Štev. 17.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
27. aprila 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Hujskanje proti našoj gimnaziji.
Neki demokratski vučiteo prebiva v našoj gimnaziji v Soboti. Ne bi rad vö šo ž njé, zato pa dela s sobočkimi demokrati za postavitev sobočke meščanske šole. Tak smo zvedili. G. Prelog se je z teškim srcom toti, ali preselo vö z gimnazije, te vučiteo pa se nešče. Te demokratski vučiteo pa še par naših demokratskih tlačanov si je porinole glave vküp pa so dokončali, ka pošljejo k dr. Žerjavi edno deputacije .v Ljubljano. Pa poslali so jo. Ta demokratska deputacija je vsa zalecana vdarila v sobo dr. Žerjava, bivšega ministra za socialno politiko, — koga račun! za časa ministrovanja ešče neso ščlščeni — i je tu na vse sokolske svétce prosila svojega voditela, naj nikaj napravi proti sobočkoj gimnaziji. Glejte! g. minister, so njemi pravili: Profesorje te gimnazije z ravnateljom vred so skoro sami klerikalci, dijak! gimnazije vsi pri Orlah, pa zdaj Klekl šče ešče zidati .Martinišče" za dijake. Če se to posreči, naš Sokolski düh z demokratskov strankov vred je za veke vmro v Prekmurji. (Te strah je prazen^, ar demokratska 'stranka i sokolstvo je bilo vsikdar mrtvo v Slov. Krajini. Vr.) Vsikdar bledi de Žerjav, gda to čüje, ešče bole obledi, Toti dene v-žep pa pravi: moj pajdaš Pribičevič’ je zdaj minister prosvete v Beogradi, ne bojte se, prepreči jaz vso nakanenje klerikalcov. I resan zdigno se v Beograd pa z ednim vdárcom je šteo bujti dve müh! i gimnazijo i Martinišče samo zato, naj se düh Kristušov ne širi med nami. Kregao se je pri ministri, zakaj se je zaprla meščanska šola v M. Soboti i proti je delao pri njem, naj se na Martinišče ne da državna podpora. Če dosegne, ka se zaprta meščanska šola pali odpre, do deca Šla vsa v to, gimnázija nede mela vučenikov i tak se po zakoni mere zapreti. Če pa ne gimnazije, te pa nema smisla za Martinišče. S tem ednim vdárcom bi vničo obe našivi svetinji v Slov. Krajini i gimnazijo i Martinišče. I s tem bi smrtni vdarec zadeo naš kraj, ar - z meščanske šole po zakoni níšče ne more postati niti te najnižji uradnik ne, ar po, zakoni se štirje razredi^ meščanske šole računajo komaj za dva razreda gimnazije, s šterima je pa ne mogoče priti niti vu vrsto najnižjih uradnikov. Tak bi Slov.. Krajina bila vö zaprta od vseh slüžb, naš domači bi naj bio samo sluga pri uradi ali pisač, demokratski glavarje bi nam pa samo zapovedavali. Proti toj nesramno) mahina-ciji demokratov se kak en človek zdigne celo Prekmurje. Nikaj njim ne de''pomagala agitacija
s klavnicami, ar vsaki človek, ki glavo na Šinjeki nosi. ne pa v žepi, dobro zna, ka vse naše nevole pri klavnicaj so napravili i napravijo ravno Čisto krvni demokratje ali na pokrvni demokratje samostojni, ki so se rodili od dr Žerjava i ki še zdaj vodijo kmetijski oddelek v Ljubljani pa davajo na svetlo odredbe ali bole povedano krivice od "klavnic, proti šterim krivicam, kak, nam je znano, so Že vnogokrát zdignoli glaš poslanec Klekl i dosegnoli tüdi vnogo clejšav za celi naš kraj v tom pogledi. — Ne pozabi mi zato, povdárimo ešče ednok, ne pozabimo, demokratje delajo zato za vpostavitev meščanske šole v M, Soboti, ka bi zaprli našo slovensko gimnazijo, preprečili Martinišče i vöšolanje naše mladine za vekše slüžbe..
Našoj oblasti od občinskih volitev v Slov. Krajini.
Po celoj Sloveniji se bodo vršile občinske vol:tve tüdi po Vojvodini, Volili bodo tamošnji Madjari tüdi svoje župane. To pravo mamo vsi državljani, ar nosimo vsi ednako terhe. Za Prekmurske volitve se že dugo borijo poslanec Klekl. Dozdaj je oblast s tem zavlačüvala volitev proti z njihovomi - prizadevanji, ka so meje nej bile določene i bi volitve bijenevarne za državo. Kak so se pa meje določile. SO poslanec Klekl prijeli našo oblastva reč: glejta, meje so določene, narod- zahteva volitve, i so ‘se obrnoli na ministerstvo, da se i za Prekmurje razpišejo občinske volitve. Vse je bilo obljübljeno, vse lepo v Belgradi vrejeno, da se bodo i pri nas vršile volitve, gda naednok kak da bi strela vdarila med nas, dobi Beograd od na*e nit je oblasti obvestilo, naj se pri nas ne vršijo občinske volitve, ar so tű Madjaroni. — To je pa zaistino nesramnost, štera presega vse mere. Na Vojvodini, kde je petkrat telko Madjarov, kak nas Slovencov, se bődo vršile volitve. Tisti Madjari ali Madjaroni, šterih je več,. neso tak nevarni za državo, kak naš mali dober narod, šteri poštüje zakone, je Slovenec, Madjar ali pa Nemec.
Pa se oblast resan boji, da bi ljüdstvo volilo kakše protidržavne ljüdi ? I Kaj pa. Oblast se boji, da ne bi zvolili županje krščanske stranke, šteri bi vdarili na preduge prste oblasti, kda tej segajo prek plota pravice. Zato se boji pri nas oblast volitev, pa šče zato je zavira, naj od nje imenüvani gerentie so dobri kortešje za vladno i demokratsko stranko. To je pravi namen zavörtivanja občinskih volitev pri nas Ne ide se tű za državo i za hasek naroda. Če bi se
za to šlo, ne bi sama oblast imenüvala za geren-te ljüdi; ki spokradnejo občinske peneze, ki manifesterajo proti našoj d žavi, pod šterih ravnanjom se sodijo i bijejo njeni žandarje i šterim ešče dozdáj ne je trbelo dati računa od zapitih mostov i bikov itd. Če de naš narod volo župane, gotovo si bo za državo i narod hasnovitejše zebrao, kak je ništerne imenüvala oblast — poštenim pa ide vsa čast — Našoj oblasti Povemo teliko, naj se ne igra duže z našov potrpljivostjov, naj ne seja duže vetra, Če nešče vihéra žeti.
NEDELA.
Po Vüzmi I. Evang.jsv. Janoša XX. 19-31. Nevervani Tomaš spozna svojo dvojnost, gda položi svoje prste v ljüknjo cvekov na Jezušovih rokah i nogah i kda porine svojo dian v njegovo Odprto stran. Gda se dotekne Jezušovih ran, veren postane i pun požalüvanja za nevernost i pun žive vere v dobroga Jezuša, dolspadne pred njegove noge i spregovori te celomi sveti tak sladke reči. »Moj Gospod i moj Bogi" Blodnika je Jezušova ljübézen povrnola. Prava ljübézen do bližnjega išče zgübljene Ovčice.
Ljübézen do bližnjega.*)
Ka pa povprek sovraštva, štero bližnjemi lagoje žele, božno privošči? štero je pripravleno njemi škoditi? štero hrepene po maščüvanji, či ravno ne po tak strašnom, kak smo prle čüli ? O, dosta ga je, ne samo med posameznim! ljüdmi, nego tüdi med drüžinami, občinami, med celimi narodi. Med vami pa, vüpam, da tak očividno te grešne strasti nega. Bilo bi prežalostno za vaše düše. Zato ravno od nje ne mislim govoriti. Zakličem naj vam samo v zveličate! strah reči sv. Janoša: Vsakši, šteri sovraži svojega brata, je morilce, i ví znate, da nieden morilce nema večnoga živlenja ... Opomeno pa bi dnes rad na nekše bole skrile grešne klice te vrste, šteri morijo lübezen do bližnjega dostakrat tüdi v srcaj ljüdi, šteri se majo za dobre, znabiti celo jakó dobre kristjane. Opomin pred njimi, šteri so po pravici tüdi samo izrastkl, či že ne pravoga sovraštva, pa vseeno nekše sovražnost! do bližnjega, zna biti zveličavno za nas vse.
Že sv. Hijeronim piše v svojem 78, pismi od ljüdi, šteri toti krščanski živejo; šteri se trüdijo za jakost, prejemajo svestva, hodijo k
*) Predga dr. M Opeke stolnoga kanonika V Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj. 
Pregledao i premislo sam vse, ka jih je, pa nazadnje sam se poprijao krščanstva, če ravno je to vnogim ne povoli.
„O ti bedak, kakše veselje pa maš v toj vučenosti?	
„Jaz mam najvekše veselje v tom, da mam tao v edino pravoj krščanskoj veri !“
„Kakša pa je ta edina prava vera ?“ „Edino prava vera je ta, da verjemo v ednoga Boga, Stvoritela vsega vidnoga i nevidnoga i v njegovoga Sina Jezuša Kristuša, Gospoda našega. Šteroga so glasili proroki kak prišestnoga Odküpitela i Zveličara sveta, ki pride sodit žive i mrtve. Jaz sem preslab, da bi vam mogeo zadosta povedati od Njega, od neskončnoga Boga, pa dosta so od njega pripovedavali proroki.“
Ti si ešče vučenik drügim i drüge zapelavleš, zato te morem soditi bole ostro, kak
drüge. Vklenite njemi noge v leseno klodo i ga raztegnita, kak se najbole da !“
„Ka pa vidve, ženski ?“
„Jaz sem krščenica i sam nevesta I. Kristuša. Ime mi je Sekunda“ odgovori prva!
„Jaz sam pa dovica i ravno te sv. vere, zovejo me Rufina.
Tak je šlo spitavanje naprej do konca i vsi so vednako odgovorjali i batrivno pripoznali, da so krščeniki. Samo ednoga nesrečnika so pregovorili, da je darüvao poganskim bogovom. Na konci pa je prefekt nagovoro Pankracija tak le: „Ti paglavec, ki si vüpao raztrgati razglas božji casarov, tüdi tebi odpüstimo, če darüješ poganskim bogovom! I tak pokažeš pokorščino do casara i da maš nikelko pameti!“
Pankracij se prekriža i mirno odgovori: „Jaz sam služabnik Kristušov, njega vadlüjem, njega nosim v svojem srci i Ga molim. Moja mladost je najbole globoka modrost, ár moli le edinoga Boga, „vaši bogovi i vi vsi, ki njim slüžite pa bote skvarjeni!“
„Počite ga po lampa s šibami ga naklestite za to razžalenje naši bogov!“ veli sodnik.
Mladenec pa z veselim, mirnim glasom pravi „zahvalüjem se ti za kaštigo; bičüvanje
je trpo tüdi naš Gospod I. Kristuš, moj odküpiteo.“
Prefekt zdaj razglasi sodbo: „Lucijan. Pankracij. Rustiki i tevi ženski Sekunda, Rufina, ki so vadlüvali Kristuša ste se zbranili darüvati našim bogovom, ste obsojeni da vas vržejo v fulvijovo bojišče med zverine. Pogani so zakričali od veselja i so je med divjim besnenjom gnali nazaj v temnico: ništerni so se pa čüdili, da so krščeniki tak mirni i veseli.
Sveta zadnja večerja.
Če bi što pogledno v vozo naših vjetnikov, bi je najšeo vse v radosti v svetom veselji; kamene stene so pošilale nazaj rüm popevanja sv. psalmov (žoltár), s šterimi so se tolažili. Edna voza je odgovarjala drügoj i k Bogi se je zdigavala dika i hvala zdaj zgornje, zdaj spodnjega prostora. Pankracij je začenjao popevanje!
Rimlanje so eden den pred bojnov z divjimi zverinami ali bole den pred smrtjov, dovolili obsojenim vekšo prostost: obiskati so je smeli znanci i prijateli, jestvino so njim znaküpili v obilnoj meri na državne stroške, itd.
Dale.
2
NOVINE
27. aprila 1924.
predgam, so zapisani v bratövčinaj — šteri pa nosijo s sebov leta i leta g.išne zamere, nekšo neprijaznost, nevoló, mržnje, skrivne čemere do toga eli onoga bližnjega. Najlübše njim je, či se s takšim bližnjim ne srečajo; samo neradi spregučijo Ž njim i či spregučijo, je reč htadna i tihlnska, pripeti se tüdi, da ga ne pozdravijo, njemi znabiti tüdi ne odždrávijo. Sv. Hijeronim pravi dobro (značilno), ka še večkrat celo vojaki v bojnom redi naednok pöbratijo, se zmirijo, si podajo roke — nešterni krščeniki pa, šteri mislijo, da pobožnost z velkov žlicöv grabijo, so skoro nezmiriivi. Sredi med prelivanjom krvi — to so reči sv. vučenika — se dostakrat sklenejo roke prijatelstvo i nepričaküvano se konča divji boj z mirom; tej ljudje, namreč tej takimenüvani dobri krščeniki — pa se nemrejo premagati, da bi se popunoma pomirili med sebov. —
Glasi.
Slovenska Krajina.
   Črensovska fara dnes blagoslavla svoje zvone. Pred ednim tjednom so je farniki pripelali iz Lendave na Sr. Bistrico, Odked do s precesijov pripelani dnes vu cerkev. Zvone blagoslovijo mil. g. č. kanonik F. Straus. Trije zvonovje vagajo prek 30 metrov i so iz jekia (Ocla). Farare posebno zahvali g. Kovač Petri trgovci v D. Lendavi, ki je pomagao zvone z vsemi mogočimi trüdi i pripomočki na kola spraviti. Gda so zvone proti črensovskoj fari pelali, so njim šli proti ognjegasci, g. kaplan, g. nadvučiteo i ki so je sprevodili domo.
Beltinski pobiraš mrtev. Preminoči tjeden je püsto düšo v Beltincih Marič Matjaš, cerkveni sluga beltinske rk, cerkve. Pokojni je živo 83 let i 63 let slüžo v hiši božoj. Preživo je pet papov, šest püšpekov (sedmoga zdajšnjega našega mil. g. ap. administratora bi tüdi jako rad vido) zakopao sedem plebanošov — osmi je njega i obslüžo 34 kaplanov. — Molimo za njega. Naj počiva vu miri.
   Na Martinišče so darüvali v dinarah: Čurič Vincenc nabrao na gostüvanji pri Gabor Ferenci v Črensovcih 25, Milan Dragovič nar. poslanec 100, dr. Momčilo Ninčič, min. zvünešnjih zadev 5000, (drügikrat), dr. Kojič, min. za šume i rüde 1000, general Pešič, min. za vojsko i mornarico 1000, Krsta Miletič, min. za kmetijstvo 200, podrüžnica »Praške banke" 250, Narodna banka 300, M. Hubad, ravnatelj Glasbena' Matice v Ljubljani 100, poslanci Jugoslovenskoga kluba (kmečke zveze) 1230 Dinarov. V Beogradi so tak narodni poslanec Klekl blüzi 12 jezero dinarov nabrali. — Vsem darovnikom najprisrčnejša Zahvala.
Shod naše stranke se je vršo na veliki tork v Črensovcih. Poročao je od političnoga položaja narodni poslanec Klekl. Za njim je govoro od potrebe zdrüženja i vödržanja kmečkoga, delavskoga i malo obrtniškoga stana tajnik stranke Horvat Jožef. Shod je bio najlepše obiskan. Na konci shoda je zvoljen novi delavni odbor naše stranke.
Dar za férmo ka bi naj bio? Küpite molitveno knigo, čislo, kep ali kaj spodobnoga, ka kaže na dobroga Boga. Če pa mate, vložite tüdi par dinarov v posojilnico na ime našega férmanca ali vaše férmanke.
Knige „Hodi k olt. Svestvi“, so prišle. Vsaki férmanec naj je ma. Lepe molitvi so notri za sv. férmo. Dobijo se v Črensovcih v uredništvi Novin. Cena 12 ino 20 Din.
Za vüzemske pozdrave se uredništvo Novin toplo zahvali vsem.
Kem je küga prepranila živino, dobijo živino nazaj. Té odgovor so dobili narodni poslanec Klekl, gda so prosili ministra za kmetijstvo, naj da vekšo podporo za naše kraje, ar je tű küga v kratkom časi pobrala do 200 glav živine. Keliko glav živine se da nazaj, ne znano.
Vojaki, ki so došlüžili rok i bili obdržani še pri vojski, so na večkratno pritožbo narodnoga poslanca Kleklna, püščeni vsi domo.
Klekl je k Radiči stopo, pravijo nepoznatelje prilik. Ne je stopo Klekl k Radiči niti Radič k Kleklni, nego Klekl je premagao (najmre stranka kmečke zveze). Radiča ka je te (njegova stranka) sprevido svoj krivi stopaj i prišo pomagat Kleklni rüšit Pašičovo vlado, ka bi nastalo poštenejše ravnanje v orsagi. Tak je prav, tak pravite.
Domača politika.
Dr. Korošec pri kralji. Prvi, koga je Njegova Veličanstvo králj k sebi pozvao, je bio naše stranke načelnik, dr. Korošec. Bio je pet četrt (frtao) vöre pri kralji. Za njim so bili pozvani Ljuba Davidovič, dr. Spaho i vojvoda
Stjepan Slepanovič. Pašič ešče ne bio pozvan. Je vüpanje, da se napravi iz večih strank edna vekša delavna vlada, štera de dugši čas ravnala orsag i tista Šla na volitve. V tom časi bi sprejela ta vláda invalidski zakon, zakon od posojila na fal intereš poljedelcom, zakon proti güljenji bank, bi dačo nekelko znižala po odpravljanje nešternih taks itd.
Kuluk je odpravljen. Naša stranka se je kak znano z cele moči borila proti gospočini na ceste. I dosegnola je samo to, ka v Sloveniji nej bilo kuluka, nego ešče to, ka se je zbrsao te zdaj za celo državo. Županom več zato ne sila s puškov delati.
Vladna stranka kole. Agitatorje vladne stranke so bujli v Palanki v Vojvodini Jaso Rajčevica predsednika proti vladne stranke. — S klanjom se ščejo na vlasti držati. Pa bi se najšli, ki bi morilce podpirati?
Svetovna politika.
Madjarsko. Vogrski parlament je zglasao zakon od stranskoga posojila, šteroga je dobila Madjarska po zvezi narodov, da popravi svojo valuto. Dobila je tri mil. zlatih koron.
Grčija. Glasanje za republiko je minolo, tri tretjine orsaga so glasale za republiko, štera je tak proglašena. Predsednik je Konduriotis.
Amerika. Izseljeniški zakon je sprejet. Kvota se bo računala na podlagi ljüdskoga štetja l. 1890. Japonci ne smejo v Ameriko.
Italija. Pred kratkim so se vršile volitve v Italiji. Zmagali so fašisti, ar so z bitjom, klanjom i vužiganjom strašili ljüdi. Papa so dali pol milijona lir katoličanskim drüštvam, šterih dome so fašisti porüšili. Škof (püšpek) iz Piacence je pa iz cerkve vö zapro tiste fašiste, ki so nabili njegove dühovnike. Slovenci so dobili pri volitvah dva poslanca.
Rusija. Boljševiška vlada je na posredüvanje angleške vlade pomilostila kat. nadškofa (árseka) Czieplaka, ki so odpotüvali k sv. oči v Rim.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
4. Med več fele formami kak se naj zavarjejo delavci i tisti, ki blago rabijo, se naj dela na to, da ebvaiajo gospodarski (verstveni) odbori, v šteri naj bodo zastopniki delodajalcov, delavcov, kcnsumentov (ki rabfó blago) -i vlade; posebi za delavce pasé naj snovejo delavski sveti (tanač); delavcom se naj posodi že tüdi deo pri dobički, posebno v formi akcij (da bodo delavci meli dele pri imanji). Katoličanski shod Štima vse té forme za prilične posküse. da narodovo verstvo prav vredi. Zametáva pa navuk razrednoga boja i vsakše nagnenje po gospodstvi kakšegakoli stana.
5. Či se pa naj fabriko verstvo s časom preosnové na fundamenti dela, ali či naj delavci zavolo vküpnoga haska med delavci i delodajalcom majo konči deo pri vodstvi fabrik i. drügi naprav, je zato neizogibno potrebna socialna vzgoja delavcov, posebno se njim naj vceplavle miseo i Čüt za odgovornost, potrebna je pa tüdi za njihovo delo Izobrazba. Katoličanski shod pa znova naglaša, da je za vsako socialno i socialno-verstveno preosnovitev potrebna prenovitev življenja po verski zapovedaj.
IV. Socialni sloji i krščanske vodilne istine
Organizacija po stana}, razredaj i slojaj je ne samo dovoljeno, nego tüdi priporočljivo sledstvo, da se zdigne življenje po veri i telovno dobro ljüdstva. Vsa drüštva naj bodo osnovana na krščanskom fundamentomi ljübezni do bližnjega. Prva dužnost bodi vsakoga drüštva, da zdigne pri svoji lastfvni kotrigaj čüt za pošteno i pravično življenje. Takša drüštva, štera majo namen izbojüvati stanom, slojom itd. verstvene i politične pravice? naj v tom boji nikdar ne pozabijo, da stani, sloji itd. so ne samostojne dtüžbe, nego so deli celote i navezana na drüge stane, zato naj ne pozabijo, da eden stan proti drügom! ma iste dužnosti ljübezni i pravičnosti kak pcsamičen Človik proti svojemi bližnjemi. Cio vsej takši drüštev mora biti zbogšanje ne samo za eden stan, nego za celo človečo drüžbo. Posebno v zdajšnjem časi, kda so boji méd nešternimi sküpnomi človeče drüžbe postanoli nenavadno ostri i nesmileni, Štima katoličanski shod, da je pametno, či opomína Slovenske katoličane na to, da tüdi najhüjši boj nesme iti prek katoličanski načel, štera (načela-navuki, zapovid!) morajo biti voditelíce tüdi v socialnom deli i boji.
V. Zadrüžništvo i verstvo.
Katoličanski shod povdarja važnost vzgoje lüdstva k samopemoči, k začetki i stvarjanji v
autonomni Zadružni drüštvaj, s kem se lüdstvo pripravla, da bo organiziralo (po drüštvaj naravnavati) vse verstveno življenje pod svojim vodstvom.
Katoličanski shod Štima, da so zadruge kakti verstveno socialna naprava dosta vredne ne samo za verstveni napredek, nego tüdi za pošteno življenje i socialno vzgojo ljüdstva. V osvedočenji, da se verstvo ne da ločiti od verski navukov i zapovedi, zvršavle zadrüžništvo vzgojo za spunjavanje dužnosti proti sebi, proti bližnjemi pa človečoj drüžbi i potrdjavle proti navukom tisti, ki povdarjali), da naj vsaki dela za svoj hasek, Osvedočenje, da se hasek posami-čnoga Človeka naj gvišnejše dosegnejo z haskom vseh. Tak zvršavle zadrüžništvo delo socialne prenovitve v dühi krščanstva i predstavla socialno šolo ljüdstva.
Dale.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg. pšenice        330 Din.,      „	žita	310	   „
          „	ovsa	245	   „
„	kukorice	250	   „
2. Meso.
govedina    teletina     svinjina v Zagrebi 1 kg.  24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	21—23 D. 27—29 D. 27—30 D.
3. Krma.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50— D.
Zagrebečka borza dne 23. aprila 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K	  316.—
Austrijska krona 100 K	K	—.45
Čeho-Slov. krona 1 K	K	9.34
20 kronski zlat	K	 1200.—
Francoski franc 1 frank	K	20.—
Madjar. K 100 (nova em.)	      K	—.32
Švic. fran. 1 fr.	K	56.20
Talijanske lire 1 lira	K	14.20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Sv. frcs 7.08
Pošta.
Vogrin Janoš. Bogojina. Za sina intervenirali. Gda te té rende šteli, ga bodete že gotovo veselo gledali na svojem domi. Srčen Pozdrav. Franc Bertalanič. Sv. Jürij št. 6. Biciklin dobite nazaj, plačate samo carino v zneski 165 Din. 70 par. A. S. Kriva Palanka. Nikaj nesi dužen plačati za Novine. Če kaj z dobre vole dajo vküp, je zadosta.
Mali Oglasi
Iz dobre drüžine kovački pomočnik delo išče, Razmi vsa kovačka dela: Opita naj se na Uredništvi Novin v Črensovci.
Razglas. Ministerstvo trgovine i industrije je dovolilo občini trg Veržej obdržavati tri letne živinske i kramarske sejme i sicer se vršijo: 1. na den 6. maja 2. na den 29. septembra (Mihaljev sejem) 3. na dan 30. novembra (Andrašev sejem) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski i kramarski sejmi zopet redno zvršili, kakor svoječasno sicer se vrši prvi živinski i kramarski sejem 9. maja 1924. Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarski sejem pa na glavnom trgi v Vržeju. Živinski sejem je za govedo, konje, svinje, drobnice, na kramarski sejem pa se lehko pripelje blago vsake vrste, polski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Vsi interesenti naj obiščejo prvi sejem dne 6. maja. Županstvo trga Veržej.
Franc Seršen, župan.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.