STE V. 12 DECEMBER 19 3 8 LETO IX. DARILA MANUFAKTUR A NOVAK LJUBLJANA, Kongresni trg 15 Pravni razlog. Gospod Kovač je prišel k svojemu pravnemu zastopniku in rekel : «Neki robavs me je razžalil. Rekel mi je, da sem star osel. Ali naj ga tožim?» «Seveda,» je dejal advokat, «saj vendar še niste tako stari!» Samo nekaj primerov: 4 m lepe trpežne moderne volnene tkanine za 80 270 m volnenega blaga za plašč „ 160 4 m velour deftina, tisk., za obleko „ 76 4 m velour barhenta, tisk., za obleko „ 49 ó žepnih'robčkov, damskih „ 14 — din za Miklavža in Božič, lepa, praktična in koristna, s katerimi se hočete oddolžiti in svojce razveseliti, kupite najugodneje pri nas. za ročna dela Ogrožena sreča Poročena sem devet let. Že ob poroki mi je bila najsvetlejša misel otrok in vsa ta dolga leta sem sanjarila in hrepenela po njem. Vendar se mi ta moja želja, čeprav tako vroča, tako živa, ni izpolnila. Moj mož je bil vedno dober z menoj, kljub temu, da sem, zlasti prva leta, prav pogosto čutila, da tudi njemu ni na tem, da ostaneva sama. In sedaj, ko sem pokopala tudi poslednjo nado, ko sem se umirila in se vdala v svojo usodo, sem na tem, da postanem mati. Nisem in nisem mogla verjeti. In ko mi je zdravnik vendarle potrdil mojo slutnjo, nisem vedela kam s svojo srečo, s svojo radostjo. Komaj, komaj sem pričakala svojega moža, da mu razodenem to veliko srečo. Gospa, ali si morete misliti, kako mi je bilo pri srcu, ko se mož tega mojega razodetja ni prav nič razveselil? Samo to je dejal, da je sedaj za to prepozno in da bi bilo najbolje, da ostane tako, kakor je. Povejte mi, gospa, ali je res tako? Neizrečno hudo pa mi je tudi ob misli, da bi mogla materinski sreči žrtvovati svojo zakonsko srečo. To tembolj, ker imam svojega moža resnično in iz vsega srca rada. Saj je bilo do sedaj strnjeno v njem vse, kar mi je življenje nudilo lepega in dobrega. In zakaj naj bi usoda odrekla ravno meni to srečo, da bi uživala oboje: moža in otroka. Kako naj v možu vzbudim to ljubezen, o kateri vendar vem, da je že tlela v njem? — R. C. iz B. Odgovor: Da Vam je bilo hudo, da je Vaš mož Vaše sporočilo tako drugače sprejel, kakor ste v svojem radostnem razpoloženju pričakovali, pač ni težko razumeti. Vendar pa tega ne smete vzeti pretežko in preresno. Sami pravite, da niti Vi niste mogli verjeti v to, kar ste zaslutili. Razumeti morate, da je to odkritje moža, ki na to ni bil niti najmanj pripravljen, lahko še tolikanj bolj presenetilo. Morda se je v svojo usodo, da ne bo nikdar oče, težje vdal, kakor ste si Vi kdaj mislili, in zato tudi v prvem hipu ni mogel dojeti smisla Vaše novice. Burno in veselo pozdravlja človek tisto, česar se je z veseljem nadejal ali kar je vsaj pričakoval. Vse drugače pa je, kadar se mu izpolni želja, ki jo je že davno, morda celo s krvavečim srcem, pokopal: v bojazni, da bi ne bilo vse le slepilo, samo prevara, ne najde ne izraza veselja in ne sreče. Kadar se bo v novo misel vživel, kakor ste se morali vživeti vanjo tudi Vi, takrat bo tudi dal izraza svojim občutkom, ki prav gotovo ne bodo zaostajali za Vašimi. «Kako si poiščem boljšo službo» Pod tem naslovom je izšla knjiga, ki je prirejena po znanem delu jonesa Kilduffa, profesorja na trgovski visoki šoli v New Yorku. Knjiga obravnava na poljuden način vse, kar mora vedeti sleherni človek, ki bi rad dobil službo ali ki si hoče poiskati boljšo službo. V njej je povedano, kaj mora vsakdo premisliti, preden si izbere svoj poklic, na kakšne načine se lahko dobi služba, kateri način je za posamezne vrste služb najprimernejši, kako se napiše dobra prošnja za službo in kako uspešen oglas, kako je treba odgovarjati na oglase, kako se je treba vesti, kadar govori prosilec ali prosilka z bodočim gospodarjem, kakšna je praktična preizkušnja za službo in kako se je treba nanjo pripraviti itd. V besedilo je vpletenih tudi vse polno vzorcev, ki kažejo, kako naj bo sestavljena uspešna ponudba in kakšen mora biti učinkovit oglas. Ta knjiga bo torej koristila začetnikom, pa tudi tistim, ki bi radi iz kakršnegakoli razloga menjali svojo dosedanjo službo. Zakaj kakor kažejo različna vprašanja in prošnje, ki jih dostikrat dobimo, tudi marsikdo izmed starejših ne zna napisati premišljeno sestavljene ponudbe. Knjiga se dobi pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8, za polovično ceno 15 din. imejamci blago escavine neguiei° izbiane , po» » ELIDA CVETIC MILOÜ posebno blago in učinkovito ču dovitega vonja. Sreča te išče . . . Nič ni nemogoče, ludi če se zdi še tako neverjetno. Neka brezposelna kontoristka je izgubila denarnico, v kateri je bilo samo malo denarja. Ko je prišla na policijo, da bi javila izgubo, je naletela tam na gospoda, ki je našel njeno denarnico in jo je hotel ravno oddati. Bil je starejši gospod. Zabaval se je z dekletom, ki je bila vsa vesela, da je imela spet svojo izgubljeno denarnico. Deklica je tožila, da je že dalje časa brezposelna in da se mora boriti z velikimi težavami. Gospod ji je obljubil, da se bo zanjo potrudil, in ji je dal priporočilo za svojega brata, ki je bil premožen trgovec. Brat sicer ni imel za deklico mesta v svojem podjetju, toda ugajala mu je tako zelo, da ji je že po dveh tednih ponudil zakon. Tako je izgubljena denarnica sklenila srečen zakon. Celo nezgode so že večkrat pripomogle k zakonu. Pri trčenju cestne železnice je bila lahko ranjena mlada študentka. Z isto železnico se je vozil tudi mlad zdravnik, ki ji je takoj nudil zdravniško pomoč. Toda deklica je bila že zaročena in zdravnik si ni delal nobenih nad, čeprav mu je bila deklica zelo všeč. Čez nekaj časa jo je našel v bolnici kot bolniško strežnico; vsa žalostna mu je pripovedovala, da jo je njen zaročenec zapustil zaradi brazgotine, ki ji je ostala po oni nezgodi. Bila je tako užaljena, da je opustila študije in postala bolniška strežnica. Zdravnik se je z njo poročil navzlic brazgotini na obrazu. Prav čudnemu naključju dolguje neka mlada dvojica svojo življenjsko srečo. Tale resnična zgodba se je pripetila šele nedavno. Mlada učiteljica, ki je stanovala na mestni periferiji, je hotela pripraviti svoji mlajši sestri za god posebno veselje. Sestra si je želela rdeč balonček; učiteljica ji ga je kupila poleg drugih daril. Zvečer je učiteljica tožila materi o svojih skrbeh. Mlajša sestra je to slišala in je skrivaj sklenila nekaj čudnega. Napisala je na listek besede: «Marcelina, moja starejša sestra, je najboljša in najlepša deklica v vsem mestu. Kako bi bila jaz srečna, če bi sestra našla dobrega in milega moža!» Potem je privezala listek na balonček in ga spustila v zrak. Balonček je padel na vrt neke vile, ki je bila last neože-njenega posestnika. Le-ta je kmalu izsledil naslov mlade učiteljice; bila mu je izredno všeč. Tako je postala Marcelina žena bogatega posestnika. B. In ona ve, da je prav čedna v novi obleki. Lep večer se ji obeta — njena naravna milina in živahnost bo druge vnela in navdušila. Pa kaj se ima za ta uspeh zahvaliti samo svoji novi obleki? Ne! Zakaj to ni odvisno od tega, kaj človek nosi, ampak od tega, kako nosi. Mrk, čemeren obraz — potem tudi najlepša obleka nič ne pomaga. Zmagovita milina in dobra volja sta pogoja za uspeh ženske. Poizkusite si za trajno pridobiti dobro voljo, ki z lahkoto kljubuje življenju. Novodobna «Camelia»-higiena Vam bo k temu pomo-gla. Več plasti najfinejše, mehke «Camelia»-vate Vam jamči, da se obveza lepo oprime, da dobro pije in da diskretno uničuje. Edinstveni «Camelia»-pas Vam omogoči, da jo boste nosili brez težav. Populär 10 komadov Special 6 „ Pas iz sukanca Pas il svile ozek Pas iz svile širok Pas iz svile frote Din 22- Din 10'- Din 20 Din 20-- Din 26-- D.n 26-- Idealna reformna domska obveza Pazite na modri ovoj, v katerega je škatla zavita, zakaj samo «Camelia» je «Camelia». Kje se dobiva, sporoči, če je treba: Rave d. d., Zagreb. Odstranite' odvisno tolščo! Vitki lahko postanete uspešno samo z redno uporabo z elektriko aktivirane vode J^QUAso^ Izdelke in obvestila daje STEG a. d./Beograd Dobiva se v drogerijah in Pošt. predal 50 - Tel. 27-192 lekarnah. Poročila se je naročnica gospodična Erna Plantarjeva z gospodom Janezom Kernom iz Ljubljane. — Iskreno čestitamo! V šoli. «Povej mi, Novak,» je vprašal gospod učitelj, «koliko je polovica ene tretjine?» Novak je odgovoril previdno: «Natanko vam tega ne morem povedati, ampak dosti ne bo.» i I ; i ; i „Halo, halo — očka ugani kdo tu govori ! " '; i 12 December 1938 Let o ix Erna Deisinger: G J ospoa in gospa Pisk ur je va Sedem in štirideset kilogramov! Kakor da bi se dvignile zlohotne sence iz zemlje in ga vsega zajele, tak neprijeten občutek je imel gospod Piškur ob tej ugotovitvi. Niti dekagram več, pa naj si je preiskoval tehtnico še tako vestno glede natančnosti, v redu je delovala. Tehtal ni več ko 47 kg. Zdravnik mu je torej prav povedal. «Normalna teža moža,» je rekel, «je 65—80 kg, vi pa nimate niti 50 kg. Zadnji čas je, da izpremenite svoj način življenja. Tudi za vašo ženo bi bilo to potrebno, četudi ni z njo tako na slabem ko z vami.» Da je tehtnica pravilno kazala in da je bil njen pravdo-rek nepristranski, o tem si je bil vsakdo na jasnem, ne da bi šele raziskoval tehtnico. Zadostovalo je, da je samo pogledal vnanjost gospoda Piškurja. Bil je sicer srednje-visoke postave, toda šibak tako, da so mu ramena kar ginila in je bila vsa postava podobna kolu, na katerem visi obleka. Njegov vrat je bil tenak kakor rastlinsko stebelce. Najbolj priljubljeno odelo, ki ga je nosil pozimi in ga tudi čez poletje ni maral odložiti, mu je bil površnik z močno podloženimi rameni. V njem je bil gospod Piškur vsaj nekoliko moža, a brez njega je bil kakor kup nesreče, saj so se mu hlačnice opletale nog kakor okoli prekle. Glava, ki se je vrtela na ozkem, dolgem vratu, se je k celotni postavi gospoda Piškurja lepo prilegala: visoko, ozko čelo, nad njim nekaj skrbno počesanih temnih las, nos tenak, droben in skoraj prozoren kakor iz voska, ostra brada, poraščena z drobcenimi kocinami. Tenke ustnice so še podčrtavale strogi izraz njegovega lica, medtem ko so velike sive oči gledale žalostno in otožno v svet. Navzlic svoji vitki postavi je bil gospod Piškur vendar trdnega zdravja. Morda bi se bil gospod Piškur razvil kdaj v krepkega moža s 70 kilogrami, da ni padel v roke svoji resolutni ženici, gospe Julki. Njen značaj se je tako popolnoma ujemal z njegovim, da je obema bila vrhovna smernica življenja: varčevati, varčevati in zopet varčevati. Varčnost in pridnost sta bili osnovni potezi njunega značaja. Njun način življenja zatorej ni pripuščal, da bi se kopičila mast na telesu. Varčnost je sicer postala njuna življenjska strast, a ta strast je izvirala ne morda iz kake prirojene skoposti, temveč iz nežne brige za njune — otroke. Da ti otroci še niso bili rojeni, za to seveda onadva nista mogla nič. Gospod Piškur je bil prokurist večje tvrdke. Čedna mesečna vsota je zadostovala, da sta si vsak mesec dela nekaj na stran. Bile so to vesele ure, ki jih je prebil Izidor Piškur vsakega prvega s svojo ženico Julko. Sedela sta skupno na mehkem divanu, pila čaj, seveda močno razredčen, k čaju pa prigrizovala s čajnim maslom namazan kruh. Pred njima na mizi so ležali stodinarski bankovci — njegova mesečna plača, od katere sta vsak mesec za svoje otroke dela nekaj metuljev na stran. Oba sta z le-sketajočimi očmi gledala bankovce, nato se je pa gospa Piškurjeva ljubeče oklenila moža in z milim glasom vprašala: «Možiček, koliko imava že nahranjenega?» Ne da bi dolgo razmišljal, je odgovoril: «Z današnjimi stotaki in s priračunanimi obrestmi vred vsega skupaj 22.500 dinarjev.» Da bi si bil svoje stvari popolnoma v svesti, je naglo odprl miznico in vzel iz predala hranilno knjižico. Vsota se je ujemala. Nato sta pila dalje čaj, in kadar sta bila posebno dobre volje kakor danes, si je gospod Piškur privoščil še eno rezino kruha z maslom in popil še drugo skodelico čaja. Njegova fantazija mu je danes naslikala čarobno sliko bodočnosti: ko bo imel 45 let, bo imel ravno toliko premoženja, da bo mogel živiti tri otroke, Jožka, Rezko in Ančko. «Tri otroke morava imeti», se je gospod Piškur obrnil na ženo. Gospa Piškurjeva ga je zavrnila nič manj resno in važno: «Mislim, da bosta dva čez in čez zadosti, deček in deklica. To je najlepše!» «Zakaj? Deček in dve deklici je tudi lepo!» Gospa Julka je z nežno občutljivostjo povzela: «Ampak, Izidor, kaj pa misliš! Kako moreš biti tako lahkomiseln? Pomisli samo, koliko bi potrebovali oblek, koliko parov čevljev bi raztrgali! In še če pridejo kake bolezni! Dečka bova morala seveda dati študirat v višje šole, ali ne? Koliko bo to stalo! Deklice pa morajo imeti kako doto, ako se hočejo poročiti. Sam veš, kako so dandanes moški na denar. Brez denarja bi deklica ne dobila moža. Ne, Izidor, samo en deček in ena deklica! Ta dva bova lepo vzredila in vzgojila ter ju preskrbela za življenje.» Izidor Piškur je zamišljeno srebal čaj in vzdihnil proti ženi: «Ampak če bi pa vendar prišel še tretji?» Gospa Julka je sramežljivo povesila oči in šele čez nekaj trenutkov dejala: «Nikar tako ne govori, Izidor! Midva ho-čeva samo dva, Jožka in Rezko, in dovolj! Ta dva ho-čeva pošteno in lepo vzgojiti ter skrbeti zanju, kajne?» Zopet jo je pogledal s svojimi otožnimi sivimi očmi in tiho dejal: «Kakor veš, Julka. Nato je posrebal ostanek svojega čaja in šel takoj zopet na delo. Poleg svoje službe je gospod Piškur opravljal še postransko službo knjigovodje pri neki drugi tvrdki. Namesto da bi si privoščil počitek po svoji dnevni službi, je delal še v večernih urah v neki drugi trgovski pisarni ter s tem odjedal kruh brezposelnim. Kar je res, je res, vesten in zanesljiv je bil gospod Piškur, zato so rajši to službo odstopili njemu kakor kakemu brezposelnemu. Kot dvojni zaslužkar si je s tem zvišal svoje mesečne prejemke. Kar je .pridobil Izidor Piškur, to je znala njegova ženica čvrsto držati. Imela je posebno oster čut, kje, v kateri trgovini se kupi za kak dinar ceneje. Z branjev-kami na trgu bi se bila pogajala cele četrt ure za 25 par. Varčna je bila tudi v kuhinji. Ni si privoščila služkinje, najela si je samo postrežnico za bolj navadna dela za kako uro na dan. Tako se je kopičila vsotica v hranilni knjižici. Vse bi bilo v redu, da ni nekega dne padla temna senca na njuno življenjsko idilo. Gospod Piškur je obolel. Čezmerno delo in skromna hrana sta mu izčrpala telesne moči. Zdravnik ga je pregledal in zmajal z glavo: «Zadnji čas je, da izpremenite način svojega življenja!» Gospod Piškur je postal zamišljen, izgubil je svoj srčni mir. 2eni je začel tožiti o bolečinah v prsih, lotevala se ga je utrujenost, pri jedi ni imel teka. Žena je izboljšala hrano, kupila sem ter tja košček teletine in mu jo spekla, a mož ni imel več teka. Vnovič ga je poslala k zdravniku in ga celo sama spremila tja. Po pregledu je dejal zdravnik: «Vi ste preslabo rejeni! Skrajni čas je, kakor sem vam že zadnjič povedal, da izprežete in izpremenite način svojega življenja.» 2ena, ki je bila z njim pri pregledu, je z osramočenim glasom, ki se je nekoliko tresel od jeze, dejala zdravniku: «Gospod doktor, to ni mogoče, moj mož ni preslabo rejen!» «Mogoče ali ne, tako je!» je zatrdil zdravnik in obrnjen k možu ponovil: «Pa takoj morate izpreči in si privoščiti popoln mir, jesti morate pečeno telečje meso in jajca ter si privoščiti tudi kozarec dobrega vinčka, a predvsem ven iz mestnega zraka v hribe! Ves dan morate biti na svežem zraku in se mnogo gibati. Tako se vam bodo mišice okrepile in povrnil tek.» Gospod Piškur je napravil dolg obraz. «To ne bo šlo, gospod doktor!» «Ne bo šlo? Mora iti! Saj ne tehtate niti 50 kg, človek božji! Samo enkrat poizkusite, pa bo šlo. Normalna teža moža je 65 do 80 kg.» In tehtnica je dala zdravniku prav. Izidor Piškur je tehtal samo 47 kg, torej niti 50 kg. Drugi dan se je javil svojemu šefu s povešeno glavo in ga prosil za dopust. Šef ni bil posebno vesel take prošnje, toda hotel mu je ustreči in mu je dal 14 dni dopusta, dasi si je Piškur že poleti namesto običajnega dopusta rajši dal izplačati nagrado, kakor je to delal vsa leta svoje službe pri njem. Z otožnim nasmehom mu je Piškur pojasnil, da potrebuje dva meseca dopusta, kakor mu je svetoval zdravnik. Sedaj je vzkipel gospod šef: «Tako, dva meseca, kako si to mislite, da bo tvrdka dva meseca brez prokurista? Zakaj ste si pa dali vedno dopust nagraditi, zakaj ga niste rajši izrabili. Poleg tega ste si pa naprtili še večerno službo pri drugi tvrdki. Kdo vas je pa silil, da delate še zvečer? Zdaj pa imate, sami si pripišite posledice! Privoščili bi si bili rajši več počitka, ne pa da ste pozno v noč opravljali knjigovodstvene posle za drugo tvrdko. Čemu ste tako lakomni na denar? S to plačo, ki ste jo pri nas dobivali kot Prokurist, bi bili lahko sijajno izhajali in si marsikaj privoščili. A kakor vidim, si ne privoščite ničesar. Vaša skopost vas bo spravila v grob.» «Nisem skop, gospod šef! Jaz sem le moral varčevati za svoje otroke.» Šef se je ob teh besedah naslonil s hrbtom nazaj v naslanjač in se krepko zasmejal«Za kakšne otroke? Kolikor vem, vendar nimate nobenih otrok!» «Pa jih lahko še imam! Lahko še pridejo.» Šef se je zasmejal, da so mu solze silile v oči. «Ta je pa dobra! Ha, ha! Vi pa otroke! Ha, ha, ha!» Gospod Piškur je stal pred njim in se tresel kakor trepetlika. To zasramovanje ga je skelelo, ni ga mogel prenašati. Bolečina ponižanja mu je skrivila hrbet, šefov za-smeh ga je oplazil huje kakor bič. Zbral je vso svojo voljo in s stisnjenimi ustnicami poslovno ponovil svoj zahtevek: «Vsekakor vztrajam pri dopustu. Prosim za svoje okrevanje dva meseca dopusta.» «In naša tvrdka, mislite, da bo dva meseca brez prokurista? No, če že morate iti, pojdite, ali vedite, poiskati moram nadomestila za vas!» Šef je bil prebrisan človek. Spoznal je, da je Piškur s svojim zdravjem pri kraju, zato se mu je zdelo najpametneje in najceneje, ako energično odbije njegovo prošnjo za dvomesečni dopust in se s tem izgovorom ozre po drugi moči. Gospod Piškur je odšel iz urada potrt, užaljen, nesrè-čen. Ko je prišel domov, ga je gospa Julka z nežno skrbnostjo vprašala, kako je opravil pri šefu zastran dopusta. Brala mu je žalost z obraza in uganila takoj, da ni šlo vse gladko. Povedal ji je sicer o črni šefovi nehvaležnosti, toda glavni vzrok svoje srčne bolečine je zamolčal, namreč tisto, kako se je zagrohotal šef, ko mu je omenil, da je varčeval zaradi otrok. «Vi pa otroke!» Še sedaj mu šefov zasmeh trga srce. Takoj drugi dan sta odpotovala v neki gorski kraj nad Bledom in se nastanila v tamošnjem hotelu. Z bridkostjo, s srčno žalostjo je štela gospa Julka prihranjene novce za hotelski penzionat. Vendar moramo gospe Julki priznati, da je z nežno ljubeznijo stregla svojemu možu in se natanko držala zdravnikovih navodil. Dosti denarja sta že potrošila, a moževo zdravje se ni hotelo obrniti na bolje. Čedalje bolj otožen je postajal in po več ur presedel v naslanjaču na balkonu ter često žalostno vzdihoval. Gospa Julka je tu in tam prestregla kak njegov vzdih, ki je imel vedno isti refren: «Prepozno!» Tudi na glas ji je ponovil: «Prepozno, vse je prepozno, Julka!» Pogledala je njegovo prsteno obličje, videla njegove globoko vdrte oči in ga še bolj plaho in zaskrbljeno vpraševala: «Izidor, kaj toliko premišljuješ? Nekaj mi skrivaš!» Odkimal je z glavo in se umikal njenim sumnjam. Zdravnik je sicer zatrdil, da bodo izprememba zraka, dobra hrana in počitek ugodno vplivali nanj in da se bo možu vrnilo zdravje, toda kasneje je ugotovil, da je pacientova bolezen tudi duševne narave, da ga nekaj teži, kar ovira njegovo zdravje. Zato je Julka vedno silila vanj in ga zaskrbljeno prosila: «Izidor, moraš mi povedati, kaj te tako teži. Ali te morda to tako boli, ker si izgubil službo in je tvoje marljivo delo poplačal šef s to nehva-ležnostjo?» Odkimal je in pri tem nagnil glavo nekoliko proti sončnemu zatonu. V svetlobi sončnega zatona se je žena zazrla v prsteni obraz svojega moža, iz katerega je izginila najrahlejša sled vsake rdečice. Prestrašila se je njegove mrtvaške bledice, njegovih sinjih, razprtih oči. «Za božjo voljo, Izidor, kaj ti je?» je kriknila. Z muko je premaknil ustnice, a ni več mogel izpregovoriti. Krč mu je stresal telo. oči so začele ugašati. Še enkrat je napel vse svoje moči, rad bi bil nekaj izpregovoril. Nagnila se je nad njegove premikajoče se ustnice, iz katerih so prihajale besede kakor dih.- «Jožek, Rezka...» (Jožek, Rezka, to sta imeni, ki sta ju bila izbrala svojima otrokoma, kadar bi prišla na svet.) Še enkrat je stresel krč moževo telo, nato mu je glava omahnila na blazino ležalnega stola, — in oči so se mu za vedno zaprle. Umrl je. «Jožek, Rezka ...» je jokajoč jecljala žena moževe besede. Sedaj je vedela dovolj, vedela, kaj je mučilo pokojnika ter mu izpilo zadnji ostanek njegovih življenjskih sil. Obraz je skrila v dlani in bridko ihtela ob mrtvem možu v naslanjaču. Broširano 30.— din, v platno vezano 40.— din. ALEKSANDER DUMAS: «ČRNI TULIPAN». Roman ječarjeve hčere, ki na čudovit način reši po nedolžnem zaprtega plemiča učenjaka in očeta «Črnega tulipana». * Broširano 15__din, v platno vezano SO,— din. NIKOLAJ LJESKOV: «ASKALONSKI HUDOBEC». Roman se godi v Kristusovih časih. Bogatemu trgovcu uniči vihar vse, kar ima in tudi denar, ki so mu ga zaupali prijatelji. Ker mu tega nihče ne verjame, ga zapro. Trgovčevo ženo silijo, da bi se vdala kraljevemu namestniku, ki bi potem plačal moževe dolgove. Te sramote jo reši na smrt obsojeni Askalonski razbojnik. PHILLIPS OPPENHEIM: «IGRA ZA PROSTOST». To je zgodba tatu, ki ni tat, in pustolovke, ki ni pustolovka. Zgodba hladnokrvnega Angleža, ki mu ljubezen zmeša glavo, in detektiva, ki stoji kakor angel z gorečim mečem pred vrati v njegov raj. Zgodba smeha in napetih prizorov. Pisana kopica zmešnjav, ki se razpleta pred vami. da vam včasih zastane dih. Broširano 30.— din, v platno vezano 40__din. EDGAR POE: «ZGODBE GROZE». To so čudovite zgodbe o zlatem zakladu, o strašnem morskem vrtincu, o inkvizitorski mučilnici, zgodbe groznih zapletljajev in umorov. Broširano 15.— din, v platno vezano 30___ din. MAURICE LEBLANC: «LUPIN SE ŽENI». Arsen Lupin je junak dneva, vlomilec in gentleman, ljubimec žensk in prijatelj vseh moških. To so kriminalne, vesele prigode, ko se Lupin norčuje iz slavnih detektivov. Celo Sherlocka Holmesa osmeši pred vsem svetom. Broširano 15.— din, v platno vezano 30.— din. e*, (U \ik (K»a4 dem fovt/ì(duj(4&! I Cerna Ružena: 1400 nasvetov Dr. Dückelmannova Ana: Postanek otroka in njegov razvoj Gerling R.: Sitni možje — Vzgoja za zakon Dr. Hodann Maks: Ali otroka res štorklja prinese Dr. Jakša Joža: Kako spoznamo spolne bolezni Krista Kernhofer: Nasveti za življenje Kilduff Edward John: Kako si poiščem boljšo službo Kneipp: Domača lekarna in zdravilna zelišča Ing. arh. Kregar R. : Naš dom Ing. arh. Kregar R.: Kaj moram vedeti, kadar si gradim dom Ing. arh. Kregar R.: Naš dom — kako ga gradimo Dr. Löbel Josip: Od zakona do ljubezni Macfadden Bernarr: Mož in zakon Dr. Petrič Karel: Bolezni, kako jih spoznamo in preprečimo Dr. Petrič Karel : Človek Dr. Petrič: Karel: Nalezljive bolezni, kako se jih obvarujemo Dr. Petrič Karel: Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah Dr. Petrič Karel: Regulacija rojstev Podgornik Angela: Za pridne roke — vezenje Podgornik Angela: Za pridne roke — za vsako nekaj Podgornik Angela: Za pridne roke — za moža in še kaj Podgornik Angela: Za pridne roke, VII. del Podgornik Angela: Za pridne roke — šivanje Podgornik D.: Vrt in moje rože Dr. Raunert Margareta: Kako naj se žena neguje Stupanova Milica: Kako vzgojim svojo deco Ing. arh. Šantel-Kanonijeva D.: Kako si opremim stanovanje Šest Osip: Kar po domače Škerjančeva Verena: Kako naj kuham Vodetova Angela: Žena v sedanji družbi Vodetova Angela: Spol in usoda, I. del Vodetova Angela: Spol in usoda, II. del Vi dobite te knjige za polovično ceno, to je za 15 — vsak izvod. Preglejte svojo gospodinjsko knjižnico, če Vam katera teh knjig manjka, da Vam jo takoj pošljemo. Lahko pa naročite te knjige v skupinah, ker jih dobite še ceneje, in sicer: VIII. skupina — zdravniške knjige: 1. knjiga — Dr. Ana. Dückelmannova: «Postanek otroka in njegov razvoj», 2. knjiga —■ Dr. Joža Jakša: «Kako spoznamo spolne bolezni», 3. knjiga — Kneipp: «Domača lekarna in zdravilna zelišča», 4. knjiga: — Dr. Karel Petrič: «Bolezni, kako jih spoznamo in preprečinfo» 5. knjiga — Dr. Karel Petrič: «Nalezljive bolezni, kako se jih obvarujemo»» 6. knjiga — Dr. Karel Petrič: «Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah» 7. knjiga — Dr. Karel Petrič: «Človek», — 8. knjiga — Dr. Karel Petrič: «Regulacija rojstev», 9. knjiga — Dr. Raunert Margareta: «Kako naj se žena neguje». Vsa ta skupina stane 99— din. IX. skupina — vzgojne in socialne knjige: 1. knjiga: — R. Gering: «Sitni možje — vzgoja za zakon», 2. knjiga: —• t>r. Maks Hodann: «Ali otroka res štorklja prinese», 3. knjiga — Krista Kernhofer: «Nasveti za življenje», 4. knjiga — Prof. E. John Kilduff: «Kako si poiščem boljšo službo», 5. knjiga — Dr. Josip Löbel: «Od zakona do ljubezni», 6. knjiga —• Bernar Macfadden: «Mož in zakon», 7. knjiga — Milica Stupanova: «Kako vzgojim svojo deco», 8. knjiga —• Osip Šest: «Kar po domače», 9. knjiga: Angela Vode: «Žena v sedanji družbi», 10. knjiga — Angela Vode: «Spol in usoda, I. del, 11. knjiga — Angela Vode: «Spol in usoda», II. del. Vsa ta skupina enajstih knjig stane 121— din. X. skupina — knjige za različna ročna dela: 1. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridnè roke — vezenje», 2. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridne roke — za vsako nekaj», 3. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridne roke — za moža in še kaj», 4. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridne roke — kvačkanje in mrežanje» 5. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridne roke — šivanje», 6. knjiga — Angela Podgornik: «Za pridne roke — naše perilo». Vsa ta skupina stane 66.— din. XI. skupina — gospodinjske knjige: 1. knjiga — Verena Škerjančeva: «Kako naj kuham», 2. knjiga — D. Podgornik: «Vrt in moje rože», 3. knjiga — Ružena Cerna: «1400 nasvetov», Ta skupina stane 39__din. XII. skupina — za gradnjo hiš in opremo stanovanj: 1. knjiga — Ing. arh. Rado Kregar: «Naš dom», 2. knjiga — Ing. arh. Rado Kregar: «Kaj moram vedeti, kadar si gradim dom». 3. knjiga — Ing. arh. Rado Kregar: «Naš dom — kako ga gradimo», 4. knjiga — Ing. arh. D. Šantel Kanonijeva: «Kako si opremim stanovanje», Vsa ta skupina stane 44.— din. XIII. skupina — dve trgovski knjigi: 1. knjiga — H. N. Casson: «Sreča je v tebi», 2. knjiga — H. N. Casson: «Kako premagam poslovne težave». Ti dve knjigi staneta 60__din. Če hočete razveseliti svoje drage, potem darujte knjige in naročite „Ženo in dom" in „Prijatelja". «Žena in dom» izhaja dvanajstkrat na leto in stane . . . 48— din 10 prilog za kroje in ročna dela stane.......20-— din «Prijatelj», letno 12 številk, stane..........62.— din Eno številko „Žene in doma" ali „Prijatelja" Vam radi pošljemo brezplačno na ogled. Še danes uporabite priloženo naročilnico! ka, dve žlici drobtin in malo soli. Nato primešamo sneg iz dveh beljakov in naredimo iz te zmesi tanke- krapke, ki jih povaljamo v drobtinah in z obeh strani ocvremo 11a razbeljeni masti. Obračamo jili z lopatico. Krompir v papriki. Svetlo prežganje razredčimo z mesno ali pa s kostno juho, osolimo, prideuemo za noževo konico paprike in nastrgane ali na na drobno sesekljane čebule ter kuliamo vse skupaj tako dolgo, da se omaka zgosti. Kuhani in olupi jeni krompir zrežemo na večje kocke ali na ploščice in ga stresemo v omako, kjer naj se še malo pokuha. Krompir v smetani. V plitvi ponvi razpustimo mast, pridenemo sesekljane čebule in zelenega peteršilja ter opečemo v tem krompir, ki smo ga prej skuhali, olupili in še toplega navezali. Ko je krompir zlatorumen, ga polijemo z gosto kislo smetano ali pa z mlekom, vendar pa samo z vrha, ker ne sme v omaki plavati. Opečen krompir z ribo. V plitvi ponvi razpustimo mast in zarumenimo na njej na drobno sesekljano čebulo, potem pa dodenemo na tanke rezine zre-zanega skuhanega in olupljenega krompirja in na kose narezano kuhano ali pečeno ribo. Nato jed osolimo, prime- šamo precej gorčice in pečemo \ pečici tako dolgo, da se naredi na krompirju zlatorumena skorja. Krompirjevi rogljički za čaj. Iz 10 dkg kuhanega in nastrganega ali pretlačenega krompirja, 8 dkg moke, 5 dkg presnega masla in nastrganega parmezana (po okusu) zamesimo testo, iz katerega naredimo potem rogljičke, ki jih spečemo v pečici, ali pa razva-Ijamo testo v dve krpi, med kateri na-mažemo šunkov nadev (sesekljano šunko). Zgornjo krpo pomažemo po vrhu z razžvrkljanim jajcem in spečemo nato kolač v pečici. Krompirjeva torta. Dobro vmešamo četrt kg sladkorja, četrt kg kuhanega, ohlajenega in nastrganega krompirja, 7 dkg olupi jenih in zmletih mandeljnov, 5—6 rumenjakov, sok od ene limone, olupek od polovice limone in dve prgišči drobtin. Tej zmesi pridenemo potem na rahlo trd sneg iz beljakov, ki so nam ostali. Torto pečemo dve uri in jo potem oblijemo s čokoladnim ledom. Čokoladni led: Čokolado, sladkor, sok od ene limone in nekoliko vode mešamo na ognjišču tako dolgo, da se zgosti, nato pa še topli led polijemo čez torto. Čedna torba iz barvastega usnja Slika a Slika ! kaže polovico torbe, sešite iz petih kosov usnja, ki jih dobite prav poceni v vsaki trgovini z usnjem. Vsak kos je treba najpoprej izrezati iz papirja in natanko sestaviti. Mere na sliki so centimetri. Ob robovih naredite s šilom primerno število luknjic, pri čemer si pomagajte z ravnilom, da bodo luknjice lepo v vrsti in v enaki razdalji druga od druge. Najbolje je, da položite po dva kosa, ki bosta sešita, drugega na drugega m ju oba hkrati prebodete. Nato zvežite posamezne dele s tankimi usnjenimi jer-menčki ali pa kar s stoglami (vrvcami za čevlje) in jih, kakor kaže slika, na koncih zavozlajte. Iz dveh za spoznanje debelejših kosov usnja urežite potem oba bočna dela (si. 2), ki ju všijte tako, kakor kaže si. 3. Gumbek za torbo urežite H-«.S"-J) po si. 4 iz usnja, ki ga potem zvijte in s pandetikonom zlepite. Na konico tega gumbka prišijte z nekaj vbodi tanko usnjeno vrvco (x), 15 do 20 cm dolgo. Na si. 5 vidite, kako se naredi na konici poklopca zanka iz dveh spletenih usnjenih jermenčkov. Če naredite potem še na sredi prednje strani torbe dve luknjici (na sliki sta te dve luknjici označeni s črko z) in če potegnete skozi te dve luknjici usnjeno vrvco s si. 4 in jo znotraj trdno zavozlate, pa lahko torbo varno zapirate. Nazadnje pritrdite na torbo še primerno dolg ozek jermen, s katerim boste obešali torbo na ramo. Narejeno torbo kaže si. 6. Če ste jo dobro naredili, se z njo lahko brez skrbi povsod pokažete, zakaj kaj boljšega ne dobite niti za drage denarje. Slika b. Če vam žepna baterija noče več goreti, ji za nekaj časa lahko podaljšate življenje, če jo denete za trenutek na grelec centralne kurjave ali pa na toplo peč. rii za Za hrbtno naslanjalo skvačkamo vzorec z večjo košaro, za stranski naslanjali pa vzorec z manjšo košaro. Kvačkamo z belo ali z barvasto nitjo sem in tja ali pa na koncu vsake vrste nit utrgamo. Kvačkati pričnemo pri dnu košarice. Delajte igračke sami Mamico in otročička ter oba kolutca z nogami narišite na lepenko, potem pa vse tri slike s škarjicami lepo izrežite. Izrezane slike prelukjijajte nato v točkah A in B ter pritrdite večji kolu-tec z nogami na zadnjo stran materinega krila, manjšega pa v točki A na krilce otročička z razcepljenim žebljičkom, s kakršnim zapiramo poštne tiskovine, tako rahlo, ci a se kolutca rada vrtita. Manjša slika kaže, kakšna je narejena igračka, ki jo potem primemo za ročaj in porivamo po mizi, da otroči-ček in mamica, v veliko veselje živih otrok, hodita. O DRUŽINI Mati je, bolje rečeno, bi morala biti vzgojiteljica svojega otroka. Saj pravimo, da usrkava ta z materinim mlekom svoje prve misli. Od nje se uči spoznavati in presojati stvari. Zaman si bo prizadeval pozneje vzgojitelj, da bi popolnoma zabrisal nazore, ki jih je otrok dobil v nežni mladosti. Pazlj iv opazovalec bo takoj uvidel, da se bolj po materinih kakor očetovih zaslugah bistri otrokov um, vzbujajo njegova plemenita čustva in utrjujejo njegove kreposti. Prav tako pa so otrokove napake največkrat materina krivda. Izkratka: mati doprinaša k telesnemu in duševnemu razvoju otroka več kakor oče. A. Holst.- Misija žene glede na srčno kulturo. Kako naj storim, da bo prav? To je prečesto zelo težko vprašanje, na katero si ne vemo odgovora. In vendar je tako silno važno za vsakogar. Odgovor najdemo za vse življenjske prilike v najnovejši knjigi «Nasveti za življenje», ki jo je izdala naša založba in ki jo je spisala priznana pisateljica Krista Kerhorferjeva, najodličnejša sotrudnica revije in založbe «Frau u. Mutter» na Dunaju. Pisateljica govori iz lastnih izkušenj in črpa iz najboljših virov, literarnih in strokovnih, ter nam podaja nasvete za vse življenjske položaje v lepi, neprisiljeni, prijetni obliki, tako da človek ne Naj je mati še tako nešolana in nepoučena, vendar bo vzgajala otroka. K temu jo silijo naravni nagibi. To pa še ni dovolj. Treba je, da vodi mati zavestno otrokov razvoj in vpliva kot razumno bitje na razumnega otroka. F. Fröbel: Vzgoja človeka. Brez matere ni otroka. Tudi dolžnosti med njima so vzajemne. Če jih zanemarja prva, jih bo zanemaril tudi drugi. Otrok mora vzljubiti mater, še preden spozna, kaj vse ji dolguje. Naravni nagib k ljubezni v kr^fieffTsorocT stvu je treba krepiti z nego »J-peŽrTvovalnostjo, da ne zamre, sicer bi zamrlo otrokovo srce, še preden je začelo prav utripati, in bi bilo že od začetka vse zavoženo. J.J.Rousseau: Emil. more odložiti knjige, dokler je ne prečita do konca. Knjiga se čita kakor lepa povest človeka, od zgodnje pomladi do najpoznejše jeseni življenja, spremlja nas v sončnih in viharnih dneh ter nam pripoveduje, kako naj ravnamo, da bo naše veselje večje in žalost manjša. Knjigo beremo z užitkom in se pri tem ne dolgočasimo. Vemo pa, da bomo tudi pozneje neštetokrat pogledali vanjo, čeprav smo jo že z največjim zanimanjem prečitali. To knjigo dobite za 15 din. Naročite jo pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8. LI DAR IDEAL Vsaka žena si lahko najde toliko časa, kolikor ga rabi za pravilno nego. Toda pri tem odločuje uporaba kreme, za katero ve, da neguje in polepša kožo. Žena, ki hoče biti pravilno negovana, jemlje za podnevi Elida kremo Ideal. Ta krema je posebno učinkovita, ker vsebuje Hamamelis in Vam daje občutek, da ste vedno lepi in dobro negovani. Ženske iščejo novih poklicev Ali se še spominjate, ko je vaše lokalne pogovore spajala v centrali telefo-nistka? Prav za prav niti niso tako stara tista kolesca s številkami od 1 do 0, toda telefonistka spada že skoraj v pravljično preteklost. In še mnogo bolj kakor pri nas je napredoval telefonski aparat v Ameriki in nekaterih skandinavskih deželah, kjer imate v razna velika mesta neposredno zvezo in se lahko kar sami brez telefonistkine pomoči na svojem telefonu zvežete s telefonom osebe v daljnem mestu, s katero hočete govoriti. Telefonistke izginjajo, kakor so izginile predstavnice mnogih drugih poklicev. Podobno so skoraj izginile komornice in sobarice, brez katerih si včasih ni bilo mogoče misliti boljše hiše. Poenostavljenje življenja po tehnični izpopolnitvi je tako rekoč izbrisalo te panoge iz zaznamka človeških poklicev. Tudi nekatere delovne panoge, ki so jih zasedle med vojno iz potrebe ženske, so bile spet odkazane moškim, zlasti tiste, ki zahtevajo težko telesno ali neprestano ponočno delo. Za to so pa ženske odkrile nove poklice, take, kjer so bili prej zaposleni samo moški, a se je izkazalo, da pomeni ženski okus in posebna, ženska osobitost veliko pridobitev (n. pr. v umetni obrti, v raznih rokodelstvih). Deloma so odkrile ženske tudi čisto nove poklice. Vobče znana je vloga žensk v kozmetiki, v skrbstvu in negovanju otrok itd., kjer sodelujejo izurjene strokovnjakinje z zdravnikom, ne da bi bile same zdravnice. Toda ali ste čuli že o prehranjevalni konzulentki (sosvetovalki, sotrud-nici pri pravilnem prehranjevanju, dieti) ? Zdi se, da se je ta konzulentka rodila v času, ko so se ženske začele že kar pretirano zanimati za prehrano, za dieto, da bi dosegle kar najvitkejšo linijo. Dandanes je naloga konzulentke mnogo važnejša. Strokovno izšolana konzülcBtka postaja resnična zdravnikova pomočnica. Zdravnik na primer predpiše po vsakdanji praksi, česa bolnik ne sme jesti in kakšne jedi in primesi v jedi mu škodujejo, in v najboljšem primeru svetuje, kaj bi približno smel jesti, toda izbira je potem navadno zelo skromna. Konzulentka, ki mora biti seveda ne samo izobražena, temveč tudi praktična in izumljiva, sestavi jedilne liste, na ketere se lahko zaneseta oba, zdravnik in bolnik, ter da potem tudi natančna navodila za poedine jedi, tako da jih lahko kuha vsaka kuharica. S tem je pričela seveda Amerika, kjer je imela že leta 1933. American Dietetic Assotiation več ko 2500 članic celo z visokošolsko izobrazbo. Zdaj ima v Ze- dinjenih državah vsaka večja bolnica, vsak sanatorij svojo konzulentko, mnogo pa jih izvršuje privatno prakso v zvezi s strokovnimi zdravniki. Strokovna priprava s primerno izobrazbo traja leto dni. V Evopi je na prvi stopnji Nemčija, ki ima osemnajst zavodov za šolanje takih konzulentk. Pripravljalni tečaj traja dve leti, prav tako tudi v Angliji. Na Dunaju vežba konzulentke Eppingerjeva klinika in velika mestna bolnica v Lainzu pod vodstvod znanega profesorja Noordena. Pri nas se seveda skrbi za dietno kuhinjo v gospodinjskih in kuharskih šolah, toda glede širše uporabe izšolanih sil za neposredno sodelovanje z zdravniki še precej šepamo. Konzulentka mora poznati kemijo živil in mora neprestano zasledovati razvoj in nove smeri, mora pa biti tudi prijateljica kuharstva, če hoče, da si bo znala izmišljati jedi za razne premoženjske razmere in jemati bolniku iz jedi njemu škodljive primesi, ne da bi bolnik opazil, da uživa nekaj drugega kakor zdravi ljudje. To je stroka, v kateri se lahko uveljavi in se bo gotovo sčasoma uveljavilo mnogo žensk. B. Marta Maškova: Zavedite se o pravem času ! Koliko starejših žen trpi zaradi najrazličnejših bolezni, ker so v času, ko so bile njih telesne sile na višku, precenjevale svoje delovne zmožnosti! Tudi mlada žena mora znati gospodariti s svojimi močmi in ne sme premagovati utrujenosti pa kar naprej delati. Sredi dneva si je treba nabrati novih moči za novo delo. To dosežemo, če si privoščimo vsaj kratek počitek. Najbolj nas okrepi ležanje. Če smo zaposleni izven doma in nimamo priložnosti za tak odpočitek, ga nadomestimo vsaj z udobnim sedenjem, to je s takim, pri katerem iztegnemo noge na klopi ali pa na stolu. Koliko starejših žen ima zabrekle žile na nogah! Ta hiba je usoda tistih, ki opravljajo svoje dolžnosti po večini stoje. To so prodajalke in učiteljice. Toda zelo pogosto trpe na tem tudi starejše gospodinje. Te so si to nakopale ne s tem, ker so opravljale svoje delo stoje, temveč ker drugače niso zadostno skrbele za svoje zdravje. Časi, ko je veljala mlada gospodinja, ki je sedela pri delu, za zanikrno ali nezmožno, so minili. Minili so časi, ko so matere svoje hčerke, ko so jih učile skrivnosti gospodinjstva, takoj opozorile, kakor hitro so hotele nekoliko posedeti: «Ali te ni sram sedeti pri delu?» Napredna gospodinja sedanjega časa ne razsiplje svojih delovnih moči, tudi če ji je šele dvajset let. Sede lupi krompir, sede snaži zelenjavo, sede mesi testo. Saj ji ostane tako še mnogo del v gospodinjstvu, pri katerih mora stati! Pri šivanju in krpanju perila in nogavic, pri kvačkanju in vezenju sedi kolikor mogoče udobno, da se ji tek> odpočije. To doseže, če upre noge ob stol, s čimer si olajša krvni obtok. Ali ni pametno, da se borimo že v mladosti proti starostnim boleznim s tem, da se za časa in primerno odpo-čijemo? To nas varuje pred neprijet- nimi pojavi bodočih let in nam krepi zdravje. Vsega tega se je treba za časa zavedeti, preden ni prepozno! Dobro jutro! Ne vem, ali ste izmed tistih ljudi, ki zjutraj neradi vstajajo. Toda gotovo ni malo teh lenih nevstajačev, katerim je prvih trideset minut, ko se prebude, najbolj neprijetni čas vsega dneva. In da jih je precej, dokazuje tudi to, da so se zdravniki, dušeslovci in kozmetiki združili, da sestavijo nekak zakonik za dobro jutro. Po njih odredbi se v postelji, kakor hitre se prebudite, nategnite po dolgem in po širokem, kolikor morete. To baje zahteva zdravje. In takoj nato prebudite možgane. Kako? Sedite na posteljo, povesite glavo in potem jo sukajte od ene strani na drugo stran, in sicer krepko, kolikor morete, tako da vam kar zahrešči v tilniku. To je tudi dobra vaja za vrat, da se na tilniku in pod brado ne nabira tolšča. Zdaj zbudite noge. Ležite vznak in vzdignite obe nogi hkrati, pa tudi vsako posebej, kolikor morete visoko (lahko jih denete celo za glavo). In tako skočite s postelje na tla, odprite okno (ako ne spite pri odprtem) in izpijte velik kozarec vode (prilijete lahko tudi malo citronovega soka). To je dobro za prebavo in za delovanje jeter. Nato si masirajte obraz in kožo na glavi z vsemi desetimi prsti in si dobro oščetite lase s trdo ščetko. Da boste dobro dihali, si izčistite nos tako,, da vsrknete skozi obe nosnici nekoliko slane vode. Ako je polovica nosu zamašena, smo nervozni, kakor dobro vemo, kadar imamo nahod. Potem si nalahno obtrkamo očesne veke s konci prstov; tako preženemo še zadnje sence zaspanosti, osvežimo krvni obtok in preprečimo gube. Dobro je, če nato deset minut telovadimo in se nazadnje izkopamo. Strokovnjaki svetujejo, naj pojejo pri kopanju tudi tisti, ki ne znajo lepo peti. Reveži vaši sosedje! Ampak vam to koristi duševno in telesno, zlasti če se pri tem kar brez usmiljenja drgnete s ščetjo in osušite z debelo brisačo. Kopljite se v mlačni ali mrzli vodi, kakor pač prenašajo vaše srce in vaši živci. Temu koristi mrzla prha, oni je spet po njej utrujen, tako da morate sami na sebi poizkusiti, kaj vam prija. B. Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje slučaj paradentoze... ... in zdravnik zabeleži: paradentoza. Kaj jo je povzročilo? Zelo pogosto zobni kamen! Njene posledice? Omajani zobje I Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen -- s Sargovim Kalodontom. To je edina zobna krema v Jugoslaviji, ki vsebuje učinkoviti sulloricinoleat dra. Bräunlicha. Sargov Kalodont odstrani in prepreči nevarni zobni kamen, ohrani Vaše zobe trdne in zdrave. SARGOV KALODONT Proti zobnemu kamnu Razglednica, ki je uničila ljubezen To je majhna, žalostna prigoda o razglednici, ki po čudnem naključju ni došla v kraj, kamor je bila namenjena, ali bolje, ki je došla z zamudo 46 let. Zaradi te neznatne razglednice, napisane pred desetletji v mornarski krčmi v Pu-Iju, sta se razšla dva človeka, ki sta se imela rada. Dva zaljubljenca sta umrla daleč drug od drugega, ker je enkrat odreklo majhno kolesce v velikem stroju poštne službe. Morda je več takih primerov na svetu, toda po večini o njih nihče ne zve. To pot je prišlo na svetlo čisto slučajno, ker je prišla razglednica po dolgem potovanju slednjič v roke hčerki tiste žene, kateri je bila namenjena. Bilo je leta 1894. v istrskem mestu Pu-lju, kjer je pisal mlad ribič, po imenu Ivan Matersic, svoji nevesti v vas, ki je bila oddaljena 50 kilometrov. Z nespretno roko je napisal njeno ime «Lorenca Kukulic» in «cara mia» (draga moja). Pripovedoval ji je, da je na morju vi- har, da misli nanjo in dela samo zanjo, da bi se mogel čimprej z njo poročiti. Samo petdeset kilometrov daleč bi bila morala iti razglednica, toda iz nepoja-snivega vzroka je bila prav ta razglednica ena tistih maloštevilnih, ki med milijoni pošiljk ne dojdejo v kraj, kamor so namenjene. Razglednica se je izgubila ali je pa kje obležala. In «cara mia» je zaman čakala v mali vasi na poročilo svojega ljubčka. Veliko solz je potočila mala Lorenca, dokler se ni prepričala. da jo je nezvesti Ivan pozabil. In Ivan? Besnel je, da mu Lorenca ni odgovorila in se mu niti za pozdrav iz daljave ni zahvalila. Bil je preveč ponosen, da bi ji pisal vdrugič. In tako se je pretrgala vez ljubezni med obema. Kolikokrat sta mislila drug na drugega! Toda izgubljena razglednica je postavila med oba neprekoračljive ovire. Lorenca se je čez več let poročila z drugim, Ivan je pa stopil v službo na parniku in se je vozil po morjih. Lorenca je umrla po tretjem otroku, stara 24 let. Ivana je nekdo smrtno zabodel pri prepiru v pristaniški krčmi v San Franciscu, in bog ve, kje je ležala pozabljena razglednica ... In zopet je slučaj, da se je po 46 letih pojavila razglednica z besedami «cara mia». Pošta je vestna, ne more pa biti odgovorna za nesrečno naključje. Italijanski pismonoša je dostavil dolgo blo-dečo razglednico. Toda ta, na katero je bila naslovljena, je bila že več let mrtva. Poslali so razglednico nazaj pošiljatelju v Pulj. Ta pa se je bil spet že pred leti izselil in njegov naslov je bil pri paroplovni družbi. Po dolgem poizvedovanju se je dognalo, da je pošiljatelj leta 1899. umrl v San Franciscu. Razglednica je ostala edina priča ljubezni dveh mrtvih. Še enkrat se je razglednica vrnila na prvotno mesto, kamor je bila namenjena. Tam je prišla v roke hčerki mrtve Lorence, ki je tudi že davno poročena in mati več otrok. Tam počiva po dolgi blodnji usodna razglednica, na katero je nekoč pero zapisalo koprneči besedi «Cara mia». B. la Pretirana nega dojenčka Prvorojenčka navadno vse preveč razvajamo. Mlada mati sama ne ve, kaj vse bi počela z otrokom. Vsako uro ga previja, kakor hitro dete zajoka, ga nahrani, o vsaki priliki ga vzame na roke, in čez mesec ali dva se lahko ponaša s pravim razvajencem. Dojenček potrebuje predvsem reda. Poleg reda so mu potrebni snaga, solnce in zrak. Vse drugo je postranska reč. Mati, ki ne pusti, da bi otrok jokal, 111 u bolj škoduje kakor pa koristi. Pri joku se otroku razširijo pljuča in krepi prsni koš. Pretiran jok je škodljiv, toda če se otrok po eno ali dve uri na dan joka, mu je ta jok samo v korist. Otroka nahranimo vsake tri ure. Preden ga vzame mati k prsim, ga pre-vije. Ko se je otrok že napil, ga ne sme več previjati, ker bo drugače gotovo takoj začel bruhati. Napolnjen želod-ček potrebuje miru in počitka. Ko je dojenček previt in nahranjen, ga položimo v posteljico in ga pustimo v miru. Če se otrok tedaj začne jokati, se mati ne sme vznemirjati. Če noče napraviti iz otroka pravega razvajen-ca, naj ga ne jemlje na roke. Otrok bo čez nekaj časa sam od sebe utihnil. Če pa mati neprestano previja otroka, se ne more dojenček dovolj naspati, in prav spanje ga najbolj krepi. Dojenčka, ki tehta pri rojstvu štiri kile, ni treba ponoči hraniti. Zjutraj ob šestih mu damo prvi obrok in potlej čez dan vsake tri ure. Ponoči ga pa pustimo, da spi, in ga tudi do jutra ne previjamo. Mati, ki tako ravna z dojenčkom, bo imela gotovo zdravega in nerazvajenega otroka. Starši pišejo naloge . . . Zmeraj več dovtipov se usiplje na očete, ki delajo svojim nadebudnim sinčkom naloge in jih pišejo slabo. Takole beremo v časopisu: Učitelj: «Vidiš, Mihec, kako je to, da si danes vse prav izračunal?» Mihec: «Prosim, očeta ni doma.» To je s tem v zvezi, da raste učna snov od leta do leta. Učitelje in profesorje priganja učni načrt in sami spet priganjajo svoje učence. In tako se zgodi, da ni stvari, ki bi prizadevala staršem več skrbi kakor so naloge njih otrok. Koliko mater si želi, da bi ne bilo teh zoprnih nalog! Oče se uči s sinčkom, večkrat nastane pri tem nevihta, fant joka, včasih je celo tepen, rodbinske zadovoljnosti je konec. Zlasti srednja šola je prava šiba staršev in matere se globoko oddahnejo, ko jo otroci dovršijo. Bolje bi bilo, ako bi nekateri starši drugače gledali na študij svojih otrok in na njih bodočo usodo v življenju sploh. Koliko ubogih otrok silijo starši v težke študije, katerim niso kos, kjer utegnejo doživeti samo razočaranje. Tudi če si navsezadnje vtepejo nekaj znanja v glavo, bodo pri praktični uporabi pridobljenega znanja marsikateri spoznali, da so zgrešili svoj poklic. Staršem in otroku je bilo zagrenjeno življenje med šolanjem in otroku bo sploh zagrenjeno. Dokler otroci študirajo, naj jim starši pomagajo, toda nikoli naj ne izku-šajo nadomestiti učitelja, ampak naj ga samo dopolnjujejo. Čim je bil fantek v šoli nepazljiv in ne ve, kaj naj se do- ma uči, ga ne smemo podpirati v njegovi lahkomiselnosti, temveč ga pustimo, da pripiše posledice samemu sebi. Morda bo v šoli padel. Toda ta lekcija bo za življenje bolj zdrava, kakor če bi prinesel odliko. Otrok se mora naučiti delati v šoli in paziti. Posebno dečki so divjaki. Ampak tudi oni se morajo naučiti, da bodo vedeli, kdaj se konča šala in kdaj se začenja resno učenje. Ni prav, če gre potem maina k učitelju ali k profesorju in izkuša svojega ljubljenca pred njim opravičiti, namesto da bi pametno priznala, da ima otrok svoje hibe, in se z učiteljem posvetovala, kako bi se dalo temu odpo-moči. S tem se učijo otroci hinavščine in v življenju bodo iz njih ljudje z zlomljeno hrbtenico, ki ne bodo hodili pokonci in naravnost, temveč se bodo zmeraj upogibali in krivili, samo da bi jim ne ušla kaka korist. Matere in starši naj torej otroke doma samo nadzirajo, ne pa učijo. Ne smejo siliti otrok takoj k učenju, ko so komaj prišli iz šole; privoščijo naj jim malo oddiha in razvedrila, ki mora biti kajpada časovno omejeno. Otroke je treba navajati k temu, da si umijejo roke, preden se lotijo nalog, in da si pospravijo delovno mizo. Prej morajo premisliti, kaj se je treba naučiti in koliko časa se potrebuje za to. Pri tem lahko tudi malo pomaga. Mati naj otroka navaja, da se ne bo pri učenju po nepotrebnem mudil, tako da mu ostane še dovolj časa tudi za igro in razvedrilo. Ko otrok naredi svoje naloge, jih lahko starši pregledajo, morebiti tudi popravijo, nikakor pa jih ne smejo delati sami za otroke. To je slaba vzgoja k samostojnosti in se pozneje maščuje. Zvečer naj se otroci ne učijo več, ker potem ne morejo mirno zaspati. Bolje je, ako vstanejo zjutraj pol ure prej, če niso pred večerjo vsega naredili. Delo, za katero bi zvečer potrebovali dobro uro, bodo zjutraj, naspani in čili, kaj lahko opravili v pol uri. Kuhinjske potrebščine v kozmetiki Vse, kar potrebujete za nego lepote, imate prav za prav v jedilni shrambi. Če dvomite o tem, prečitajte tale članek, pa boste videli, kaj si vse lahko izposodite iz kuhinje za svoje negovanje. Košček masla, ki ga dobro s prsti raz-gnetete, vam izvrstno služi, kadar hočete ličilo (šminko) očistiti z obraza. Na-mažite si obraz in obrišite potem maslo z vato. Nato namočite klobčič vate v rožno vodo (dobite jo v vsaki droge-riji!), kateri ste pridali nekaj kapljic sivkove (lavendlove) esence, ter si z njim otrite obraz. Čaj. Mrzli čaj je skoraj še boljši za obraz, ko si ga očistite z maslom, kakor rožna voda. Uporabljajte ga vsako jutro, preden se namažete s kremo. Suha polt, gube. Vselej, kadar čutite in vidite, da vam polt usiha in da se že skoraj začenjajo delati gube, vzemite iz kuhinje dobre sveže masti in jo počasi razgrejte, potem ji primešajte 20—30 kapljic benzojeve tinkture ter dobro stepite. Ko postane ta zmes mlačna, si namažite z njo obraz in jo pustite na njem četrt ure. Surovi rumenjak osveži polt in odpravi gubice. Obraz in vrat si umijte s toplo vodo in mastnim milom, ga oplak-nite z mrzlo vodo in dobro osušite; nato razmažite po njem dva surova rumenjaka — samo ne po očeh. Potem počakajte 5 do 10 minut, ne da bi medtem govorili ali se smejali (obraz se ne sme medtem gibati). Ko se rumenjak dobro posuši, ga zmijte z mlačno vodo ali še bolje z mlačnim zvretkom kamilic in se namažite s čistim lanolinom. Nato počakajte približno eno uro, da se la-nolin dobro vpije, potem pa se popu-drajte. Ako koža ne vpije vsega lanolina, obrišite obraz, preden ga napil -drate. Če imate posebno suho in utrujeno polt, zmešajte en rumenjak z nekoliko kapljicami kafrovega in nekoliko kapljicami mandeljnovega olja in si s tem namažite obraz, potem, pa ravnajte kakor zgoraj. Lepotna maska iz medu in beljaka. Tudi za to izvrstno lepotilo imate vse po.trebno v kuhinji. Zmešajte 90 gramov ječmenove moke, 35 gramov medu in 1 beljak. Namažite s tem obraz in ga pustite tako 20 minut. Čisti med sam ali pa če mu pridenete žličko citronovega soka, napravi kožo nežno in prepreči gube. Ako imate suho kožo, uporabljajte obkladke z mrzlim kamiličnim zvretkom; za mastno polt uporabljajte obkladke z zvretkom krivenke ali vrbnice. CUTEX-ove SKLADNE BARVE Avtoritete mode so proglasile nove barve Cutex laka za nohte za skladne. Nežni odtenki »Rust«, »Old Rose« in »Robin Red« Vam polepšajo roke in se posebno dobro prilegajo Vaši obleki. Zahtevajte pri svojem dobavitelju, da Vam pokaže te odtenke. Ti so napravljeni po novi metodi, ki od-vira izhlapevanje. CUTEX TEKOČI LAK ZA NOHTE PARFUM FORVIL PARIS Če hočete, da se vam razširjene znoj-nice stegnejo, uporabite zjutraj in zvečer surovo mleko, ki ga pustite na obrazu, da se zasuši, nato pa ga zmijte z vato, namočeno v močnem kamiličnem čaju. Za oči: sol in rman. Denite 14 gramov kuhinjske soli v liter vode. Ta raztopina je najbolj preprosta in najboljša kopel za utrujene oči. Oči si kopljite bodisi s pomočjo posebne steklene skle-dice ali pa z obkladki, ki jih pustite vselej 10 minut na zaprtih očeh. Oči ne bodo več pekle in ne bodo utrujene. Doa recepta za zobe. Izvrsten zobni prašek si lahko naredite iz pomarančnih in mandarinovih olupkov, ki jih posušite pri ognju. Zdrobite jih v prah, kalni težko, ker je olupek zelo suh. Pri-dajte malo zmlete krede in praška iz rmana. Jedilna soda (soda bicarbona), ki jo ima vsaka gospodinja pri roki, je dobra za pobeljenje zob. Uporabljajte jo pa samo po dvakrat na teden. Po francoskem časopisu «Marie-Claire». Nerodna &o£cca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je 0jI.reg. S 8r.I5244n3.VIL 11 Dolžnost žene: Nikar se zanemarjati! Še zmerom je veliko žensk, ki zanemarjajo svojo zunanjost. Dokler še niso poročene, bi rade ugajale, ko pa so medeni tedni za njimi, se začne vsakdanjost, često s prozaičnimi skrbmi. Poezija življenja se zdi, da je odšla, tudi mož ima svoje delo in skrbi — čemu naj bi skrbele še za to, da bi bile lepe. Človek postane nekoliko komoden, kar se tiče lastne osebe, saj ima toliko drugega dela! In vendar bi se ne smela nobena žena zanemarjati! Če to dela, je to kakor počasen samomor. Res, mnogokrat so to najboljše žene, ki zagrešijo to napako, nesebične žene, ki jim je več za blaginjo svoje rodbine kakor zase. Mislijo in delajo toliko za druge, da jim za lastno osebo ne ostaja nič časa. Tem marljivim, dobrim ženam velja naše opozorilo! Ne pozabite, da imate dolžnosti do sebe, ki so posredno tudi dolžnosti do drugih! Mislite najprej na svojega moža! Četudi so minili medeni tedni, naj vendar mož vidi svojo ženo vedno čedno in prikupno, da bo z veseljem mislil na svoj dom, za katerega dela in se muči. Tudi v spominu na domače go-spodinjenje naj mu bo m ièna. Potem bo njena slika hkrati talisman, ki ga bo delal neobčutljivega za poglede lepih in ljubeznivih žensk, ki jih med dnevom srečava. Ah, nečem vas strašiti, draga mlada gospa, rada verjamem, da vam je vaš mož zvest — toda nikar mu ne otežujte te zvestobe! Saj ne pričakuje od vas, da boste letali doma v plesni obleki, toda čedno domačo obleko imate vendarle lahko in tudi to ni težko, če se hitro pogledate v zrcalo, si popravite frizuro in pre-pašete čist, bel predpasnik! ^ To vendar ni noben trud, kajne? In verjemite mi, ta mali trud vam bo poplačan v dobri valuti — v domači sreči! Toda vaš mož naj vas ne vidi samo v delovni obleki. Dobro je, če greste vsaj tu pa tam tudi z njim, v majhno družbo ali v gledališče itd., da vas vidi tudi v drugi okolici, v drugi obleki in v drugem razpoloženju. In navsezadnje imate pravico, da storite nekaj tudi v svoje veselje! Res, so žene, ki jim tega ni treba šele praviti, ki morda celo preveč mislijo na razvedrilo in zabavo. Toda prvič ne verjamem, da je takih žen mnogo v srednjih slojih, in drugič sem vendar povedala, na katero skupino žen se obračam ! Tudi položaju svojega moža in njegovemu ugledu ste dolžni, da se ne za- Veramon.ovitek z 2 tabletama ^an™v.0.J»'e^iT0re- odsle' vsakd0- Prosimo "S^^P^kus in prepričali sc boste o naglem učinku pri glavobolu, zobobolu in bolečinah zaradi ran VERAMON Cevke z 10 In 20 tabletami. Ovitek z ž tabletama ObI«^ r-e. p ..I s. lir. 2Y4.9 „rt 4./X. 1937 nemarjate. Sicer res ni treba precenjevati kritike svojih ljubih sosedov in sosed, toda tudi to ni prav, če se nič ne zmenite zanjo. Vsaj svojemu možu na ljubo se ne smete zanemarjati, zakaj mož pridobi na ugledu, če je njegova žena negovana in zadovoljna! In potem imajo žene tudi še druge opazovalce: svoje otroke! Ti gledajo bistro, četudi s pogledi ljubezni. Mati ne sme biti zanemarjena že zato, ker mora dajati svojim otrokom dober zgled za čednost in ličnost! Pa še nekaj: ali imate morda že odrasle hčerke? Potem je vaša hčerka gotovo lepa deklica, kakor jih je zdaj toliko mladih deklic, ki se znajo oblačiti in nekoliko pristrojiti. In pride plesalec ali morda že bodoči zet v hišo — pa vidi ob čedni hčerki zanemarjeno mater. Mislite, da mu je to vseeno? Nikakor ne. Če je količkaj dober opazovalec, si bo marsikaj mislil, na primer: «Zdi se, da mati nima zase prav nič časa — gospodična hčerka je bržkone pre-' več komodna, da bi ji nekoliko pomagala v gospodinjstvu.» Ali: «Saj hčerka bi bila prav lična in zala — zdaj, toda v nekaj letih se bo tudi ona zanemarila kakor njena mama!» Izkratka, škodovali ste svoji hčerki, čeprav ste dobra mati in umna gospodinja. Zakaj? Samo zato, ker se sami nekoliko preveč zanemarjate! Svet gleda zdaj zelo na zunanjost, morda celo preveč. Če govorimo o tem, Vaš «jaz» na obisku v Vaši kuhinji Nosilec Vašega š a r m a Na prostore, v katerih se kretate, ua toalete, na ljudi, s katerimi občujete, prinaša „SOIK DE PARIS" Vas Sarra. Ta uarfura Obiščite včasih sami sebe v svoji kuhinji! Recimo, ko je obed kuhan in opravljeno vsakdanje delo, stopite v kuhinjo kot gost, čisto tuj, ki ne pozna — gospodinje. Odprite vrata in povejte, — kakšen vtis je napravil na vas ta obisk. Kaj sodite o ženi, ki dela v tem prostoru? Ali so okna čista? Ali so zastorčki na njih celi, beli? Ali ni na stropu paj-čevin? Kaj pa štedilnik? Ali ni na njem sledov po prekipelem grahu, fižolu, po kavi, mleku, ki vam je morda danes pri zajtrku «ušlo»? Poglejte tudi v pečico. Ali je ne pozabite obrisati z brisačo, kadar se ohladi? Kakšen je red na mizi? Ali ne leži na njej kos trdega kruha ali pa načet hlebec, ki se nepokrit na zraku suši? Ali ni na prtu ali na povoščenem platnu morda kolobar po lončku kave, ki ste jo zjutraj pili? Ali ne leži na njem umazan nož ali brisača? da mora vsaka žena gledati nase, mislimo tudi na njeno duševnost. Kolikokrat se primeri, da žene v zakonu docela zanemarjajo svoje spretnosti, ki so si jih bile v mladosti z mnogimi žrtvami denarja in časa pridobile. Ali ni škoda? Le pomislite na klavir ali petje, na učenje jezikov in slikanja! Koliko žen ne vzame več lepe knjige v roko! Ni časa, gospa, kajne! O ne, gospa, skromno urico morate vendar imeti zase vsak dan, da se izobražate, zabavate in malo razvedrite. Treba je le nekoliko energije, pa boste videli, da boste našli čas in priložnost za svojo izobrazbo in za čitanje vsaj ženskih časopisov in knjig, ki se vam nudijo za ceno, ki jo zmorete, in pod pogoji, da tega tudi gmotno ne čutite preveč. Morda ste v življenju že mnogo doživeli, marsikatero hudo skrb, marsikatero grenko bolest. Dvignite se, premagajte bolest, ne zapustite se! Še mnogo koristnega morate storiti in marsikomu biti v tolažbo, če storite nekaj: če se ne zanemarite! Julija B. Kaj mora gospodinja vedeti? Krompir kuhajmo, če le mogoče, v oblicah, zakaj pod olupkom je vitamin B. Isti vitamin je tudi pod luskami žitnih zrn, zato jejmo vsaj črn kruh. Nezrel krompir ima v sebi strupeno snov «solanin». Zato kupujmo in uporablja jmo le čisto zrel krompir. Krompir imejmo na hladnem in v popolni temi, da ne začne kliti, kajti tak krompir ni dosti vreden in vitamin je potem po večini le v klicah, ki jih zametu-jemo. Da moramo uživati surovo sadje in zelenjavo, vemo že vse, ker je v tem vitamin C, ki ga vročina uniči. Če človeku stalno manjka vitamin C, je nagnjen k boleznim, da, tudi rane se potem nerade celijo. Ne podcenjujte te izkušenosti! Menjava jmo hrano! Telo potrebuje vsak dan 70^-80 g beljakovin. Beljakovine so v mesu, jajcih, mleku, stročnicah, sočivju in v siru, deloma tudi v zelenjavi, krompirju itd., toda le v neznatni množini. Ogljikovi hidrati, ki so kurivo in gonilna sila telesa, so v vsem, kar je iz žita, riža in krompirja, ter v vsem, kar vsebuje sladkor. Tisti, ki težko delajo, jih potrebujejo več, potrebni pa so v znatni meri vsakemu človeku. Tolšče (maščobe) so vir delovne zmožnosti in so potrebne tistim, od katerih se zahteva velika fizična moč. Toda želodec jih težko prebavlja in kdor je na Potem poglejte na pribor v predalu in na kuhinjsko mizo! Ali niso tam nepotrebne reči? Pomnite, da kredenca ni muzej, temveč shramba za steklo, porcelan in jedilni pribor, da ga varujemo prahu. Kakšni so lonci in ponve, kakšno je njih dno? Ali imajo vse kavne skodelice roček v redu, ali so krožniki gladki in brez okrašenih robov? Ali niso noži topi in žlice skrivljene? In tla? Ali ni na njih polno madežev, ali ni treba linoleja zopet povoščiti? Poglejte tudi v jedilno shrambo! Ali ne vidite tam večkrat praznih kozarec za vkuhano sadje? Ali je steklenica za kis dobro zamašena? Pokažite, prosim, brisače za posodo, ali so čiste, ne mastne in umazane! Če lahko na vsa ta vprašanja odgovorite z «da», je to dokaz, da je žena, ki tukaj dela, inteligentna in pridna gospodinja, — če ne, pa čimprej poskrbite, da bo vaša kuhinja čista in snažna. A. M. srcu ali žolču bolan, jih mora prav previdno uživati. Gospodinja naj vsaj približno ve, kaj vsebuje to ali ono živilo, da bo hrana ne le dobra, temveč tudi zdravju koristna. Ni treba, da bi preračunavala na grame in mešala sestavine jedilnega lista vsakega dne, da bi namesto preprostih jedi kuhala samo ogljikove hidrate, cvrla beljakovine itd. Vse, v čemer je preveč učene pameti, je manj okusno in užitno. Nič ne de, če dobi ljubljena rodbina en dan manj beljakovin in več ogljikovih hidratov ter vitaminov, kakor je predpisano, drugi dan pa več. Treba si je le enkrat za vselej zapomniti, kaj zahteva zdravje, ter se ravnati tudi malo po instinktu (ki ga ima vsaka dobra kuharica) in okusu. «Okus» ni samo sladkosnednost in izbirčnost! Vsak človek si večinoma želi to, kar ves njegov organizem naravnost zahteva. Spomladi mu navadno zelo diši redkvica ali solata, potem prve češnje itd. — zato, ker telo nujno potrebuje svežo surovo hrano, ki je pozimi ni imelo. V vrsti «mesnih» dni si želi moč-natili jedi, hoče «košček nečesa sladkega». V «brezmesnih» dneh bi človek rad vsaj košček mesa. So ljudje, ki se jim vsak masten košček mesa naravnost gabi — drugi se spet kar tresejo na mastno govedino, svinjino itd. Samo bolehni ljudje se ne smejo ravnati po lastnem okusu, temveč po dieti, ki jo predpiše zdravnik, in se je morajo strogo držati. Zlasti trmasti mesojedci se morajo radi ali neradi navaditi tudi na zelenjavo in sveže sadje. To je zanimivo: poznam več ljudi, ki zauži-jejo vsak dan veliko svežega sadja s tako slastjo kakor opice v pragozdu — in so zmerom čvrsti, sveži in neutrudni. Kratki stik «Kratek stik!» To je klic, ki se često sliši v hiši z električno razsvetljavo. Gospodinja je pri svojem delu motena — kako naj si sama pomaga? Najprej je treba dognati, kje je prekinjen tok. Največkrat je tega kriv električni likalnik, posebno če je vrv zavita. Kaj rada se oba dovodna konca izmakneta izpod vijakov, s katerima sta pritrjena — tok je prekinjen, nekaj sikne in zasmrdi po smoji. Varovalka morda še ni pregorela. Takoj moramo oba konca vrvce iznova pritrditi. Predvsem moramo potegniti vrv iz stikala na steni, vzeti stikalo iz likalnika in odviti vijaka, ki držita konca dovodne vrvce. Ta dva konca moramo popolnoma izvleči, jima košček odrezati in ju v dolžini 1.5 centimetra ostrgati, da ostane na koncu samo svetla žica. Nato ju zopet z vijakom trdno privijemo. Če pa pregorijo v stenskem stikalu lamele, kar spoznamo po tem, da so očrnele, odstranimo lamele z majhnim izvijačem, ki ima lesen ročaj. Potem vstavimo nove lamele, ki jih lahko povsod kupimo. 10 zapovedi za uporabo toka. 1. Uporabljaj električne naprave samo za to, za kar so namenjene! 2. Imej vedno dovolj varovalk v zalogi! 3. Pazi, da bodo vsa stikala trdna in da se ne bodo majala! 4. Privijaj žarnice šele potem, ko si izklopila tok! 5. Izvleci stikalo tako, da se dotikaš samo stikala! 6. Kupuj samo najboljše blago! 7. Kupuj svetle žarnice in skrbi za zadostno razsvetljavo! 8. Prizanašaj električnim napravam bolj ko pohištvu in porcelanu! 9. Daj vsako električno pripravo pri trgovcu preizkusiti, da boš videla, ali je v redu! JO. Pokliči strokovnjaka, če ni električni tok v rechi! 10 prepovedi pri uporabi toka. 1. Ne dotikaj se kovinastih delov, ki so zvezani s tokom! 2. Ne krpaj varovalk! 3. Ne popravljaj voda in stikal! 4. Ne uporabljaj stikal za obešalnike obleke! 5. Ne vleči za električne vrvice! 6. Ne izkušaj vplivati na električni števec! 7. Ne skopari s preslabimi žarnicami! 8. Ne stresaj preveč žarnic, ne meči jih! 9. Ne vtikaj žarnic, preden ne izklopiš toka! 10. Pokliči nemudoma strokovnjaka, če ne veš dobro, kaj ni v redu! B. Slabo se počutite? Zakaj se mučite? Ob kritičnih dnevih vzemite enostavno par Pyramidon tablet — in kmalu se boste zopet dobro počutili. EDINO PRISTNE Z „BAYER"-jevim KRIŽEM I Oglas reglstr. Sp. br. 91 od 21 junija 1935 Ono, kar vzbuja pozornost moških, je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Za diskretno barvanje: Superbi za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice : Khasana Soleil. KHASANA S tem prihranimo polovico pri razsvetljavi, včasih pa še več. Prav nič se ne prihrani, če je žarnica preveč stara. Taka žarnica ne sveti samo slabo, temveč porabi tudi mnogo več toka kakor, nova. Precej si prihranimo tudi pri obutvi, ako ne nosimo zmerom istih čevljev, temveč jih izmenjujemo. Ako denemo čevlje večkrat na kopito, se toliko ne izrabijo in ohranijo dolgo časa prvotno obliko. Nikoli ni dobro kupovati od neznanih ljudi. Znan trgovec nas ne bo nikdar opeharil, ker ceni dobrega odjemalca in se boji, da bi ga utegnil za vedno izgubiti, če bi hotel samo enkrat neupravičeno več zaslužiti. Varčujemo tudi s tem, ako imamo doma red in pregled vseh stvari. Potem se nam ne more primeriti, da bi si kaj kupili, kar že imamo, pa ne vemo kje. Varčevati pri časopisih pa ni umestno. Časopisi nas o vsem poučujejo, nam dajejo dobre in koristne nasvete, hkrati nam pa nudijo tudi zabavo in razvedrilo. B. Kako si še prihranim V tej rubriki smo povedali gotovo že marsikaj dobrega in koristnega v zadovoljstvo svojih čitateljic in čitateljev. Vsakdo rad črpa iz izkušenosti drugega, zlasti če gre za gmotna sredstva- Nobena rodbina bi ne smela biti brez življenjske zavarovalne police, najsi se ta glasi na še tako majhen znesek. To je vedno zaklad rodbine in pogosto v največjih denarnih težavah pravo odrešenje. Če si hočemo kaj kupiti ali si dati napraviti kaj, kar bo kaj več stalo, zahte-vajmo vselej že prej proračun. Potem se nam ne bo moglo nikoli primeriti, da bi nas račun presenetil in razočaral. Prihraniti se da tudi pri luči. Ponekod je električni tok zelo drag in tu je varčevanje še posebno umestno. V kuhinji zadostuje manjša žarnica, ki je obešena tako, da jo lahko znižamo ali zvišamo. PARIS ZAHTEVAJTE VZORCE NOVIH VONJEV IN MODERNIH TONOV V VSEH DROGERIJAH IN PARFUMERUAH fospodinjstvo Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha s špi-načnim zvitkom (76). 2. Govedina. Krompir v omaki. Makaroni. Zvečer: t. Kuhan ali pečen kostanj. 2. Kava. Torek. Opoldne: 1. Koštrunov ragù. 2. Sirov trganec. 3. Kompot. Zvečer: Kislo zelje. Kruhovi cmoki. POŽELJENA IN OBOŽEVANA Uporaba Odo-ro-na je stalna navada modrih žena kakor čiščenje zob. Njiu pojava postane vsled tega brezhibna, zakaj čisto neškodljivi Odo-ro-no d«je svežost in varuje obeko. Ze po enem samem večeru plesanja obleka lahko veliko izgubi od svojega sijaja, če ne uporabljate Odo-ro-na. Odo-ro-no se proizvaja v dveh jako-stih: „Regulär" (rdeči), enkratna uporaba varuje 3 do 7 dni, in „Instant" (brezbarvni) za občutljivo kožo, zadostuje za 2 do 3 dn\ Steklenice s praktično gobico na zam šku se dobivajo v vseh strokovnih trgovinah. ODOROPO Sreda. Opoldne: 1. Sladka repa. 2. Goveja pečenka. Pražen krompir. Cve-tačna solata. Zvečer: Koruzni žganci. Solata. Četrtek. Opoldne: 1. Zdrobova juha. 2. Kuhana svinjska glava. Kisla repa. Krompirjev pire. 3. Ocvrt zvitek z vinsko peno. Zvečer: Sardelno maslo. Kruh. Čaj. Petek. Opoldne: 1. Cvetačna juha. 2. Ocvrta jajca. Dušen riž. Solata. 3. Grozdov zvitek (414). Zvečer: Ribji paprikaš. Široki rezanci. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha z zdrc-bovimi ploščicami. 2. Polpete. Gor-čični krompir (356). 3. Kolački iz maslenega testa. Zvečer: Jetrni zrezki v omaki. Močnati žličniki (273). Nedelja. Opoldne: 1. Zeljnata juha (30). 2. Telečji ptički (165). Pečen krompir. Mešana solata. 3. Kostanjeva grmada. Zvečer: I. Gnjat. Presno maslo. 2. Kava. Opomba: Številke v oklepaju pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham». Za debelo tiskana jedila prinašamo recepte. Koštrunov ragù. Tri četrt kilograma koštrunovih reber ali prsi operemo, zrežemo na primerne kose in vržemo v slan krop, ki mu pridenemo tudi košček čebule. Ko je meso mehko, zarumenimo na žlici masti žlico moke in stresemo to prežga, nje v juho, ki jo izboljšamo še s kislo smetano. Sirov trganec. 3 dkg presnega masla dobro vmešamo s 6 dkg sladkorja, osolimo, pridenemo 3 rumenjake, nekoliko vanilije, limonovega olupka in po žlicah 45 dkg pretlačenega ali pa nastrganega sladkega sira in šestnajstinko litra smetane. Iz treh beljakov napravimo trd sneg, ki ga narahlo primešamo tej zmesi in nazadnje še 6 dkg ostre moke. To tekoče testo zlijemo v pekačo, ki smo jo dobro namazali s 4 dkg raztopljenega presnega masla, in pečemo potem trganec počasi nekako pol ure. Potem ga z dvema vilicama raztrgamo in postavimo še za hip v pečico, nakar ga potresemo s sladkorjem in ponudimo zraven malinov sok ali pa sok iz kresnega grozdjiča. Ocvrt zvitek z vinsko peno. Iz % kg presejane in pogrete moke, 3 žlic olja in približno 4 dl mlačne vode naredimo vlečeno testo. Ko počiva približno t uro, ga tanko razvlečemo in pomažemo s trdim snegom iz 4 beljakov, katerim smo nazadnje utolkli še 12 dkg stolčenega sladkorja. Potem testo zvijemo' in ga razrežemo z lesenim nožem na kose, ki jih ocvremo na vroči masti. Preden zvitek ponudimo, ga polijemo z vinsko ali pa z mlečno peno (šodo jem). Navodilo za vinsko peno dobiš v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham» pod štev. 433. v vsakem zrncu kZ ZUnaj" Je Pa dobi kava iz Knein?^ * po ^ Kneippova A li A Ribji paprika!. Narežemo precej čebule (5 glavic), ki jo stresemo v mrzlo vodo (3—4 litre) in kuhamo tako dolgo, dokler ni čebula mehka. Nato jo z vodo vred skozi sito pretlačimo in ohladimo. V to ohlajeno vodo narežemo nato še en velik koren in dve korenini peteršilja, na kose narezane ribe (3 jesetre, 3 male some in 1 ščuko, lahko pa tudi kakršnekoli druge sladkovodne ribe), vse to osolimo in pridenemo precej paprike. To naj 1—1 Vi ure prav počasi vre. Slabo vreme je vedno nevarno za Vaše zdravje in iz „brezpomembnega" prehlada se lahko razvije težka in dolgotrajna bolezen. Zato vzemite takoj že pri prvih znakih bolazni svetovno znane aspirin TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Oglas rej. pod S br. 437 gtf |Q, J. 1934. Zdrobove ploščice. V 2 dl vrelega mleka zakuhamo 6 dkg pšeničnega zdroba in pridenemo nato še 3 dkg presnega masla pa ves čas pridno .mešamo, dokler se zmes ne zgosti. Ko se ta zmes ohladi, ji primešamo 2 rumenjaka in nazadnje še sneg iz 2 beljakov, nakar jo stresemo v namazano posodo za pudinge in jo kuhamo v sopari približno eno uro. Kolački iz maslenega testa. Iz 15 dkg masla, 25 dkg moke, 3 rumenjakov in 10 dkg sladkorja naredimo masleno testo', ki ga tanko razva-ljamo in izrežemo iz njega z okroglim obodcem kolačke. Polovico teh kolačkov izrežemo še v sredini z manjšim obodcem; tiste pa, ki so celi, namaže-mo s sadno mezgo in jih pokrijemo s tistimi, ki imajo na sredi okroglo odprtino. Nazadnje te kolačke povaljamo v sladkorju. Jetrni zrezki v omaki. Pol kilograma telečjih jeter operemo v razredčenem mleku in jih olupimo. Nato jih narežemo na 1 cm debele zrezke, pretaknemo s slanino, narezano na rezance; začinimo s stolče-no kumino, stolčenim poprom in stol-čenim majeronom. Zrezke povaljamo potem narahlo v moki in precej hitro opečemo na razbeljenem maslu z obeh strani, nato jih pa zalijemo s kostno juho ali pa z vodo, posodo pokrijemo in dušimo približno 10 minut. Del omake zlijemo v osoljeno smetano, zmešamo in zlijemo vso omako na jetra, premešamo, prevremo in takoj nesemo na mizo z maslenimi žličniki ali pa s kruhovimi cmoki. Kecept za «Kostanjevo grmado» je o štev. 11 str. 428. Opazadta Že dalje časa opažamo, da prihajajo v promet razna omela iz bombaža. Izdelovalci bi teh omel ne mogli prodati, ko bi kupec ne mislil, da je vsako omelo iz bombaža IMPREGNO OMELO. To stranko premoti, ker misli, da je kupila Impregno omelo, v resnici je pa kupila naravno bombaževo omelo, ki samo po sebi ni nič vredno, dokler nima impregnacije „IMPREGNO", a v tem smo mi edini ne samo v Jugoslaviji, ampak na vsem svetu. Stranke nam pošiljajo ta kupljena omela v impregniranje in si s tem rešijo sicer zavrženi denar. V prometu so bila že zdavnaj pod raznimi imeni omela iz bombaža, ki so za oko precej podobna Impregno omelu. Ta omela niso kemično impregnirana, da bi trajno ohranila impregnacijo in da bi uničevala prah, ampak se morajo vsak mesec napojiti z nekim navadnim oljem, pa so mastna. Zato opozarjamo kupce, naj pazijo na našo znamko: „Impregno s tremi navzkrižnimi omeli", ker odslej ne bomo več sprejemali omel tujega izdelka v impregniranje. „IMPREGNO", tvornica domačih potrebščin ZAGREB, Langov trg 4. J Žabjelc KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Najmodernejše urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za »UMETNOST« (Din 15, za vezavo Din 20'- za vsak letnik). TELEFON 24-87 Tolažba. Potniki na ladji zagledajo v daljavi ledeno goro. Kar je bolj strahopetnih, se boje, da bi ladja ne trčila vanjo. Posebno vznemirjen je gospod Nebojsa, ki se v strahu približa kapitanu: «Gospod kapitan, ali me morete malo pomiriti? Moj Bog, kaj bo, ako trčimo v ledeno goro?:> Kapitan: «Ledena gora bo plavala dalje, kakor da se ni nič zgodilo.» * Nojeva politika. «Ata, ali je res, da skriva noj glavo v pesek?» «Res, sinko.» «Hm, to je čudno. Pa nikoli ne pozabi, kam jo je skril?» * Pri vedeževalki. «Ali hočete vedeti svojo bodočnost?» «Ne, ampak minulost. Vedel bi rad, kje sem oni teden pozabil svoj dežnik.» Če hočete napraviti svojcem ali pa uslužbencem veselje z darilom za Miklavža in Božič, oglejte si in kupite primerna darila po reklamnih cenah v Manufakturi Novak na Kongresnem trgu — pri Nunski cerkvi. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.— za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna Številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knji, ga Din 30.—. _. __ „ ... „ Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarno d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. ELIDA K A M I L O F L O R Specijalni Shampoo za pla-volaske, ne vsebuje alkalija. Daje lasem čudovit sijaj. BRUNETAFLOR Specijalni Shampoo za temne lase, ne vsebuje alkalija, doje lasem čudovit sijaj. |~ SCljub hišnim opravkom- vedno lepo negovani lasje! Za može je samo ob sebi umevno, da bi morale biti žene - kljub hišnim opravkom, prahu in kuhinjski sopari vedno lepo počesane. Vse žene naj bi si zapomnile: ako hočefe bili lepo in dobro počesane, morate negovati svoje lase. SHAMPOO Značilno. Pavel je samec. Z Andrejem sedi pri vrčku piva. «Oli, človek postaja star», zastoka iznenacla Pavel. «Zmerom bolj to opa- žam.» 1 Si ü ' «Kako to?» hoče vedeti Andrej. fePrej», mu pojasni Pavel, «so me ženske zmerom vpraševale: zakaj se pa ne oženite?» «In zdaj?» «Zdaj me vprašujejo: zakaj se pa niste oženili?» Zanjo je. «Toda, možiček, zdaj si bil že najmanj dvajsetkrat pri bufetu in si vzel kakšen obložen kruhek. Kaj si morejo ljudje o tebi misliti?» «Čisto nič, draga ženica, ker sem vselej rekel, da je kruhek zate.» Pomilovanje. «Veš, Tone, v klavirju, ki sva ga podarila Lizi, so lesni črvi.» «Uboge živalce!» Točnost v zakonu. «Jaz sem svojo ženo že davno naučil točnosti. Ko odbije ura dvanajst, mora biti kosilo na mizi.» «Kaj pa, če vas takrat še ni doma?» «Pa nič ne dobim!» Oče na potovanju. «Tonček, kje imaš pa očeta?» «Na potovanje je šel za pol leta. Pa veste, mama je rekla, da se bo že prej vrnil domov, če se bo dobro obnašal.» Znati je treba. Škot se je postavil ob železniški progi in kazal osle strojevodjam in kurjačem, ki so se vozili mimo. Vsak večer je prišel domov s polno vrečo premoga. Zdaj ne velja. «Gospoda moja,» reče direktor, «danes sem bral v listih, da je naš dragi tovariš in prijatelj Dreta umrl. Z njim smo izgubili tovariša, ki je bil neumoren, zvest, vesten in ...» «Oprostite,» se vmeša knjigovodja, «toda Dreta, ki je umrl, ni naš Dreta!» «Takooo?» odvrne direktor. «Dedec je torej še živ? Potem pa nisem nič rekel, ker bi si bil drugače morda ta lenuh še kaj domišljal!» Razlika. «Kakšna je razlika med elektriko v naravi in elektriko, ki jo imamo doma?» «Prosim, gospod učitelj, ta razlika — da se za prvo nič ne plačuje.» Indiskretna vprašanja. «Mamica, kaj so to: indiskretna vprašanja?» «No, to so takšna, na katera se ne da odgovoriti.» «Hm, mamica, gospod učitelj daje samo indiskretna vprašanja ...» Po ovinkih. «Mama,» reče Petrček, «ti znaš vse, ali ne?» «Kaj bi pa rad vedel, Peter?» «Ali mi lahko poveš, kako bi spravil madež od črnila iz namiznega prta?» Skupnost. Kaj je skupnega med vžigalico in zaljubljencem ? Oba izgubita glavo, ko se vnameta. Najboljša rešiteo. «Ali se nikoli ne zmotiš pri računanju, ker imata z ženo skupen račun v banki?» «Ne! Vse sva uredila tako, da jaz nosim denar v banko, ona ga pa dviga.» Leta 1939. proslavimo še z nižjimi cenami in s Še večjo izbiro šestdesetletnico našega poslovanja! Veleblagovnica