govoril o teh lepih stvareh, a dolžnost ga je klicala, moral je naprej s partizansko pošto. Kmalu nato, ko je Jakec odšel, pa je prišla k pionirjem mladinka Mara. Tudi ona je z veseljem pričela govoriti o II. Kongresu Zveze Slovenske Mladine. Prestala je pionirjem proglas o Drugem Kongresu, kjer med drugim piše: „Mladina, z borbo in delom se pripravljaj za svoj največji praznik, za svoj Drugi Kongresi" Da, temeljito in dostojno se je treba pripraviti na ta praznik. Pionirji takoj skličejo sestanek, da se bodo pomenili, kako bi 5e najbolje pripravljali na Kongres. Na sestanku sklenejo, da bodo postavili pionirski odbor in da bodo čim bolj sodelovali v predkongresnem mladinskem tekmovanju. Predvsem bodo pomagali naši vojski. Zbirali bodo zanje hrano, obleko in obutev, pionirja Jožek in Tonček bosta pa Stopila v brigado kot prostovoljca, ker sta že dovolj močna, da lahko nosita pu- ško, čeprav sta še zelo mlada. In naši borci bodo videli, da se tudi pionirji bo- re za svobodo. Pa tudi doma bodo pomagali in v šoli se bodo pridno učili, da bodo kaj znali, ko bodo dorasli, da bodo s svojim znanjem lahko pomagali graditi našo lepo domovino - novo Jugoslavijo, Na koncu sestanka pa sestavijo še lep pozdrav maršalu Titu; kjer se mu zahvaljujejo za velike besede, ki jih je izrekel o naših primorskih in koroških bratih. Na koncu pozdrava napišejo: „Živela svobodna Primorska in Koroška v združeni Sloveniji I Živel naš slovenski Trsti Živela naša domovina Jugoslavija!" Potem pa zapojo pionirsko pesem: Svoboda že vstaja, naš praznik prihaja, naS Drugi kongres , , . STE V. 4 SLOVENSKI PIONIR STRAN S BEOGRAD • • • r Dragi tovariši pionirji! To že veste, da je Beograd osvobojen. Tega pa morda ne, kakšno mesto je Beograd in kaj pomenja za nas. Beograd je zelo veliko mesto. Če bi hotel pionir priti od enega konca Beograda do drugega, bi^morcl kar dobro stopiti in še petkrat ali šestkrat bi moral med potjo počivati. Tako je velik. Najvaž-1 nejše pa je to, da je Beograd prestolno ,f mesto vseh narodov Jugoslavije: Srbov, * t Hrvatov, Črnogorcev, Makedon?ev in Slo- vencev. In to naše glavno mesto so sedaj osvo- bodili naši bratje in očetje - junaški Titovi borci skupno z našimi pogumnimi brati Rusi. Izdajalci so pra- vili, da je Beograd nji- hov, a beograjčani so z borbo dokazali, da hočejo svoboden Beo- grad, da je Beograd Titov. Tudi pionirji v Beogradu so se borili prothfašistom, saj so no- sili našim borcem strelivo in jim kazali poti. Naši borci in pa junaki Rdeče Armade so preganjali Švabe"tn°četnike in jih streljali. Tako je pokalo, da se sploh ni slišalo, če je kdo kaj govoril. Tudi videlo^se ni.skoro nič radi smodni- kovega dima. Naši borci pa se niso bali, šli so naprej in kmalu je bil ves Beograd osvobojen. Pa ko bi vi videli, kako so Nemci in četniki bežali! Kar preko Save so se pognali in mnogo jih je utonilo v deroči reki. Ribe so so pa smejale, ker so lahko spale v mehkih kapah utopljenih fašitov. Izdajalca Nedič in Mihajlovič sta tudi tako bežala, da se je za njima kar kadilo, čeprav^ je takrat malo deževalo. Ha-ha-ha, to jih je bilo veselje gledati! V„ Sedaj ni več Nemcev in izda- jalcev v Beogra- du. Sedaj so v Be- ogradu borci na- še junaške vojske in bratske Rdeče Armade, v Beo- gradu je sedaj na- ša vlada, ki se imenuje »Nacio- nalni Kcmitet 0- svobeditve Jugo- slavije* in v Beo- gradu je naš dragi očka,očkavsehju- goslovanskih pio- nirjev, naš dragi maršal Tito. STEV. 4 SLOVENSKI PIONIR STRAN 9 GORENJSKI PIONIRJI ZA NASO VOJSKO Naša narodia oblast je vpoklicala v vojsko vse za to sposobne 81ovence. To so izvedeli pionirji iz neke vasi na Gorenjskem, Veseli so bili pionirji in so rekli: „Tudi iz naše vasi m raj) iti vsi moški. H)j, vedno večja je naša vojska Ia Obenem so se spomnili Se na nekaj in so sklenili: „Dobro bi bilo dobiti orožje." Janeza, ki je 2e dvakrat od esel Švabo* s re- livo in eno puško, so d ločili, da bo vodil to stvar. Še istega dne so se napotili Janez in še štirje pio- nirji preti nemški postojanki. Ja~ez je predJag I: „Tone, ti bi ostal na straž*, Jaz in France greva po orožje, Tine in Miha pa bosta počakala za bodečo žcj pri tistem grmovju in skrila orožje." Janez in France sta hitro smuknila v skladišče. Nikjer ni bilo videti nobenega Svaba- Tine in Miha sta medte« porezala bedečo žico in napravila luknjo, dovolj veliko, da bi žleda skozi J^nez in France. Nista čakala dolgo. Že sta pogledali skozi luknjo dve puški, ki jj je prinesel Janez, za njim pa je bil France s pušcomit^ljczom in p ušto. „Brž primita in dobro skrijta!" je še zinil Jan*z in že sta s Francet om izginila v skladišče. Medtem sta Miha in Tine pokrila on žje s kamenjem in grmi- čevlje«. Ko sta še polagala veje, zaslišita Janeza; „Z*boj je tukaj, skrijU" Vsa potna sta bila Janez ia France, kajti zaboj je bil poln streliva in zelo težak. »Sedaj prineseva še enega", je šepnil France in hitro sta šla nazaj v skladišče, kjer sta z Janezom pograbila še drugi zaboj. Bil je težak, da jima je kar sapo jemalo, ko sta ga nesla po hodniku. Kar za- slišita na stopnicah korake - Švabska patrola! nKaj pa sedaj?" sta pomislila pionirja. „Pobegniva!" je Šepnil France. „Ne, je ie prepozno 1 Kar miren bodi, nebbdo naju, ne!11 V tem so 2e prišli izza ogla: dva Švaba in eden izdajalec. Zagledali so Jineza in Franceta z zabojem stdiva v rokah, kakor, da ne vesta z njim ne kod ne kam. »Kaj delata tu?" ju vpraša s strogim glasom Nemec. »Res, res, kaj pa delata tu?" te je zadri le švabobranec. „Oh g >spod oficir, ta zaboj so včeraj pozabili vaši vojaki, ko s» imeli strelske vaje. Na*ia sva ga in prinesla sem," se je pogumno odezal Jan z. »Aha! No vidva sta pa res pridnal* ta ju hiteli hvaliti V5i trije, oba Švaba ia izdajalec. Potera so ju vprašali, če kadita. Prikimat sta, čeprav kot sa* ved a pionirja nista kadiia in dobila sta vsak zavoj- ček cgaret. Pozdravi« sta in počasi odila p eko dvorišča, dokler nista prišla za zid. Tam sta zakli- cala ostalim: »Bežimo!* in vsi skupaj so jo tako ucvrli, da se je za njimi kadilo. Šele, ko so bili dakč od vojašnice so se u tavili. Janez in France sta povedala, kako sta se izmuznila Švabom ia šva- bobrancu Zvečer so se v temi splazili do orožja, ki so ga popoldie skrili ia so s tremi puškami, puško- mitraljezom, enim zabojem streliva in cigaretami prikorakali v hišo, kjer so bili zbrani vaški fantje, da odidejo v našo vojsko in še nekaj borcev niše vojske. Vsi so jih začudeno pogledali, ko so videli v njih rokah orožje. Ne lesene puške, ampak pravo, pravcato orožje! Še eak at so pogledali in res, ime- li to resnično, čisto pravo orožje! Tedaj so pričeli naše pionirje vsi vpr?k vpraševati: