Glas KRANJ, 6. APRILA 1956 LETO IX. — ŠT. 28 DIN 10 — I c d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna •00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Gereniske OB VOLITVAH V delavske svete fe izvoljenih več mladincev in žena — Dobro delo samoupravnih organov tudi v manjših podjetjih mm Nezakonitosti in birokratske težnje teh primerih bi bilo treba sme-leje poiskati nove ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v samoupravnih organih. Posebno bi se bilo pri tem treba opreti na mladino. —Ik 7. april - svetovni dan zdravja Pred osmimi leti je svetovna ■dravstvena organizacija proglasila 7. april za dan zdravja. Osnovna misel za letošnji svetovni dan zdravja je geslo: »Mrčes, sokrivec bolezni.« Bolezni, ki se širijo z mrčesom, so Za večino dežel Izredne važnosti, bodisi ker so pri njih Oočnio razširjene ali pa jih vsaj ogrožajo. Te bolezni so najstarejša šiba človeškega rodu in so mu v neki meri oblikovale tudi zgodovino. Tako Je močvirska mrzlica igrala pomembno vlogo pri razvoju in propadu Nekaterih civilizacij, kuga in rumena mrzlica sta nekajkrat zahtevali ogromne žrtve, epidemije tifusa pa »o odločile pre-ftekatero vojaško bitko. Bolezni, ki jih prenaša mrčes, so uničile Prebivalstvo številnih rodovitnih pokrajin in spravile v ne- osamljen primer »Plamena« ▼ varnost človekov obstanek ne Kropi, kjer se je pod plaščem se žg »navadili«, da se »da samo v tropskem predelu, mar- socialne demagogije vtihotapilo z njimi delati« itd. Na vsak na-več tudi v zmernem pasu. v delavski svet precej ljudi, ki Cln je praV) da se ljudi, ki so Večji del teh bolezni so ljud- doslej razen kritiziranja niso bill na vodilnih položajih v naje poznali že dolgo dobo, ven- kdo ve koliko storili za podjetje 5ih samoupravnih organih in dar je komaj šestdeset let od in za skupnost. Ob tem pa so prl tem dobili že določene iz-tega, kar so znanstveniki začeli seveda izpadli dobri člani ko- kugnje> §e naprej usposablja. lektiva, ki nikdar niso gledali Razvejanl mehanizem našega le nase, marveč so vedno upo- družbenega upravljanja nudi Ste vali tudi interese ožje in dovolj priložnosti za njihovo širše skupnosti. nadaljnje delo in uveljavljanje. Podatki, ki so doslej na raz- Ni pa prav, da položaj predsed-polago, kaže, da se je začelo nika delavskega sveta in uprav- delavsko upravljanje močno nega odbora ostane kar v več doče ne /bo gmotno podpirala uveljavljati tudi v manjših mandatnih dobah zapored v i- razvoja in gradnje posameznih podjetjih, kjer je bilo doslej stih rokah. S tem se daje pri- objektov in kapacitet, vendar je Precej delovnih kolektivov na Gorenjskem je že izvolilo nove delavske svete. Drugi bodo to opravili v teh dneh. Bežen pregled nam pove, da so bile z malo izjem volitve povsod skrbno pripravljene. V delavske svete in upravne odbore so bili izvoljeni po večini najboljši člani kolektivov. Razveseljivo je tudi, da so se v novih samoupravnih organih uveljavili v večji meri kot doslej mladinci in žene, predvsem v nekaterih podjetjih tekstilne industrije (Inteks Kranj), pa tudi drugod (Planika Kranj). Ob takem razpoloženju in ob takih rezultatih je prav gotovo pomogel delavski svet, ki se je uveljavil in je aktivno začel delati. Na njegovo pobudo so doslej normirali že preko 90% vseh delovnih mest v podjetju. Plan proizvodnje za letošnje leto je za 60% večji od lanskega. Sušmarjenje v podjetju so popolnoma odpravili, itd. Kljub temu, da so se delavski sveti skoraj povsod letos okrepili, da se je v vsakem pogledu izboljšala njihova struktura, pa je prišlo do izraza tudi nekaj pomanjkljivosti. Ponekod se je s strani uprave hotelo za vsako ceno zadržati na vodilnih mestih v delavskih svetih in upravnih odborih dosedanje predsednike, češ da so PRVE BRAZDE SO 2E ZORANE Propaganda in turizem Sklad za propagando turizma bo lahko pospešil razvoj te gospodarske panoge sezono tudi za 40% več blaga kot v »mrtvih« mesecih. To je zgolj trgovina. Prav tako je z gostinstvom in obrtjo. Torej: če ima nekdo od turiz- »umiti, da utegne njih širjenje posredovati mrčes. Sele v začetku tega stoletja so po vztrajnem raziskovanju to zanesljivo ugotovili. Toda o kakem hitrem napredku pri uničevanju mrčesa dolgo ne moremo govoriti. Med *adnjo vojno pa so iznašli sredstva z dolgotrajnim učinkom, od katerih je najbolj znan »Di-dlti«. Njihova lastnost je, da ostanejo smrtonosna za mrčes tudi več mesecev po uporabi. marsikje precej šibko: pod vplivom uprave — ali upravnika — najrazličnejših anarhističnih tendenc (sušmarjenje itd.), socialnih demagogov in podob- Misel o lastnem vzdrževanju v gospodarstvu dobiva pri nas čedalje večji in tehtnejši poudarek. Doba administrativnega vodenja gospodarstva, kjer je vse odvisno od tega, kar bodo ukrenili »zgoraj« in koliko denarja »bodo dali« za neko določeno stvar, je za nami. In prav je tako. Sedanji položaj v gospodarstvu, ko prihaja iniciativa neposrednih proizvajalcev ma korist, je prav, da to de- vse bolj do izraza, so narekovali objektivni pogoji, predvsem javnost tudi podpre. Saj bi se pa sam napredek proizvajalnih sil. , vloženi denar za propagando „;.'•i , •". , , . . turizma vračal v drugi obliki, gre. Vrsta prireditev, ki privab- v prvi yrsti zopet trgovini g0_ ljajo turiste, se brez gmotne ^instvvi in obrtL podpore ne bi mogle držati. Na obenem zboru Gostinske Skoda bi bilo, da bi šle v po- zbomice> ki je bila pred dneyi> žabo. Prinašajo pa na drug so 51ani lzgJasovall prispevek strani večjo gospodarske korist za propagaild,ni sklad( ki se bo kot bi pomenila dana pomoč stekal 0{J zvigane članarine> Vloženi denar bi se obrestoval 0b6nl abor Trgovinske zbornice in odražal zlasti v prodaji raz- pa kljub živanni razpravI 0 tem nih uslug turistom, ki bi si take ni dal končnega zaključka. O ložnost za birokratizacijo teh in vedno bolj bo odvisna ta ži- in podobne prireditve ogledali. skladu za propagando turizma ljudi — in s tem morda samo- vahnost od lokalne iniciative in In ne le to. Vse bolj očitna bodo vsekakor razpravljali tudi upravnih organov v celoti. Ima- potreb. Zato se bodo morale go- postaja potreba po združitvi na skorajšnjem občnem zboru mo primere, ko je dosedanji spodarske organizacije na dolo- sredstev v propagandne name- Obrtne zbornice. predsednik delavskega sveta — čenem področju, v lokalnem ne, ki se sedaj večinoma upo- Začetek vsekakor ni lahak. Težnja po samovzdrževanju ne postaja le pobožna želja, temveč vedno bolj nujni gospodarski imperativ. Tako bo polagoma v vseh gospodarskih panogah. Seveda s tem ni rečeno, da družba v bo- Toda ugotovili so, da ponekod nih. Pred kratkim se je v kro- ki tu lahko še kako tvorno so- merilu, še trdneje povezati med rahljajo v individualne namene, zlasti še, ko gre za denar. Toda slasti domača muha, vrste ščur kov ln stenic dosežejo proti tem kemičnim preparatom nekakšno odpornost, če delujejo fcanje več let. pruga velika nevarnost pa je v tem, da mnogo bolezni, ki jih prenaša mrčes, Po vsej verjetnosti razsaja tudi med divjimi živalmi. Te so jaškem podjetju »Kroj« prime- deloval v novem delavskem rilo, da so hoteli predsednika svetu, v katerega je bil tudi delavskega sveta celo odpustiti iZVoljen — samo zato, ker ni bil iz podjetja samo zato, ker je znova izvoljen za predsednika, popolnoma upravičeno kritizi- zapustil delavski svet in v njem ral nekatere pomanjkljivosti. noče več delati. Za primer dobrega dela de- Zaraprotektorja« arabskih dežel. Čehoslovaška časopisna agencija je to sredo sporočila, da je CK KP Čehoslovaške na svojem zasedanju soglasno obsodil kult osebnosti v partijskem vodstvu in se izrekel za lenini-stična načela, notranjo demokracijo in kolektivno vodstvo. S seje Okrajnega sveta za šport in telesno vzgojo Športno udejstvovanie naj postane množično Na zadjem zasedanja OLO je bil imenovan svet za šport devet različnih samostojnih in telesno vzgojo in se je pred dnevi sestal in razpravljal o športnih organizacij, kar vse najbolj perečih problemih na tem področju. 2e v osnovi se bo nam dokazuje, da bo tudi v ob-tieba zavzemati, da v okrajnem in ostalih svetih in komisijah čini problematika izredno pene bodo obstojale težnje po klubaštvu, ker bi to samo škodovalo stra in zahteva resnejšega m delu sveta. Čuti se namreč potreba, da bo nujno tudi pri ob- družbenega proučevanja in de-činah formirati svete za šport in telesno vzgojo, to zlasti v Kranju, Jesenicah, Tržiču in Skofji Loki, v ostalih občinah pa bi se ustanovile komisije pri svetu za kulturo in prosveto. la. Člani sveta so se tudi strinjali s tem, da se v merilu Praznovanje praznika železničarjev na Jesenicah Jesenice, 6. aprila. zgodovini in razvoju železnic Bolj kot dosedanja leta so se ing. Rehberger. V petek bodo pripravili jeseniški železničarji, položili jeseniški železničarji ve- letos na svoj praznik. Čeprav nec pred spominsko ploščo v je dan železničarjev šele 15. Kurilnici in se poklonili pad- aprila, so pričeli s prireditva- lim sodelavcem, v nedeljo pa se mi v počastitev svojega prazni- bodo poklonili padlemu sode- ka že včeraj, 5, aprila. lavcu Ivanu Krivcu s položitvijo V šahovskem dvoboju so se venca pred njegovim apomeni- srečali postajni uslužbenci z kom v Kranjski gori. V soboto uslužbenci podjetja za vzdrževanje proge na Jesenicah. Da- Društvena problematika v 25.000 člani, to se pravi, da vsak okraju je namreč izredno pe- peti prebivalec aktivno dela v stra, saj je na celotnem pod- eni panogi športa. Pod okrilje okraja ustanovi Zveza športov, nes si bodo ogledali učenci jeki bo povezovala vse športne seniških šol novo železniško po-in telesno-vzgojne organizacije, št3!0 na Jesenicah. V nedeljo koordinirala delo in konkretno se bodo pomerili otroci železni-skrbela za to, da različne oblike carjev na strelskem tekmova- ročju 190 različnih društev z nad okrajnega sveta za šport spada žporta zajamej0 čim širši krog °ju z zračno puško. V okviru .IAHK0 JIM JE ŽAL" Zdravstveno prosvetni tečaji RK ženske mladine na Gorenjskem Zdravstveno higienska zaostalost ljudi je vzrok mnogih nesreč, slabe volje, razrvanosti v družinah in bolečih ločitev zakonov, kjer je žena najbolj prizadeta. Zato prireja RK po vsej državi zdravstveno prosvetne tečaje za dekleta. Na Gorenjskem je bilo letos organiziranih 38 takih tečajev, ki jih obiskuje preko 700 deklet. Po letošnjem učnem programu so se dekleta učila najpotrebnejšega o negi dojenčka, O nosečnosti in pripravi za porod, o negi bolnika, pa tudi o vsem, kar je treba vedeti, da se ustvari zdravo zakonsko življenje. Letošnji tečaji so bili pestrej- Šola za starše V četrtek, 5. aprila, so začela v Kranju predavanja o vzgoji otrok. Skupno bo 10 predavanj. Predavanja bodo vsak torek ob 20. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma, predavali pa bodo najboljši pedagoški in zdravstveni delavci. Na predavanjih se bodo star- mladine in delavcev iz podjetij. Mnogo je bilo govora tudi o telesni vzgoji na šolah. Sedanje stanje je namreč tako, da se la panoga dejavnosti zanemarja in čas, ki je zato predviden, se često koristi za druge predmete. V osnovi pa se postavlja nujna potreba, da pričnemo na šolah ' obveznim enotnim sistemom telesne vzgoje in šele tista mla-ši in kvalitetnejši kakor doslej, dina, ki bo šla skozi tak sistem saj je Okrajni odbor RK naba- se bo kasneje uspešno razvijala vil najmodernejša sredstva (dia- v ostalih panogah športa. Na šo-filme, flanelgrame in pripo- lah tudi primanjkuje učiteljev močke za prikazovanje nege za telesno vzgojo, so pa na dru-bolnika), in jih dal na razpola- gi strani tudi taki primeri, da go predavateljem — zdravstve- nekateri prosvetni delavci gr"do nim in prosvetnim delavcem, skozi enomesečni tečaj, kasneje Razen tega pa je organiziral za pa praktično ne delajo. Športnih predavatelje 3 seminarje, ki so objektov še marsikje primanj-jih vodili najboljši zdravstveni kuje in bi bilo v doglednem ča-strokovnjaki. s u treba v ta namen osigurati Organizacija RK je napravila določena finančna sredstva. To-vse, da bi tečaji dekletom kar da napačna so mišljenja neka-največ koristili. To bodo tudi terih, da so le sredstva osnova, tečajnice rade potrdile. Pridob- Marsikaj se da napraviti zlasti ljeno znanje bodo lahko posre- s prostovoljnim delom mladine, do vale okolici in tako postale ki kaže zlasti v letošnjem letu dobre aktivistke RK. — Mnogo velik interes za delavske akcije, deklet pa se premalo zaveda, O tem bo treba razmisliti in da se je za zdravo in znosno zemeljska dela opraviti pred-življenje treba neprestano učiti vsem s prostovoljnim delom in izkoriščati možnosti za pri- mladine. Svet si je zadal nalo- zvečer bo odigran tudi šahovski brzoturnir železničarjev iz vse Gorenjske, v nedeljo zvečer pa bo v domu Partizana na Jesenicah osrednja prireditev, slavnostna akademija v počastitev dneva železničarjev. Program akademije bodo izvajali: orke-teh prireditev je vključen tudi ster jeseniške glasbene šole in šahovski dvoboj med uslužbenci podjetja za vzdrževanje pro- folklorna skupina jeseniške Svobode, telovadci hrušičanske- ge na Jesenicah in podjetjem ga Partizana in recitatorji že- za vzdrževanje proge v Ljubljani, ki bo odigrana v ponedeljek v Ljubljani. V torek bo ogled železniških delavnic na Hrušici in množični pohod k spomeniku talcev na Belem polju, kier bo žalna komemoracija in polaganje vencev. V streljanju se bodo pomerili tudi odrasli na strelskem tekmovanju aktivnih železničarjev, ki bo v sredo. Da bodo prireditve tudi vzgojnega značaja, bo predaval v četrtek v postajni učilnici o lezničarji. U. Obiskali so jeseniško bolnico Jesenice, 5. aprila. Sinoči je gostovala jeseniška glasbena šola v jeseniški bolnici, kjer je priredila osebju in bolnikom lep koncert. Nastopil je orkester glasbene šole, nekaj solistov in folklorni sekstet ob spremljavi orkestra. Pred ustanovitvijo higiensko-tehničnih komisij Pred dnevi je bila v Kranju 7. seja Sveta za delo in delovna razmerja OLO Kranj. Razpravljali so o letnem poročilu inšpekcije dela in ustanovitvi in delu higiensko - tehničnih komisij. Ugotovili so, da inšpekcija dela v zadnjem času ni bila kos vsem nalogam, zato bi bilo nujno čimprej zasesti vsa sistematizirana mesta. dobivanje znanja, kjer se le da. go, da izredno široko proble »Lahko jim je žal!« so govorile matiko svoje dejavnosti prouču- Se posebno velika potreba je pametnejše, »koliko bi rade da- Je sistematično in podvzema do- po referentu za delo in delov- le, da bi znale, ko bodo rabile, ločene ukrepe, ki bodo vodili k na razmerja, ki pa mora biti pa tedaj ne bo več časa za to.« temu, da telesna vzgoja in šport pravnik s primerno prakso. Za V splošnem pa moramo reči, postaneta čimbolj množična. boljše poznavanje problemov v večjih podjetjih v okraju bodo organizirani kolektivni ogledi teh podjetij oziroma tovarn. Člani sveta so osvojili sklep, da bo inšpekcija dela za potrditve novih pravil o osebnih zaščitnih sredstvih delala po dosedanjih kriterijih. V marsikaterih podjetjih bodo morali odpraviti vrsto nepravilnosti v disciplinskih postopkih proti delavcem in uslužbencem. Ob koncu so udeleženci sprejeli osnutek navodil za ustanovitev in delo komisij higiensko-tehnične zaščite v podjetju. da so bila dekleta zelo zado- M. R. ši seznanili z najsodobnejšimi voljna s temi tečaji in so na nekaterih S R. načeli vzgoje otrok. Zveza ženskih društev, ki ta predavanja organizira, vabi k obilni udeležbi. njih mnogo pridobila za življenje. Okrajnemu odboru RK in skupnosti zato ni treba biti žal precejšnjih izdatkov za te tečaje. I. S. G/as naših bralcev 17. seja ObLO Jesenice Izvolili so svet za telesno vzgojo in šport Ali nam je vse prav ? bili na seznamu, je izpustil in delil denar brez vednosti članstva in še do danes se ni izvedelo, kdo so bili tisti »naj- Še enkrat puritanizmu v samskem domu . .." K članku v 24. številki vašega bolj potrebni«. Dobro pa vem, lisia navajamo nekaj pripomb oziroma pojasnil. Železarna Jesenice ima za Jesenice, 5. aprila. Danes popoldne je bila na Jesenicah 12. seja Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na zasedanju so sprejeli poslovnik občinskega ljudskega odbora, potrdili poslovnike svetov, sprejeli spremembo statuta občine, izvolili Svet za telesno vzgojo in šport zakupnine zemljišč splošnega ljudskega premoženja, določili so pavšaliiziranje nekaterih gospodarskih organizacij in sprejeli odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, potrdili pravila tega sklada in sprejeli odlok o Marsikaj nekoristnega in celo škodljivega se dogaja v društvih upokojencev. V Preddvoru predseduje temu društvu tovariš Pernuš F. iz Hraš, ki zaradi zapostavljanja borcev da od treh partizanskih borcev, zasluži vso grajo. Prav tako ki živijo v težkih pogojih in so njegovi sodelavci. V začetku de- v največji meri upravičeni do s^mce posebne domove in v njih cembra lanskega leta so člani na pomoči s strani skupnosti, ni s,tanUJejo izključno neporočeni seji predlagali podelitev zimske nihče prejel ničesar, pomoči težje bolnim upokojen- Tovariš Pernuš prav gotovo cem in med njimi sem bil tudi ne bi smel imeti taldh po(>bla_ jaz. Pet let sem že bolan in stil> saj je nazadnjaške misel- nesposoben za vsako delo. Tov. nosti in se noce sprijazniti z Pernuš, ki je prevzel denar od za,htevami članstva. Brez vedno- socialnega skrbstva v Kranju, sti ij,udstva nima nihče pravic ter potrdili odlok o zaračuna- občinskem in krajevnih prazni- ga je še isti dan razdelil, toda razmetavati skupnega denarja. vanju vodarine, odlok o višini kih. neupravičeno. Nekatere, ki so Ali smo res tako ravnodušni do takih ljudi, ki nam skušajo le citek" podnevi" Bili To'nadalje delavci oziroma taki, ki nimajo svojih družin na Jesenicah. Uprava samskih domov ne dovoljuje ženskih obiskov po spalnicah, možni pa so ti obiski v obsežnih in čistih jedilnicah. V sobah obiskov ni mogoče dovoliti, ker stanuje v njih po več delavcev, ki delajo v različnih izmenah. Zato potrebujejo po- Ljudjc in dogodki MARJANIN OPOMIN Guy Mollet kritizira sedanjo politiko Zapada PRETEKLO SREDO je ameri- mednarodnih problemov je se- da jim pove: »Ce bomo nada-ška revija »US News and World veda vzbudila nezadovoljstvo v ljevali na ta način, bomo izgu- ma. Najaktualnejše vprašanje današnjega sveta je izglajevanje razlik med razvitimi in nerazvitimi državami, vzpostavitev nove mednarodne delitve dela. škodovati? Tovariš Pernuš je tudj že prlmerl ko so bUe n. pr. 8. marca izplačeval zimsko pomoč v strogi tajnosti. Šele po dolgem povpraševanju sem izvedel za dva taka pri- mera in vsakomur je bilo naro- V interesu razvitih držav je, da ceno> na,j moičj To more deia ta proces pospešijo, ker le na ta način se bodo lahko izmotale iz protislovij v svoji lastni ekonomiki. Report« objavila intervju s predsednikom francoske vlado Guy Molletom. Ta razgovor ni zanimiv samo zato, ker v njem francoski ministrski predsednik na nov način obravnava pot k mednarodni pomiritvi, marveč je zanimiv predvsem zato, ker — kakor so ocenili njegov intervju londonski politični krogi — v njem kritizira osnovna načela zapadne zunanje politike. Doslej je bil vrstni red vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti na poti k mednarodnemu britanskih političnih krogih. bili igro.« Bolj zanimiva za nas pa so Zanimiva je tudi ugotovitev nadaljnja izvajanja froncoskega francoskega ministrskega pred-premiera. Ko govori o dajanju ameriške pomoči nerazvitim deželam, poudarja, da se pri teh ni dosti pazilo, kako se ta pomoč daje. Pozabilo se je na star pregovor, ki pravi, da »način, na kateri se daje, pomeni več od tistega, kar se daje.« Guy Mollet, pravi: »Amerikanci so s svojim načinom dajanja pomoči uspeli ostvariti nekaj, kar je podobno mržnji... To ne izvi- sednika o ponašanju nekaterih današnjih ameriških funkcio- ti samo oseba, ki je nasprotna naši socialistični ureditvi in bo moral za svoja dejanja dajati odgovor ljudstvu. Partizanski borci tega ne bomo gleda i mirno. Prav je, da se vprašama, čemu je bilo treba upokojencem v Preddvoru tisoč litrov v;na. Kot da ni nobene večje GLEDE POMOČI nerazvitim potrebe. Za praznovanje novo- GOSPODARSKE ZVEZE NAJ ZAMENJAJO VOJAŠKE PAKTE narjev v nekaterih evropskih deželam, se je francoski mini- letne jelke nismo dobili niti državah. Dejal je: »Vi imate lju di, državnike, ki so dostojni v svojih nalogah, dostojni da inspiriraj o današnji svet... Ali nekateri nižji funkcionarji, ki jih pošljate v Francijo in v Alžir in ki prinašajo ameriško prst na svojih čevljih, se ponašajo pri nas kot da so v svo- strski predsednik Guy Mollet zavzel za kolektivno akcijo preko Organizacije združenih narodov, atlantskega pakta ali katerekoli druge regionalne organizacije. S tem v zvezi je pravzaprav spet načel vprašanje, ali je sploh še kakršenkoli vzrok, ki bi opravičeval ob- dinarja m gotovo ga Mdvrovo ni bilo. tudi za Franc Zibelnik sledice ženskih obiskov prepiri in tatvine. Dogodilo se je, da je delavca obiskala ženska v sobi in sta potem obadva pobegnila preko meje. Samske sobe so postale često družinsko stanovanje, iker se nekatere ženske, poročene in neporočene, niso h > tele umakniti. V samskih domovih je tudi veliko delavcev, ki še niso stari 25 let (16 do 20 let starosti in 248 od 21 do ?5 let), zato trditev pisca, da so vsi stari nad 25 let, ni točna. Železarna Jesenice Dopisujte t »Glas Gorenjske« Težave abonentov v Skofji Loki TTZ^ISS^S^ ra iz blišča'zunanjega mini- ji h^ in s tem Jkodujejo ugle- ^"^kega" pakta, južno slednji: najprej združitev Nemčije, nato vzpostavitev varnostnega sistema in nazadnje razorožitev. Guy Mollet je ta vrstni red obrnil. On pravi: »Ce obstoja kakršnakoli možnost, da Abonenti po menzah so mnogokrat izročeni v oskrbo bolj ali manj dobrim upravnikom. strstva, marveč iz dejstva, da du ZDA. Oni dajejo lekcije ce- azi^ega pakta in drugih po so podrejeni organi dajali po- lei™ svetu. To pa je stvar, ki dobnih paktov kot izključno vo- Zadnje čase imajo ^precejšnje rnoč na prezirljiv in protektor- ljudem ni dosti všeč Uv^r" jaške organizacije. Idejo o po- težave abonenti v Skofji Loki. ski nač:n. Vsi so več ali manj jam vas, da je odnos teh vaših stopnem prerašČanju teh voja- Nedavno tega je bila v »Kro- Irkor'stJH to pomoč za dajanje ijudi skrajno neverjeten.« -kih palctov v gospodarske, kul- ni» nameščena nova upravnica nasvetov. Oni so dajpli nasvete Nedvomno zgornje besede turne in socialne zveze držav - (bivša lastnica!), ki se je kaj Rusi pristanejo na združitev kot srareJ§': brat. To pa jji na*in francoskega ministrskega pred- članic, je sprožil že italijanski hitro znašla in uvedla nov red: Nemčije, se le-ta lahko ostvari v okviru splošne svetovne razorožitve. Težko si je zamisliti združeno Nemčijo v obdobju o-borožitve, predvsem v srcu Evropo .. .« ZA NOVE ODNOSE MED RAZVITIMI IN NERAZVITIMI DEŽELAMI SPREMEMBA VRSTNEGA re- za dobivanje r, ijateljev« Nadalje piavi Mollet, da je po njegovem mnenju boljše dati manj, s tem da se pri tem ne zahteva za zameno neke koncesije, kot pa dati veliko in pričakovati zato protiusluge. »Francoska vlada pod vodstvom socialistov ne namerava prekiniti svoje zveze z Angleži in Amerikanci,« je nadaljeval g. da v obravnavanju ključnih Mollet, »toda pripravljena je, sednika dovolj zgovorno povedo, predsednik Gronchi za svojega z miz so zginili šolniki, zobo- da je za vedno minilo obdobje obiska v Združenih državah, ^rebci, cena obrokom se je dvig- protektorstva in tutorstva s Ponovna slična izjava franco- nila za več kot 10% in kruh je strani »starejših bratov«, pa naj skega ministrskega predsednika bilo treba posebej naročiti in bo ta starejši brat iz Vzhoda kaže, da železna logika medna- plačati. Razen tega se je znižala ali Zahoda. Težnja vseh dežel in rodnega razvoja vse "Bolj nujno kvaliteta hrane. Vse to prav v vseh ljudstev za enakopravnost- zahteva tako rešitev kot edino času, ko se na vsakem koraku jo in nacionalno samostojnostjo možen in realen izhod iz slepe borimo za ustalitev cen. Na je izbrisala in vse bolj briše ulice, kamor so zašli vojaški vprašanje, zakaj taka podraži- iz slovarja mednarodnih odno- pakti, spričo popuščanja medna- tev, so dobili abonenti odgovor: sov pojme iz obdobja klasične- rodne napetosti. »Podražitev je v mejah zakoni- ga kapitalizma in kolonializ- —ik tosti!« Večina abonentov je za- radi takih pogojev restavracij" "Krono« raje zapustila. V bližnji menzi skrbi kuharica razen telesnega še za »dušni blagor« abonentov. Ze večkrat se je pripetilo, da so morali leti ob nedeljah proti svoji vol.'1' poslušati oddaje tuje radijske postaje. Vsi dosedanji ugovori niso zalegli. V nedeljo dopoldne, ko je radio Ljubljana prinašal lepe narodne pesmi, te uslužbencem verjetno niso bile všeč, zato je kuharica hitro zavrtela gumb aparata na avstrijsko postajo, ki je prenašala mašo. Te primere objavljamo le zato, da bi se opisane razmere ured'le v zadovoljstvo vseh. 2 Wa8Sm«j*ke ST. 28 / 6. APRILA 1956 V Kamnika 228 milijonov za socialno zavarovanje Zbori zavarovancev niso uspeli - Skoro milijon izdatkov zaradi malomarnosti pri odjavah - Velik izpad narodnega dohodka Aktualna tema: STANOVANJSKI PRISPEVEK Podružnica Zavoda za soclal- podružnica izplača zavarovanko zavarovanje v Kamniku je cem v staležu nezmožnih pripa-preteklem letu stremela za dajoči znesek nadomestila pla- čim doslednejšim izvajanjem zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, za pravilnim izvajanjem uredbe o finansiranju socialnega za- če po prejemkih, ki jih prijavljajo njihovi delodajalci, je bil zato marsikateri zavarovanec prikrajšan. Zaradi netočnega prijavljanja Število zaradi bolezni izpadlih dni, ki gredo na račun socialnega zavarovanja je bilo 68.287. Za njih je bilo dela nezmožnim zavarovancem izplačanih 18,850.658 din varovanja im reševanju splošne in odjavljanja zavarovancev je zdravstvene problematike. V bilo mnogo podjetij prijavlje-težnji, da se zavarovanci kar nih sodniku za prekrške. Samo najbolj seznanjajo s pravicami v drugi polovici leta znaša šte-in dolžnostmi, ki jim jih daje vilo prepozno prijavljenih dni naša socialna zakonodaja, je bil delavcev 11.876, prepozno odjav-sprejet sklep, da se po vseh ko- ljenih pa 8.071. Naknadni pri-lektivih skličejo zbori zavarovancev. Vendar sklep ni bil v celoti izveden, ker je bilo sklicanih samo šest zborov. Tako je bil le del zavarovancev seznanjen s problemi socialnega zavarovanja. Pač pa bo brez dvoma pokazal dobre rezultate se- podjetij je bilo izgubljenih dni zaradi bolezni 17.022. Skupno število primerov bolezni, ki gredo na račun socialnega zavarovanja in podjetij, je bilo 7.780 din, kar pomeni, da je bil vsak zavarovanec bolan 1,5 krat. Skupno izgubljenih dni zaradi nezmožnosti za delo je bilo spevek socialnega zavarovanja, 85.309, kar pomeni, da je vsak ki ga bodo morala podjetja za- zavarovanec bolehal povprečno radi malomarnosti pri odjavah skoro 17 dni. Povprečno meseč- ambulanta, voženj do zdravnikov specialistov v Ljubljano ni nič manj. Potemtakem je pridobitev specialistične ambulante v Kamniku le v tem, da so delno V breme razbremenjeni zdravniki splošne prakse v delu in odgovornosti ter da je več zavarovancev pregledanih od zdravnika specialista. plačati za 8.071 delovnih dni, znaša okrog 950.000 din. Ti strogi, a zakoniti ukrepi, naj bodo opomin podjetjem, da na delu no število staleža bolnih je bilo 365 ali 3,54%, pri čemer niso vštete porodnice in doječe matere. Zato je odstotek staleža minar za uslužbence podjetij, ki sposobne uslužbence, ki ne bo opravljajo posle iz socialnega do preobremenjeni z drugim de- zavarovanja. Doslej ni bilo sko- i0m. ro podjetja, ki bo v določenem Število bolnih, za delo nespo- roku izvršilo prijave ali odjave sobnih zavarovancev ter porod- zavarovanca, pa tudi delo pri nic, ki gredo v breme socialme- invalidsko pokojninskih zahtev- ga zavarovanja, je bilo povpreč- kih in otroških dodatkih, ni šlo no na mesec 301, ali skupno v socialnega zavarovanja zaposlijo bolnih pod republiškim povprečjem, ki znaša 4%. Izpadli dnevi zaradi vseh bolezni, se pri narodnem dohodku odražajo v vrednosti 597 milijenov dinarjev. Visok izdatek socialnega zava- Po Uredbi za izvrševanje za- imenuje občinski ljudski odbor kona o stanovanjskem prispevr in kateremu upravni odbor od- ku, objavljeni v 6. številki govarja za svoje delo. Zveznega uradnega lista letos, Upravni odbor ima za svoje morajo vplačevati vse gospodar- delo osnovne smernice v uredbi ske organizacije, banke, hranil- sami. Natančnejša določila za niče in zavarovalnice, državni delo, v okviru Uredbe seveda, organi in zavodi, družbene or- pa si določi upravni odbor sam ganizacije, zadruge, civilno s pravili, ki mu jih potrdi ob- pravne osebe, privatniki, ki za- činski ljudski odbor, poslujejo tujo delovno silo in s tem, da usmerja vplačilo vsi ostali, ki izkazujejo izpla- prispevka v sklade občin, kjer čane plače, ki so osnova za pla- je sedež gospodarske organiza- čevanje prispevka za socialno cije, je odredbodajalec hotel zavarovanje, v občinske kredit- usmeriti gradnjo stanovanjskih ne sklade stanovanjski prispe- hiš v bližino delovnega mesta Za opremo novorojenčkom, za Vek za zidanje stanovanjskih prosilca, z določenim vrstnim pogrebne stroške in posmrtnine hiš. V osnovo za izračun pri- redom pa urediti način gradnje, je bilo izdanih 2,569.670 din. Za- spevka, so vključene plače v Zidanje individualnih stano- varovancem se je lani rodilo 296 vseh oblikah, stalni dodatki, ho- vanjskih hišic, razmetanih brez otrok, norarji ali stalne nagrade. načrta na zemljiščih, kjer jih Število koristnikov otroških Višina prispevka, 10% od vseh je uspelo dobiti', zmanjšuje mor- doklad stalno narašča. Lani je izplačanih plač bo ustvarila da posamezniku stroške grad- bilo povprečno na mesec izpla- pri občinah, v katerih imajo nje, odvzame pa skupnosti čanih otroških dodatkov za 1.394 sedež gospodarske organizacije, znatna sredstva, ki morajo biti otrok. V letu 1955 je bilo izpla- znatne zneske, namenjene za zi- nato vložena za oskrbo takega čanih 89,697.856 din otroškega davo stanovanjskih hiš. bivališča z vodo, razsvetljavo, dodatka. Uredba predvideva namreč, da kanalizacijo, cesto itd. V strnje- Invalidnino prejema 100 ko- se mora vplačevati zneske v nem naselju in bločnem siste- ristnikov, starostno pokojnino kreditni sklad tiste občine, kjer mu se ti stroški znižajo v to- 691, družinske pokojnine pa 456 ima gospodarska organizacija liko, da so celotni investicijski oziroma drug organ, svoj sedež, stroški znatno nižji, dom pa za-S tem določilom je hotel ured- radi tega nič manj prijeten, bodajalec usmeriti bodočo iz- Pravila kreditnega sklada mo-Skupaj je izplačala podružni- fadnjo stanovanjskih hiš de- rajo zato brezpogojno vsebovati _______________._ « lavcev in uslužbencev na kraje, ugodnejše pogoje za tiste, ki se koristnikov. Skupno torej 1.247 koristnikov prejema na leto 78,741.684 din. letu 1955 3.619 zavarovancev. V breme podjetij in ustanov je bilo sprejetih v bolniški stale/ 3.479 zavarovancev, od toga 570 zaradi obratnih nesreč. zadovoljivo od rok. Na območju podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Kamniku je bilo ob koncu preteklega leta 5.235 zavarovancev, in sicer v industriji 3.401 ali 65%, v neindustrijski dejavnosti pa 1.834 ali 35%. Iz tega se vidi, da je industrijska dejavnost še enkrat močnejša. Največ zavarovancev je bilo zaposlenih v lesni industriji 1.096 (»Stol«), v kovinski pa 761. V neindustrijski dejavnosti je na prvem mestu gradbeništvo z 1380, nato pa državni organi in ustanove z 263 zaposlenimi. Povprečno pa je bilo mesečno zaposlenih 5.095 zavarovancev, in sicer 3.027 moških in 2.068 žensk. Procent ženske delovne sile je precej visok (41%), bil bi pa še višji, če ne bi bila vsa industrija skon-centrirana v mestu, kamor žene — matere iz daljne okolice ne morejo prihajati na delo. Pretežna večina zaposlenih je mlajših od 36 let ali v najboljši delovna dobi. Izraženo v odstotkih, je med letniki 1920 do 1941 67,2% zavarovancev. Mladine je od skupnega števila zavarovan- čati odkup kmetijskih pridelkov rovanja v obmobju podružnice predstavljajo potni in prevozni ca socialnega zavarovanja v , stroški, ki znašajo 2,585 499 din. Kamniku v letu 1955 iz sklada k^rnjihove gospodarske odločijo za sistem strnjene grad V primeru z letom 1954 so znat- za zdravstveno zavarovanje, za organizacije svoj sedež. Pri gospodarskih organizacijah pa, ki imajo izločene samostojne obrate ali poslovne enote v drugih občinah, bi bile ob- nje, kot za tiste, ki se odločijo za sistem razprte gradnje. Pri prvih naj bo zahteva za lastna sredstva, ki morajo biti vložena v zidavo, nižja, rok od- no narasli. Čeprav od maja da- otroško dodatke in pokojnino lje posluje pni zdravstvenem 228 milijonov 610.438 din. domu v Kamniku specialistična Z. čine s takimi obrati prikrajšane plačila daljši in obrestna mera za stanovanjski prispevek, če nižja. Prednost naj se daje in-gospodarska organizacija ne bi teresentom po vrstnem redu, kot obračunala za to enoto samo- jih navaja Uredba, stojno celotni dohodek. Po dosedanjih opažanjih bodo Prečiščena Uredba o spre- začetna sredstva uporabljena po membah in dopolnitvah Uredbe politično-teritorialnih enotah o delitvi celotnega dohodka go- samih, za dokončanje že začetih spodarskih organizacij pa v in še nedovršenih stavb. N;i V ponedeljek, 2. aprila, so imeli zadružniki KZ Škof ja Loka Skladu za pospeševanje kmetij- svojem 57. členu pooblašča ob- vsak način opravičljivo in poletni občni zbor, na katerem so razpravljali o doseženih uspe- stva je bil dodeljen znesek v činske oziroma okrajne ljudske trebno, v kolikor bo uporablje-... ... ..- ,. . višini 1,618.817 din, v investicij- odbore, da lahko zahtevajo od no samo za stanovanjske stav- hih in pomanjkljivostih v preteklem letu. Kot gostje so pr.so- ^ ^ je ^ dodeljeno gaspc.dars,ke organizacije, da be. Sredstva so tu, in to znat- stvovali občnemu zboru predsednik ObLO Skofja Loka tovariš 3,010.000 din. Ta znesek bodo razglasi posamezno poslovno ali na. Nesmiselno je, da bi ostala Cveto Kobal, sekretar ObK ZKS tov. Milan Zakelj, zastopnik izkoristili za nabavo kmetijskih obratno enoto, ki je na ob- neizkoriščena, še posebno, če SZDL tov. Gregorc in podpredsednik OZZ Kranj tov. Albin strojev za nakup električne močju občine, za obrat s samo- niso ustvarjeni vsi pogoji za ___. ' ___ . ... , ... centrifuge, za ureditev labora- stojnim obračunom. Te pravice pričetek smotrne in cenene Jensterle. Udeležba članov KZ je bila maloštevilna, saj je bilo Z občnega zbora Kmetijske zadruge Skofja Loka Dobiček za investicije, elektrifikacijo in pospeševanje kmetijstva cev 37,6%. Zavarovancev zaposlenih pri zasebnem sektorju je bilo ob koncu leta 345, in sicer 214 moških in 131 žensk, od katerih je 45 prijavljenih kot gospodinjske pomočnice. Pri delodajal- pokazal pri skromnih poročilih cih zasebnega sektorja je bilo načelnikov pospeševalnih odse-še vedno nekaj primerov ne- kov. Delo odsekov ni bilo tak-točnega prijavljanja mesečne- šno kot bi ga lahko pričakovali, ga obračuna realne mezde. Ker Posamezni pospeševalni odbori Občni zbvr KZ Slap ob 10-tetnici Zadružni dom bodo gradili Šibka stran Je edino le trgovina Kmetijska zadruga Slap je 2. aprila imela jubilejni občni zbor za praznik 10-letnice obstoja. Udeležba je bila zadovoljiva in zbor so obiskali tudi predsednik in kmetijski referent ObLO Tržič, zastopnik OZZ Kranj in drugi funkcionarji. navzočih komaj polovica zadružnikov. Iz poročila upravnega odbora niso uspeli zainteresirati za in finančnega poročila je raz- svoje delo večjega števila čla-vidno, da je zadruga v pretek- nov, zato tudi ni bilo vidnejših lem letu dobro gospodarila, ter uspehov. Največjo dejavnost pa da se je tako gospodarsko še tudi uspehe je pokazal sad.jar-bolj utrdila. Uspelo ji je pove- ski odsek, ki je za svoje člane organiziral več poučnih predavanj in priredil uspelo sadjarsko razstavo. Tudi živinorejski odsek ni mnogo zaostajal. Iz torija v mlekarni, za opremo se bodo morali občinski ljudski gradnje. Dolžnost občinskih trgovine s kmetijskimi stroji in odbori, ki imajo na svojem pod- ljudskih odborov pa je, da po-izdelavo tehničnega elaborata, ročju obrate, čijih sedeži go- spešijo izdelavo dokončnih reza adaptacijo mlekarskega ela- spodarske organizacije so v gulacijskih načrtov in določijo borata ter za nakup gradbenega drugi občini, poslužiti, da bodo lokacijo za pričetek takih gra- od svojih članov. Z odkupom, trgovino, ter z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi je ustvarila lep dobiček y znesku 5 milijonov 920.600 dinarjev. materiala za to ureditev. Člani KZ Skofja Loka so na občnem zboru sklenili, da se dobiček, v znesku 274.000 da za elektrifikacijo vasi Hrastnica, Sv. Ožbolt, Sv. Barbara in Sv. Andrej. Pri dodelitvi tega zne- usmerili dotok prispevkov od denj. delavcev in uslužbencev, zapo- Urbanisti in arhitekti naj med slenih na obratih njihovih ob- tem prikažejo, kako naj pride čin, v svoje kreditne sklade, naš delavec najhitreje in naj- Gospodanske organizacije same ceneje do lastnega udobnega tega ne bodo uvedle, ker bo to stanovanja. Do takrat pa mora povečalo njihovo administrativ- vsak posameznik in vsi skupaj poročila tov. Groharja je bilo ska pa smejo biti udeleženi razvidno, da proizvodnja živine samo člani KZ Skofja Loka. ni najboljša, saj bosta od vseh Drugačen rezultat pa se je molzniC( ki s0 pod kontrolo, le (-m) no delo. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš upravlja poseben upravni odbor, ki ga paziti, da se sredstva ne bodo razmetavala. Tudi tu je družbena kontrola potrebna. J. T. dve imeli nad 3000 litrov mleka. Tov. Dagarin in Grohar sta ob tej priložnosti opozorila vse živinorejce, lastnike nelicencira-nih bikov, naj prekinejo s pri-puščanjem le-teh, ker s tem namenoma zavirajo napredek živinoreje, za katero daje zadruga vsako leto mnogo denarja. Poljedelski odbor bi lahko pokazal več zanimanja za pospeševalno delo, zlasti bi lahko organiziral pridelovanje raznih semen. O DELU GORENJSKE MLADINE V Predosljah so ustanovili mladinski aktiv Tudi pri nas delamo sadnega drevja na območju tr-žiške občine. Šibka stran zadruge je edino Predoslje, 4. aprila. Včerajšnjega strelskega zborovanja, ki je bilo sklicano v okviru proslav za 10. obletnico delovnih Kakor pri mnogih zadrugah mladinskih brigad, se je udele- je tudi v KZ Skofja Loka strojni odsek izkazal precejšnjo iz- njena trgovina, ki je v Tržiču ker RZ strojinih ^ ni m zato precej oddaljena od se- Jaraftunavala po polnii lastni deza. Zadružniki se poslužujejo nart. poslovalnice Prehrana na Slapu. Ni pa to edini vzrok, s ka- žilo tudi inad 60 mladincev iz Predoselj in okolice. Razen številnih pomembnih vprašanj, ki so jih obravnavali, so ustanovili V mesecu marcu se je delo mladinske organizacije v gumarski šoli v Kranju zelo razvilo. Mladinski sestanek v marcu je žel obilo sadu. Referatu tovariša predsednika je sledila živahna diskusija, vsak mladinec je imel pripravljene predloge ter vprašanja glede praktičnega dela in drugih zadev. Organizacija Ljudske mladine letju poslabšali. Razpravljal je o vzdrževalnimi šole, internata in drugih problemih. Sestajati se bo moral večkrat. Naša tovarna ima tudi klub mladih proizvajalcev. Vanj zahajata dva člana mladinskega vodstva, ki bosta usmerjala delo mladinske organizacije v šoli. Upajmo, da bodo mladinci na- aktiv Iz vrst ie pretresla vse težave, k! jo še šole dosegli še marsikateri Po podanih poročilih so za- Na zboru so pregledali delo terim bi lahko zagovarjali pa- družniki razpravljali predvsem sivnost zadružne trgovine. Va- o raznih težavah in nepravilno-žen činitelj prt tem je brez stih zadružnega poslovanja, dvoma slabo poslovanje, ki pa manj pa o izvršenem delu pri bo z nastopom novega pošlo- pospeševalnih 'odsekih. Mnogo vodje odpravljeno. Majhen obisk zadružnikov je kritiziralo pred-zadružne trgovine se bo zvišal vsem nizke odkupne cene pri predvsem z zgraditvijo zadruž- prodaji živine, visoke cene močnega doma na Slapu, ki bo stal nih krmil in ostalega potroš-približno 11 milijonov dinarjev, nega blaga. Predlagali so celo, Zadruga bo v ta namen najela naj zadruga zniža prodajne ce-6 milijonov dinarjev doilgoroč- ne za nečlane na račun ustvarjenega dobička. Tovariš Jensterle je vsem tem diskutantom Lani je imela zadruga 2,165.000 omenil njihovo napačno pojmo-dinarjev dobička, ki ga je raz- vanje vloge, ki jo ima kmetij-delila na obvezne sklade, del pa, ska zadruga danes. Poudaril je, s katerim naj bi sama razpola- da so sredstva, ki jih ustvarjajo gala, je namenila investicijam KZ namenjena izključno za go-za zgraditev zadružnega doma. spodarsko učvrstitev zadrug in Predsednik ObLO je izjavil, s tem dvigu kmetijske proizvod- zadruge v preteklem letu, potrdili so zaključne račune in pprejeli gospodarski načrt za leto 1956. Pomenili so se tudi o gradnji zadružnega doma, ki naj bi se pričela v bližnji prihodnosti. Dejavnost zadruge je razvidna iz poročila njenega predsednika. Zadruga se predvsem u-kvarja z odkupom lesa, letos pa bo svojo aktivnost razširila še nega kredita, ostalo pa bo pri na odkup živine. Razgibanost spevala iz svojih sredstev, zadružne dejavnosti je precejšnja. V KZ Slap imajo živinorejski odsek, ki je glavno delovno področje zadružnikov, razen tega pa tudi sadjarski odsek. Strojni odsek je bil zaradi terenskih neprilik ukinjen, stroje pa, ki jih je posedoval, bo da bo ljudski odbor zadrugo kar nje na svojem območju. tudi mladinski najboljših mladincev so izvolili upravni in nadzorni odbor, ki zagotavlja, da bo aktiv uspešno vodil mladino pri nadaljnjem delu. Zbor je bil zelo živahen, udeleženci pa so sprejeli več pomembnih sklepov in je pričakovati, da bo mladinski aktiv stem času sami napravili, lahko za zgled ostalim organi- šolski svet je pregledal učne zacijam v Predosljah. usDehe. ki so se po prvem pol- tarejo. V tednu MDB smo sklenili popraviti odbojkarsko igrišče. Delo lepo napreduje in organizirali smo tudi šolsko iahkoatletsko tekmovanje. Taborniki so v kratkem času uredili svojo sobo. Prepleskali so jo in na stenah vise slike, ki so jih v pro- zadruga po sklepu občnega zbora razprodala. Omeniti moramo, da je bil na občnem zboru usta- najibolj podprl in izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju med ObLO in KZ. Kmet. refe- novljen pašniški odsek, ki se bo rent ObLO Tržič je obljubil, da posluževal pašnikov, dodeljenih po ObLO Tržič. Za upravljanje bodo v KZ Slap že ta mesec pričeli s strokovnimi predava- teh pašnikov so bili postavljeni nji in predvajanjem strokovnih trije pašniški odbori s člani upravnega odbora KZ na čelu. Med odseki, ki so zelo aktivni, je posebej treba omeniti sadjarskega. Ta vedno prvi poskr- filmov, ki bodo brez dvoma pospešili napredek zadruge. Upamo, da bodo zadružniki iz Slapa sklepe občnega zbora uresničili in s tem pripomogli k razvoju bi za pravočasno škropljenje zadružništva nasploh. -U. Tovariš Kobal, predsednik ObLO je prisotnim zadružnikom omenil, da se občinski ljudski odbor zaveda velikega pomena, ki ga ima kmetijska proizvodnja za sedanjo občino. Obljubil je vsestransko pomoč pri izvajanju zadružnih gospodarskih nalog v bodočem letu. Po zaključeni diskusiji |e občni zbor sprejel predlog KZ o delitvi dobička za leto 1955. uspeh in bomo o njih več slišali. Z. Mladina bo zgradila telovadišče in strelišče V nedeljo dopoldne bosta predsednik ObLO Domžale in sekretar občinskega komiteja ZKS sprejela okoli 200 mladincev in mladink iz domžalska občine, ki so sodelovali v mladinskih delovnih brigadah. Domžalska mladina se je nedavno tudi obvezala, da bo v počastitev občinskega praznika zgradila letno telovadišče, strelišče in uredila vhod na športni štadion. Prav bi bilo, da bi ljudski odbor čimprej dodelil prostor za letno telovadišče, ker bo mladina v kratkem že pričela z delom. -t Podmladek organizacije RK na Gorenjskem bo v prihodnjih dneh razstavljal svoje slikarske »umetnine« na Češkem in v Angliji. V Domžalah je bilo v torek srečanje med pionirji kamniške in domžalske gimnazije v okviru tekmovanja za okrajno pr-ienstvo. Zmagali so pionirji domžalske gimnazije s tesnim rezultatom 3,5 : 2,5. V sledečem kolu se bodo pomerili z g!m-nazijo na Brdu. ŠT. 28 / 6. APRILA 1956 Gorenjske 3 Od petka do petka O reformi šolstva Zvezni družbeni plan o razvoju našega gospodarstva v letošnjem letu je bil že sprejet. Sedaj so v ospredju razprave in izdelava republiških ter ustreznih okrajnih družbenih planov. Vendar ne zgolj gospodarski problemi, temveč tudi ostali, zlasti s področja prosvete, so prav tako v ospredju naših družbenih organizacij in organov ljudske oblasti. Posebno pozornost zasluži vsekakor razgovor nekaterih novinarjev s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Rodoljubom Colakovićem o uveljavljanju obvezne 8-letne šole. Tovariš Colakovič je dejal, da gimnazija v prihodnje, po reformi šolstva, ne bo več hrbtenica našega šolskega sistema kot doslej. To bo ena izmed šol splošne izobrazbe, medtem ko bomo razen nje imeli še več drugih šol kot n. pr. industrijske, srednje strokovne šole itd. Tovariš Colakovič meni, da bomo s tem načinom šolanja kvalificiranih delavcev, dalje z možnostjo njihovega nadaljnjega šolanja na fakultetah, dobili nov tip inteligence, skratka človeka, ki se je učil obrti in ki ve, kaj je fizično delo. Dobili bomo povsem nov tip izobraženca, ki se ne bo izogibal fizičnemu delu. To je ena izmed poti, po kateri bomo premostili tisti prepad, 'ki loči umskega delavca od delavca fizičnega dela. Znane so Marxove misli o tej celotni in skladni osebnosti. Prav tako je jasno, da je med našimi izobraženci mnogo takih, ki so nezadostno usposobljeni za življenje prav zato, ker so tako daleč od slehernega fizičnega dela, ker so skratka nesposobni zanj. To možnost izšolanja novega tipa umskega delavca bomo torej uresničili tako, da pojde dijak iz industrijske šole pod določenimi pogoji na fakulteto, ali pa v kako vrsto srednje ali višje strokovne šole, v kateri se bo izšolal za tisto, kar imenujemo »obratni inženir«. Strokovnega šolstva torej nikakor ne bomo izločili v poseben sistem, marveč nasprotno, to šolstvo bo imelo v našem enotnem šolskem sistemu zelo pomembno mesto. Šolska reforma ne bo administrativen akt, ne bo deklarativno geslo. Za reformo se bodo morali boriti vsi prosvetni delavci. Reformirati bo treba šole tako, da bo šola res ustrezala vzgoji mladega državljana v socialističnem duhu. Področna posvetovanja - V Kranju se je sestanek neosnovano izrodil ▼ nerganje obrtnikov proti davčni politiki V teh dneh sc vrstijo po vseh občinah na Gorenjskem vprašanja iz obrtniške dejavno- gate mlade moči«, se je očitno sestanki članov Obrtne zbornice, katerim prisostvujejo tudi sti. Glede družbenih obveznosti skrivala tendenca, spraviti na predsedniki občinskih ljudskih odborov. Na sestankih, ki so zasebnih obrtnikov (o katerih občni zbor zbornice in v njene dobro obiskani, daje Zbornica poročilo o svojem delu in o pa v razpravi ni bilo govora) je organe ljudi, ki bodo bolj od- stanju obrti, poroča o zaključnem računu zbornice in seznanja bil mnenja, da so bile te stvari ločno zastopali interese zasebnih člane s predlogom obračuna za leto 1956, člani — zasebni do sedaj prepuščene preveč sa- obrtnikov po znižanju davkov obrtniki pa volijo delegate za občni zbor, ki bo 21. aprila v mim obrtnikom, ki so sodelovali in proračuna zbornice. v davčnih komisijah. Po njego- Dejstvo je, da se je v letu vem mnenju bi bilo možno olaj- 1955 povečal promet v zasebni sati obveznosti starejšim obrt- obrti v občini Kranj v odnosu nikom. na leto 1954 za približno 40°/». Razprava na sestanku v Kra- kar se seveda mora v določe- nju pa se je precej razlikovala nem odstotku odražati tudi na Kranju, medtem ko bo družbeni sektor obrti volil delegate na sestankih delavskih svetov. Posebno zanimivo je obravnavanje predloga upravnega odbora, da v okviru Zbornice vpeljejo socialno zavarovanje za- sebnih obrtnikov. Tako zavaro- sko, starostno in družinsko po vanje so nekatere zbornice v kojnino, posmrtnino in pogreb- sosednih republikah že organi- nino. Mesečni prispevek je od- zirale. Obrtna zbornica je pri visen od števila članov, ki bi izdelavi predloga koristila iz- pristopili k socialnemu zavaro- kušnje zbornic v Beogradu in vanju. Predvideva se, da bi bilo na Reki, ter na podlagi teh se- možno pri 500 članih, ki imajo stavila prve osnutke pravic in še 600 družinskih članov, po- dolžnosti zavarovancev, ki bi k kriti vse izdatke z mesečnim potrebnimi zdravili, ter pomožna zdravilna sredstva, očala, pasove in slično, zdravljenje v bolnici in zdraviliščih, invalid- £f raapVave v Železnikih in ustvarjanje dohodka in odmer- Skofji Loki. Navzoči so se po- jeni davek, polnoma strinjali s predlogom Nekateri člani zbornice noČe- upravnega odbora Zbornice, da jo vedeti, da je zbornica v zad- se uvede prostovoljno socialno njih letih brez posebnih dodat- zavarovanje. Izredno dobra ude- nih prispevkov članov kupila ležba, preko 200 navzočih čla- stavbo in jo preuredila za po- nov zbornice, je kazala, da bo trebe obrtništva, kar dokazuje, sestanek uspešno potekal. Ce- da so bila racionalno uporab- lotna razprava pa se je v posa- ljena razpoložljiva sredstva. Ne temu zavarovanju prostovoljno članeklm prispevkom 2.600 din. meanih prmlerih objektivno, moremo zanikati dejstva, da je pristopili. Pravice članov so za Ob takem prispevku bi znašala vendar tudi neobjektivno osre- zbornica delala uspešno, da je sedaj postavljene le v grobih poma pokojnina 8000 din me- dotočila na vprašanje davkov, s svojim delom pridobila ugled obrisih, prav tako tudi še ni sečno. Prispevek za zdravstve- češ da zbornica ni dovolj nare- pri večini članov zbornice, ka- točno določeno, kakšen naj bi no zavarovanje bi bil enoten, dila za ureditev davčnih vpra- kor tudi pri organih oblasti, ki bil prispevek članov, ki bi ga ker bi imeli iz zdravstvenega šanj> na ugovarjanje zoper so za objektivne predloge zbor- bili dolžni v mesečnih obrokih zavarovanja vsi člani enake prediagani proračun Zbornice— niče, tudi glede davkov zasebne qoren jt plačevati. Predvideva se, da bi pravice, za starostno zavarova člani lahko koristili sledeče nje pa je možno narediti več ugodnosti socialnega zavarova- razredov z različno pokojnino, nja: ambulantno zdravljenje in cd tega pa bi bil tudi odvisen zdravljenje na domu iz vsemi mesečni prispevek. Predvideva se, da bo Občni zbor sprejel načelna pravila za poslovanje socialnega zavarovanja, katere bo moral odobriti še Okrajni ljudski odbor. Na vseh sestankih, ki so bili čeprav se predlaga nižja članarina. Za geslom »izvolimo za dele- obrti, pokazali vedno polno razumevanje. O. C. 1( C o d i c c OPROSTITE MI, dragi bralci, da sem bil zadnjič tako skop z besedami. Nisem mogel dru- ža. Cas imaš, pravijo in mnogo okoli kolovratlš. — Ampak to je sila nehvaležno delo! Ko sem gače, ker sem se pripravljal na se tako zglasil pri družini Šo- »Teden čistoče«, ki ga bomo priredili v Zalem logu, da bi tako vendarle odstranili smeti, ki okoli hiš v tej vasi delajo prebivalcem le sramoto. Skušali jih bomo zmetati kar v Soro. TU PA IMAJO še tudi druge navade. Oglašujejo prebivalcem kar pred cerkvijo in dostikrat narobe. Tako je zaradi napačne objave odpadel zadnjič občni zbor SZDL, ker je razglašalec dejal, da ima sestanek le Upr. odbor SZDL. Čigavo maslo je to, res ne vem! KER SEM DELOVNI človek, me včasih uporabijo tudi za pobiranje članarine Rdečega kri- lar v Spodnji Dobravi ter pri Volku v Mišačah, so me pošteno nahrulili, češ kako si kaj takega sploh upam. To je dobro, da me niso tudi takrat, ko sem jim prinesel surovo maslo, mast in olje, kot darilo Rdečega križa. Tudi na kulturno - prosvetnem področju sem postal aktiven. Vpisal sem se v igralsko družino v Železnikih in kmalu bom zablestel na odrskih deskah. Igral bom glavno vlogo, vsaj tako upam. Seveda, če ml bodo zaupali »bandero«. Bo pa to velik kulturni dogodek za Železnike, ko se bomo pojavili z veseloigro: »Vesela božja pot«. — Ne, tega vam pa res ne po- pobudo Zbornice In se zavzemali za to, da se socialno zavarovanje čimprej organizira. Zavzemali so se tudi za to, da bi bilo članstvo obvezno, ker bi vem, da jo bomo Igrali za 1. se tako pocenilo poslovanje, sa-maj! mo zavarovanje pa je neobhod- Naj živi vesela Aleluja! no potrebno slehernemu obrtni- KAR DOBRO SEM se imel za ku, tudi tistim, ki bi se bra-Veliko noč. Barvali smo pirhe, nili soc. se zavarovati. Dosedanji pekli potice in sploh smo Ve- rezultati sestankov kažejo, da Hko noč proslavljali samo na- bodo imeli delegati polna po-čelno. Saj veste, jaz v cerkev oblastila ostalih članov, da na ne hodim že od prve svetovne občnem zboru glasujejo za or-vojne naprej. — Imam pač ganizacijo socialnega zavarova- Petdeset pomladi je minilo Znani in priljubljeni prosvet- kjer je bil 8 let šolski uprari-ni delavec, učitelj France Flajs telj. Leta 1941 so ga zaprli Nem-praznuje te dni petdesetletnico ci in izgnali čez mejo v takrat-^*!?*~™J!7* ?ozd[avili svojega rojstva. Rojen je bil le- no »Ljubljansko pokrajino«. Ne- ta 1906 v Soči pri Bovcu, kjer kaj časa je služboval na Golcu, je preživel tudi otroška leta. a Italijani so ga kmalu zaprli Študiral je na učiteljišču v Tol- in odgnali. V internaciji je bil do razpada fašistične Italije leta 1G43. svoje prepričanje!... In sedaj? Zmanjkalo ml je ... Pozdravljeni! PAC! ŠE NEČESA sem se nja zasebnih obrtnikov pri Obrtni zbornici. Na sestankih se razpravlja tudi o ostalih problemih s področja obrti in dela zbornice. Ze-spomnil. Na Bledu lahko hodiš lo objektivna razprava je bila od restavracije do restavracije, na sestanku v Železnikih, ob od hotela do hotela, pa ne boš dobri udeležbi članov, posebno nikjer dobil nič za pod zob. Ne pa še v Skofji Loki, kjer je samo to, da so zaprti hoteli, bilo navzočih preko 100 članov ampak zlobni jeziki celo natol- Zbornice. Po temeljiti obravna-cujejo: »Oh, saj še ni sezone!« vi predloga zbornice za uvedbo Pa brez zamere ... VAŠ »BODICAR« Zgodovinsko branje Železarstvo na Slavko Smole) : Železarske Jesenice Povprečna proizvodnja plavža strijska družba povečala še za na Savi je znašala v 24 urah posest jeklarne in pilarne baro- 200 do 212 dunajskih stotov be- na Dittricha v Tržiču z razsež- lega grodlja, ali skupaj na le- nimi gozdovi, pozneje pa še z to največ 75 tisoč stotov. Dejan- posestjo jeklarne Stanislava ba- sko pa so v letu cd 1861 do 1870 rona Jabornega na Slapu pri proizvajati prvi.___________......_ obratovali le 304 topilne tedne. Tržiču. KID je dobavljala feromangan kar da povprečno 30 tednov in KID (skrajšano Kranjska in- v Nemčijo, Belgijo, Francijo, bežen (železo za žeblje - gana), po katerem je bilo tedaj veliko povpraševanje. Javorn'.-ške fužine so takrat že zaslovele po svetu s proizvodnjo fe-romangana, izdelanega v plavžu, ki so ga do leta 1872 proizvajali le v Siegenu na West-falskem v talilnih loncih. Plavžarjem z Javornika pripada v tehnični zgodovini pridobivanja manganovega železa v plavžih čast, da so ga začeli socialnega zavarovanja, s katerim se v celoti strinjajo, se je razpravljalo tudi o ostalih vprašanjih, predvsem o šušmar-stvu, o plačevanju prispevka za Prišel je v svoj rodni kraj ter delal Ilegalno kot učitelj in kot šolski nadzornik na Tolminskem, v Benečiji in v Brdih. Flajs ln vsi, ki so delali z njdm, se niso ustrašili naporov, svoje naloge so opravljali neumorno in požrtvovalno do osvoboditve in še potem. , Takrat je bila tam še cona A tn naš petdesetletnik France je bil okrajni šolski nadzornik. Zopet se je moral boriti z reakcijo. Vsa tista leta je šlo predvsem za našo napredno slovensko šolo, katere razvoj so ovirali izdajalci ob podpori anglo-amerikanske uprave. Težki dnevi so bili tedaj in Francč je lahko ponosen na delo, ki ga je opravil. Se bolj pa smo ponosni nanj mi, ki smo tudi delali v tistih krajih, saj nam je bil ved- no dober tovariš in je rad po-mtoiu, a maturiral je v Ljub- magal vsakemu, ki je bil poljani. Tista leta, ko je moral moči potreben. Tak je France socialno' zavarovanje zaposlene Pro* °& svojega rojstnega kra- tudi danes, delovne sile itd. Predsednik Ob Ja- kJer takrat ni bilo kruha Sedaj je .^^^j y LO Skofja Loka Cveto Kobal je zanJ, so bila težka in zgodaj se Jaršah pri Domžalah. Udejstvu-v razpravi pojasnil stališče ob- ie začel ^ M obstanek in je se z uspehom tudi izven šole činskega ljudskega odbora do pravico. m je bil za zasiuge 2e odlikovan obrtništva in povedal, da raz- Po maturi je služboval naj- z redom dela III. stopnje, pravljajo o ustanovitvi posebne- prej na Gorjušah. Tu je pričel France! Želimo, da bi še dolga sveta za obrt, ker spričo Ste- z zidanjem nove šole. Tedaj je go let delal čil in zdrav tako vilnih vprašanj, ki jih rešuje bila še enorazredna. Iz Gorjuš plodno kot doslej, k dosedanjim občina in svet za gospodarstvo, je bil premeščen v ptujski uspehom pa Ti vsi prav iskreno se ni mogoče bolj poglobiti v okraj, na šestrazrednico v Kog, čestitamo! Lilija Bogomil Strajkarski odbor na Savi, 29. aprila 1904 znanje v obliki velike diplome, potem pa še dve kolajni za zasluge. Leta 1876, ob stoletnici ZDA, je KID razstavljala manganovo železo na razstavi v Philadelphi-dustrijska družba) je do 1. 1873 ji- Kako so tedaj v Ameriki cena proizvodnja grodlja na vsem dobro uspevala (takrat so bile v ntli manganovo železo z Javor-Kranjskem je leta 1869 znašala gradnji mnoge železniške proge) nika, dandanes dokazuje velika potem pa je nastopila gospo- kolajna .iz Philadelphije, shra-darska kriza. Obrati so zahtevali velike denarne vsote. KID se je zato odločila za prodajo pasivnih obratov. Obrate v Tr op. razven teh je 600 voznikov, ki kasneje KID na raznih gospo-Anglijo ter tudi v Amerike. Iz S. S.) Cojzovih fužin nima pa- rudo in železnino sem ter tja darskih in svetovnih razstavah Amerike je takrat prišla na Je- ra«, so zapisale Kmetijske in prepeljujejo. Delovci in vozniku za razstavljeno železno in Jesenice posebna študijska komi- rokodelske novice leta 1844 ob so pretečeno leto v Coizovih fu- kleno blago, je vsekakor ome-slja samo, zaradi odlične kvali- popisu obrtniške razstave v žinah 118 tavžent 5 sto in pet in niti še naslednja priznanja-tete manganovega železa, ki so Ljubljani. Potem pa so še zapi- sedemdeset goldinarjev zasluži- Zlata kolajna in priznanie ga izdelovali na Javorniku. sale — navedel bom dobesedno li. Iz tega vsakdo lahko previdi, avstrijskega eesarja Ferdinanda Prišli pa so tudi francoski inže- besedilo takratnega poročeval- kako velika in močna podpora I.; nirji z enakim namenom. ca: » ... Baron Codzove železni- so Coizove fužine, posebno za Bronasta zaslužnostna kolajna Javorniški feromangan so pr- ne in jekline gre več čez morje gorensko stran kranjske deže- - vič razstavili na svetovni raz- v tuje dežele, kakor vseh drugih le«. stavi na Dunaju leta 1873. Ja- fužin... V pretečenem letu so 4 Iz leta 1841, 1844 in 1345 so vornik je takrat užival veliko Coizove fužine (Javornlk, Ra- ohranjene tudi tri zlate kolajne, slavo _ jmel je na razstavi dovna, Bohinjska Bistrica in podeljene Zoisovim fužinam na manganovo železo z najvišjim Stara Fužina — op. S. 3.) 16 Javorniku in v Bohinjski Bistrd- odstotkom mangana (37%). KID tavžent sto dva in šestdeset cen- ci. Prva za zaslužnost, druga in je z razstave odnesla kolajno za tov železa, jekla in žebljev sa- tretja pa kot priznanje za prid- napredek, posebej tiskano pri- mo v tuje dežele prodale, de- nost Zoisovih fužin, kakor stoji lovcev imajo 2 tavžent dve sto napisano na kolajnah, in trideset, med katerimi jih je Razen zgoraj navedenih ko-980, kteri vseskozi v fužinah de- lajn in priznanj, ki so jih prela j o, 650 pa le od časa do časa; jele fužine na Gorenjskem in za Koroško 1865. leta; Kolajna za zaslužnost za pet- z reliefnimi podobami kraljice Viktorije in princa Alberta iz leta 1851; Državna nagrada za zasluge za poljedelstvo, brez letnice in navedbe kraja; Priznanje, podeljeno na poljedelski ln industrijski razstavi v Parizu 1855. leta; Srebrna kolajna za zaslužnost, podeljena od kmetijske družbe 2 topilna dneva na leto. Celot- 85.811 dunajskih stotov. Ta številka nam pove v primerjavi s povprečno proizvodnjo plavža na Savi, da je bila fužina na Savi po proizvodnji železa na takratnem Kranjskem najpomembnejša. Začetni akc. kapital Kranjske industrijske družbe je znašal 600.000 goldinarjev. V letu 1871 in 1872, ko je k družbi pristopil še Viktor Ruard, pa se je akcijski kapital zvišal na 1 milijon 700.000 goldinarjev. Z letom 1873 se je Kranjska indu- njena v tehniškem muzeju Železarne Jesenice v Ruardovi graščini na Stari Savi. Poleg nje je tudi posebej tiskano pri- žiču je prodala tkalnici Glanz- znanje »Certifikat of Award«, mann etk. Gassner, obrate v datirano v Philadelphiji 27. sep-Mojstrani pa cementni tovarni tembra leta 1876 in podeljeno Aman, Hartmann in Beinhoffer. skupaj s kolajno in aktom ame-V prvih desetih letih ni KID riškega kongresa, izplačala nobenih dividend svo- Jeklenec iz Karavank in manjim delničarjem. ganova ruda iz Pukle, Bevšce in V času gospodarske depresije Begunjščice, ti dve rudi sta pri-si je KID pomagala s prodajo našali dobičkanosen posel in ne-manganovega železa (forroman- majhno slavo tudi Zoisom. »Cu- Zelezarna Jesenice pred 60 leti desetletno sodelovanje, podeljena na industrijski razstavi v Gradcu leta 1870; Umetnostno priznanje cesarja Napoleona III. brez označbe letnice in kraja; Kolajna, podeljena na razstavi poljedelstva, industrije in umetnosti v Trstu leta 1871; Zlata in srebrna kolajna,-podeljena na razstavi ob 600-let-nici priključka Trsta Avstriji leta 1882; Diploma za zasluge z mednarodne razstave v Calcutti v Indiji leta 1882—1883; Srebrna medalja prvega razreda iz Calcutte, Indija, iz leta 1885. 4 W8S6or če za kmečkih puntov postanejo dajatve za vzdrževanje lovskega osebja in psov zemlji-kega gospoda pereč problem, ki ga je bilo treba rešiti v prid 'jašcmu kmetu. Nadalje je predavatelj omenil,, da je šele *rancoska revolucija (1789) prišla smrt temu sistemu. Sle-^a so samolastna lovišča in za-.^Pi, loviti pa so smeli le veleposestniki in bogatini. Tak si-^^m je bil v praksi tudi v sta-JJ" Jugoslaviji. Pridobitve narodnoosvobodilnega boja pa so po- 3vile tudi vprašanje lova na PV« temelje demokratskih na-Divjad je splošno ljudsko pomožen je, lovec pa lahko po-!^he vsak moralno neoporečen Pavijan FLRJ in se organizi- ra v lovski družini. Ta je dejanski lovski upravičenec. Današnji lovec je v prvi vrsti go-jitelj plemenite divjadi in obenem zatiralec škodljivcev. Vzgajati mora mladi rod, ki bo nekoč znal ceniti lepoto in bogastvo žive prirode, saj predstavlja danes divjad v Sloveniji vrednost ene milijarde dinarjev. Na platnu je bilo nato prikazanih okoli 50 slik že izumrlih živali, naše divjadi ter koloniziranih kozorogov in divjih ovac v gojitvenem lovišču Storžič. FINSKA V SLIKI IN BESEDI je bil naslov predavanja prof. Rafaela Šeberla. Podal je oznako gospodarskih in društvenih razmer te dežele. Glavno bogastvo domovine tisočerih jezer (70.000) so ribe, les — ter zeleno blato, mlečni proizvodi in številne črede severnih jelenov. Finci so resnii, delovni ljudje. Gostiln v našem smislu sploh ne poznajo. V gostiščih dobiš le mlečne izdelke. Pač pa so Finci veliki ljubitelji kave (ne turške), ki jo znajo dobro pripraviti. Predavatelj je prikazal številne slike finskih pokrajin. Ti dve predavanji je obiskalo precej mladine, fee zaradi skiop-tičniih slik so radi prišli. Aparat je posodila Železarna Jesenice, vendar bo nujno potrebno, da si društvo nabavi svoj epi-diaskop. * -h bodo člani Prešernove družbe prejeli najkasneje do 1. decembra letošnjega leta. KOLEDAR ZA LETO 1957 bo še bolj skrbno pripravljen, kot so bili dosedanji. Njegova bogata vsebina bo mnogo doprinesla k širjenju obzorja, preprostega in tudi zahtevnega bralca. Uredništvo bo opremi posvetilo največjo pozornost. Koledarju bo priložena umetniška priloga. no igro v 5 slikah »Martin Na-puhek«. Predstava je bila dobro obiskana in je nudila zlasti domači mladini lep kulturen užitek. Režiserka se je potrudila zlasti za dobro, jasno in smiselno izgovorjavo, uspelo ji je pa izoblikovati tudi nekaj prepričljivih likov. Posebno so ugajali Napuhek sam, oba dvorjana, pastirček Tomažek in princeska Zlata. Pri maskiranju so sodelovali udeleženci maskerskega tečaja in dokazali, da so pridobili že kar lepo znanje. K uspehu je prispevala tudi scena. Mladinci KUD |»Anton Tomaž Linhart« iz Radovljice so izbrali res lepo in z globokim smislom za plemenite človeške odnose pisano delo ter so s tem, da (so se podali še na okoliške odre, opravili tudi hvaležno kulturno vzgojno poslanstvo. V Podnartu obeta dom »Svobode« tudi še za naprej zanimive in lepe kulturne prireditve. Prihodnjo nedeljo bodo gostovali Leščani z orkestrom, 14. in 15. maja bodo pa domačini uprizorili že težko pričakovano ljudsko igro, Klinarjev »Plavž«. I. F. »ISKRA POD PEPELOM«, zgodovinska povest Franceta Bevka bo razveselila prav vse člane družbe. V tej knjigi nam pisatelj slika drugo izmed treh uporniških gibanj tolminskih kmetov proti svoji gosposki. Prvi tak upor je bil že v prvi polovici 17. stoletja, a se je končal s porazom tlačanov. Toda upornost je ostala v ljudeh kot tleča iskra pod pepelom in se je ob prvi priložnosti zopet vnela V svetel plamen. To je bilo ob koncu 17. stoletja, ko je bil gospodar Tolminskega grof Jakob Anton Goroni. Njegova trda roka je podložnike stiskala in zatirala, da jim je bilo hujše kot kdaj poprej. Da bi si olajšali težak položaj, so se kmetje znova uprli. Vodja tega drugega upora je bil Šimon Golja s Kneze v Baski grapi. Okoli njega in njegove družine se razvijajo boji za stare pravice, ki so se zopet končali s porazom upornikov. V tem zunanjem okviru se pletejo usode glavnih junakov povesti, ki slika tedanje življenje tolminskih ljudi in njihov boj za boljše življenje. »MRTVO MORJE«. Ta povest Bena Zupančiča nas seznanja z življenjem na morju. Dejanje se zapleta in razpleta na ladji med Dubrovnikom in Avstralijo v drugem letu po zadnji vojni. Nenavadni dogodki in vznemirljive notranje drame, ki jih doživijo njegovi junaki, so prepleteni v povest, polno zanimivosti in napetosti. Z njo nam je pisatelj ustvaril predvsem tri izrazite podobe: kapitana naše ladje, mlado Avstralko Jane, in »slepega« potnika, bivšega nemškega padalca s Krete, ki jih je za kratek čas na svojevrsten način povezala skupna pot. Pisatelj nas bo torej vodil v tej povesti daleč po mestih in tujih deželah. V mladinski povesti »KALA« Ivana Ribiča zvemo zgodbo ovčarske psice, ki je prišla na svet z docela črno dlako, zaradi česar jo je gospodar ukazal utopiti v reki. Rešil jo je mladi Franjo in jo odnesel v hribe, kjer je odrasla. Tam je zvesto čuvala edino premoženje Fra-nja in njegovega deda, malo čredo ovc in koz. V neomajni zvestobi do človeka — prijatelja, se je hrabro borila s sovražniki: z medvedi, volkovi in ljudmi. — Da, tudi z ljudmi. Prišla je vojna in njene grozote so spremenile življenje v zatišju planin. Oddelek tujih vojakov je prišel plenit drobnico. Pastirja sta se temu uprla in Kala je napadla vojake. Zanjo se je začela težka pot in skoraj je že izgubila zaupanje v človeka. »MORJA IN NJIHOVI ZAKLADI«. V tej knjigi obravnava avtor dr. Miroslav Zei že večkrat načeto snov o bogastvih, ki jih človeku nudi morje ob svojih obalah in nas seznanja tudi z globinami nedotaknjenih oceanov. Z rastočim pomorstvom je človek prodiral v tajnosti morij vedno i dalj. Razvil se je morski ribolov, kitolov, pričeli so dobivati dragocene kemijske spojine. Morje je postalo plodna njiva, kjer je človek le žel in nič sejal. Postalo je neizčrpen rudnik, vrt najrazličnejših alg, ki so na daljnem Vzhodu nadomestile našo vrtno zelenjavo. Z ribami se preživljajo milijoni ribičev ljudi, stotisoči pa so zaposleni v ribji industriji. Kitovo olje, meso in kitova kost ter dišeča ambra so bogati zakladi, ki jih daje morje človeku že nekaj stoletij. O vsem tem nam pripoveduje bogata ilustrirana knjiga dr. Miroslava Zeia. »OTROK OD SPOČETJA DO PUBERTETE«. V tej knjigi razpravlja znani zdravstveni pisatelj dr. M. Avčin o zdravih in škodljivih vplivih na razvoj otroka od spočetja, rojstva pa do predšolske dobe. Na poljudno pisan način obravnava čas pred zakonom, pogoje za harmoničen, zdrav zakon in topel dom, dobo pred porodom, kaj vse mora vedeti in kako mora živeti žena, bodoča mati, ako hoče imeti zdravega otroka. Dr. Slava Lunaček, znana strokovnjakinja za šolsko higieno pa piše o vplivu okolja na doraščajočo mladino. Razen tega najdemo še poglavja o telesnem razvoju otroka, o vprašanjih spolne vzgoje pri razvijajočem se dečku in deklici, o pravilih zdravega življenja v šolskem okolju itd. Knjiga bo dober učitelj in svetovalec vsem staršem. »POMAGAJ SI SAM«, to je zbirka okoli tisoč praktičnih nasvetov za naše gospodinje. Knjiga bo dober svetovalec vsakomur, ki hoče izvedeti, kako preprečiti nahod, nespečnost, kašelj, kurja očesa, bradavice, ozebline itd. Razen tega bomo iz nje izvedeli nasvete za odstranitev madežev z obleke, obutve, perila, nasvete za čiščenje posode, za odpravo mrčesa in plesni itd. Naše gospodinje bodo v tej knjigi našle odgovore na 1000 vprašanj, ki jim povzročajo vsakodnevne skrbi. Za S seje Sveta sa prosveto in kulturo v občini Kamnik 77°|0 vseh učencev pozitivno ocenjenih Pred dnevi je bila 5. seja Sveta za prosveto, šolstvo in kulturo občinskega ljudskega odbora Kamnik, na kateri so obravnavali več aktualnih vprašanj. V razpravi o telesnovzgojnih in športnih društvih so bile izražene želje, naj bi zaradi koordinacije dela in potreb po vsestranski pomoči imenovali komisijo za telesno vzgojo pri Svetu za prosveto. Svet je omenjeni predlog sprejel in imenoval v komisijo 9 članov. Za predsednika je bil izvoljen Drago Krstič. Svet je predlagal, naj bi ta komisija najprej proučila možnosti izkoriščanja vseh športnih objektov in naprav ter stavila občinskemu ljudskemu odboru ustrezne sklepe in ukrepe. Na seji so obravnavali tudi stanje otroških vrtcev v Kamniku in na Duplici. Za boljše delo so sklenili predlagati Ob LO, naj bi se združila obadva pod eno upravo. Pri pregledu učnih uspehov v prvem polletju 1955/56 je bilo ugotovljeno, da je na 14 osnovnih šolah v občini Kamnik 77% učencev pozitivno ocenjenih. Precej slabše je stanje v šolah Špitalič in Vranja peč, to pa predvsem zaradi slabega obiskovanja pouka. V zvezi z vpisi otrok v prvi razred osnovne šole v prihodnjem šolskem letu je Svet ugotovil, da bo vprašanje učilnic in učnih moči zelo problematično. Vpisanih je bilo 115 otrok, razen teh predvidevajo še 25 po-navljalcev in tako bo učencev več kot za 4 oddelke. Svet je imenoval tudi komisijo, ki naj pregleda vsa šolska poslopja zaradi morebitne dovolitve najnujnejših investicijskih sredstev za popravila in redno vzdrževanje. Na seji so obravnavali še potrebo po gradnji novih šol v Kamniku, Tunjicah, Komendi in Šmartnem v Tuhinju. -O- DPD »Svoboda« v Žirovnici in KUD »France Prešeren« na Breznici sta bili ustanovljeni pred dobrima dvema letoma. Kakor prvo, tako je tudi drugo društvo vseskozi bolj životarilo. Da bi kulturno dejavnost teh krajev izboljšali, so se odločili za združitev omenjenih društev in za ustanovitev delavskega prosvetnega društva Svoboda »France Prešeren« s sedežem na Breznici. V soboto, 7. aprila, bo v domu na Breznici ustanovni občni zbor, ki ga sklicuje poseben pripravljalni odbor /.a združitev dosedanjih prosvetnih društev v Žirovnici in na Breznici. Novo društvo bo štelo ob ustanovitvi 211 članov in od teh 111 delavcev. V okviru društva bo delovala godba na pihala, ustanovljen pa bo tudi zabavni orkester. Obnovljen bo pevski zbor, dramski odsek bo izboljšal svoje delo in ustanovili bodo krožek za ideološko vzgojo ter še kak drug odsek. ŠT. 28 / 6. APRILA 1950 6 9901 bragi eicibancki in pionirjil Prui zuončki Praviio, da se je poslovila Hm, kar nekam težko je odra- Toplo je postajalo. Led se je Tako si je zaželela sonca, ki ga da so ji šklepetali zobje. Oče- tajal in velike, snežne krpe so sicer nikdar ne vidi. S prija- tu pa ni povedala ničesar, da ga cala letos ta zima. Le kaj jo je ^aj. vj