.liiii2iiM!ilJ!HS!Saa» The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper i« United States of America. PRVI SLOVENSKI OST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. dru2be sv. mohorja v chicagit zapadne slov. zveze v denver, colo., in sloven ke ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) HajstarejH in najbolj priljubljen $lovenski list v Združenih Državah Ameriških. štev. (NO.) 217. chicago, ill., petek, 8. novembra — friday, november 8, 1935 letnik (vol.) xliv y v T5- - Pritisk v Moll Fašistično časopisje poziva na bojkot proti tujezemskemu, zlasti pa proti angleškemu blagu. — Anglija vložila brezuspešen protest proti demonstracijam v Italiji, naperjenim proti Angliji. _ Italijani pripravljeni na žrtve. Rim, Italija. — Silovito propagando proti tujezemskemu blagu, posebno pa še proti angleškim produktom, je pod-vzelo tukajšnje fašistično časopisje kot protikorak proti bojkotu, ki ga je Liga narodov °dredila proti Italiji. Večina h'govin je odstranila iz svojih izlo žbenih oken vse predmete, ^ so bili uvoženi iz inozem-stva, da ije s tem izognejo na-8lUim, ki bi jim bili drugače gotovo izpostavljeni. Knako se tudi vršijo po uli-cah v Rimu in po več drugih testih skoraj dnevno proti-angleške demonstracije, ki so Zavzele že tako sovražen značaj, da se je zdelo angleški vladi potrebno, vložiti uradni Protest proti njim pri Musso-liniju. Izročil je Mussoliniju ta protest v sredo tukajšnj angleški OBE STRANKI ZMAGOVIT! Torkove volitve obe stranki. zadovoljile Pretekli torek so se vršile po nekaterih državah volitve, katerim ste obe stranki, demokratska in republikanska, pripisovali veliko važnost, češ, da bodo nekako znamenje, kam se bo ljudstvo obrnilo prihodnje leto. Zanimivo je. da se obe stranki postavljate z zmago. Tako so republikanci zmagali v državi New York pri volitvah v državno zakonodajo, dobili mesto župana v Philadelphiji in Clevelandu, ter dobili par sedežev več v zakonodaji države New Jersey. Nasprotno pa so demokra-•jti dobili v New Yorku dva PRED VELIKO RITKO Prva resna bitka se pričakuje blizu mesta Makale. Addis Ababa, Abesinija. — Glavna italijanska vojska, prodirajoča proti Makale, je imela, kakor se je v sredo pričakovalo, dospeti do tega mesta in ga zavzeti v četrtek, in si cer brez vsakega boja. Po-vdarja pa se tukaj, da bodo Abesinci skušali čez par dni vzeti Italijanom mesto nazaj in tukaj bo prišlo do prve večje bitke. Možno je pa tudi, da Abesinci tega protinapada ne bodo podvzeli, marveč bodo počakali Italijane južno od Makale, kjer imajo svoje utrjene pozicije. --o- žrtve novega viharja v floridi Miami, Florida. — Novi orkan, ki je divjal v južni Floridi začetkom tega tedna, je zahteval sedem človeških življenj. Okrog 150 oseb je za-dobilo poškodbe, škoda povzročena na materijalu pa znaša nad tri milijone dolarjev. KRIŽEM SVETA poslanik, E. Drum- kongresna sedeža, dalje je bil *nond. Razgovor med njima Je 'odobren potom glasovanja ne-je bil do jj-j predlog demokratskega go- nadal eno uro m tajnosti oster, kakor se po- r°ča iz zanesljivih virov. Na pritožbe Anglije zaradi demonstracij je Mussolini ba-•'e odvrnil, da italijanska vlada in -on sam nima nič opraviti s tem, kaj se godi na cesti, in tti odgovoren za to, ako kaže Prebivalstvo svojo nevoljo nad stališčem, ki ga je zavzela An-&lija proti Italiji. Dalje je Mussolini tudi odločno zavrnil 2ahtevo Anglije, da mora odstraniti del svojih čet iz Libije, od egiptovske meje, češ, da bo to storil šele tedaj, ko bo Anglija odpoklicala del svojega brodovja, ki ga ima točasno v Sredozemskem morju. Glede bojkota proti angleškemu blagu se je neki tukajšnji časopis izrazil: "Gorje tistemu, kj bi postal tako pre-^žen, da bi skušal uporabljati angleško blago." Da take grožnje niso izrečene samo za salo, kažejo dejanski dogodki. Tako je v mestu Genoa dal tamkaj.šnjni župan zapreti ^eko trgovino, ki je prodajala anKleško blago. Niti angleško &°voriti po cestah ni posebno varno in v razburjenosti ljud-•lG ne delajo pri tem dosti razlike med Angleži in Ameri-kanci; oboji namreč govorijo angleško in oboji se s svojo govorico enako izpostavljajo, podobno je tudi glede knjig. ako je neki fašistični uradnik Ukazal nekemu prodajalcu časopisov, da mora iz svojega odstraniti ameriške revije. , Od Mussolinija zapovedani ^zmesni dnevi so se pričeli polastil se celega vlaka Baltimore, Md. lokomotivo, ki je praznih potniških vozov, je pretekli torek zvečer nepričakovano skočil neki moški. — Praga, Cehoslovaška. — Dosedanji min. predsednik, T. G. Malypetr, je pretekli torek podal resignacijo, na kar je predsednik Masaryk poveril sestavo nove vlade dosedanjemu' poljedelskemu ministru, dr. Mila Hodza. -»- Door, Nizozemska. — Bivši nemški cesar Viljem, ki živi tukaj v pregnanstvu, je v torek obhajal Is. obletnico svoje ženitve z bivšo princezi-Na neko (njo Hermino. Ob tej priliki je ožila šest bil prirejen za ožje prijatelje svečan obed. — Rio de Janeiro, Brazilija. Po poročilih iz države Espi- uveii v .lavati. Tako se v sredo ni ženske so ene na žrtve, ki jih , Nobeni mesnici moglo dobiti 6sa. Italijanske J^Pravlj 0 morala prestati Italija; g. tisoč članic ženske fa-j^stične organizacije je položijo °bljubo, da bodo v polni jj.j^ podpirale bojkot, ki je ^ °drejen proti tujezemske-j,/J blagu. Čimdalje bolj po-aja občutno tudi pomanjka- vernerja in pridobili mesto govemerja v Kentucky. smrtna kosa Chicago, 111. — V sredo zjutraj je preminula rojakinja Mrs, Alice Videtich, 1808 W. Cermak Rd. Njeno truplo leži v pogrebnem zavodu Goettert, 2046 W. 23rd St., od koder se bo vršil pogreb to soboto s sv. mašo ob 11. uri dop. v cerkvi sv. Štefana. Pokojna je bila stara okrog 60 let in zapušča poleg žalostnega soproga še Morris, La Salle lovala za pokojno materjo in je sedaj gotovo vesela snidenja. Sedaj je ostala Miss Frances Mohar sama, ker obe, prej mati in sedaj sestra, sti odšli v večnost. Revica je seveda žalostna, ker je ljubila tako mater, kot tudi sestro. Pogreb njen je bil naravnost lep. Cerkev je bila polna prijateljev in znancev. Da je bila torej ponesrečena Vera priljubljena, je v resnici pokazal njen. in drugih bližnjih naselbin, katerim gre prav lepa hvala, zlasti še Jolietčanom, ki so nam odstopili tako lep in prijazen dan, kateri nam je prinesel lepo svoto $800.29 čistega dobička ža naše blagajne. To je že lep uspeh. Programi so bili tako bogati, da so se celo drugorodci čudili kaj vse so Slovenci zmožni. V. mnogih njihovih prireditvah so nas celo poskušali posnemati. Ali je slučaj: ravno danes dobim v roke list, ki prinaša članek neke nemške pisateljice Re-gine Krick. V prevodu je izšel Članek v južnoameriškem listu "Duhovno življenje", tedniku slovenskih izseljencev ondi. Kakor voda je na moj mlin leta članek. Ne morem si kaj, da ne bi prosil urednika našega dnevnika, da ga na tem mestu ponatisne. Ce sodi tujka tako o naši zemlji, kdo more zameriti Slovencu, da domovino svojo čez vse dežele proslavlja. O lepoti svoje dežele sva govorila v zadnjih pesmih, dragi bravec A. Slovenca. O lepoti naše zemlje govori ta tuja pisateljica. Članek se glasi: "Malo je dežel, ki bi toliko pisali o njih ko o Jugoslaviji. A ti opisi veljajo večinoma vabljivemu, skrivnostnemu orijentu. Macedonije in pradavnim, beneškim palačam Dalmacije in njenemu sinjemu morju južnih dežela. Slovenija pa, ki je bržkone glede pokrajine najlepši del jugoslovanske države, je v inozemstvu najmanj znana. Kdor je delj časa živel v Sloveniji, mu za zmeraj zajame dušo ta čarobna dežela. Spet in spet se mu v hrepenečih mislih prikazujejo njene podobe. pogreb. Rev. James Mehar je |Toliko naj 0 pikniku zadGstu. polzijo splavi ko prikazni skozi mokro meglo po svinčenosivih vodah. In viharne noči, ki v njih lajajo lisice in se krik sove druži s smehom divjih golobov! Ondi, kjer so vasi že bolj redke in so hoste ko pragozdovi, šušlja hrastovo listje po zelenem barju in te vabijo vešče na spolzke steze, kamof ne more stopiti nobena človeška noga. Volčji la-jež drami globoki molk gozdnih noči in pihaje izteza ris svojo četverooglato glavo iz skrite gošče. Ko halje duhov plahutajo peruti sove-uharice, ki straši ponoči po gozdovih, ki se jih ogibljejo ljudje, in frfota čez jaso liki velikanski senci nad po-bledelim mahom. To so noči, v katerih zaživi "divji lov" po mrkih soteskah in je slišati glas roga in pokanje pušk in lajež psov. Tedaj še nihče ne upa iz varnega zavetja hiš, saj blodi krog marsikake domačije pravljica o zlohotnih nakanah divjega lovca. Ko se sneg še niti popolnoma ne otaja, že so tla gozdov pokrita z milijoni belih in lilastih podleskov. Slovenija ni skoraj nikoli brez cvetja. Pozimi cveto že v snegu belolistnati telogi in kjer le malce odleze snežena odeja, že se razcvetejo zvončki in zelene čemerike. — Kakor so gozdnati imel ob tej priliki lep govor v katerem je tudi omenil, da jo dva dni predno se je ponesrečila, prinesla za dve sv. maši za pokojno mater. No in sedaj; je rekel govornik, sti obe združeni na onem svetu, kjer ni več trpljenja. -— Naj pokojni sveti večna luč, žalujoči sestri pa izražamo naše globoko so-žalje. Tretja naša pijonirka po katero je prišda smrt in se je morala ukloniti božjim sodbam, je Mrs. Skubic, stara šele 10 let. Bila je že dolgo let Memento mori... Nič veselja ni te dni pri nas. Smrt, ta bož- tukaj in zelo priljubljena ter ja dekle si silno hitro izbira svoje žrtve. Tam vzame ljubljeno mater, tu ljubečo sestro in zopet ljubljeno ženo. Tako je smrt tukaj -pobrala Mrs. Frances Petric, ki je mirno v vedno veselega smehljajočega obraza. Hitra smrt ji je iztrgala tudi ta tako prijazni smehljaj z njenih lic. — Aprila meseca je pristopila k SŽZ . sedaj se je pa že ločila od Tinaja V tOK, KO ga arzrjo SKmega v sisrmjan. _ _ TCnj 'nas. Potrtih src žaluje podruž- Zdaj mi je vse jasno. Jugoslaviji ne manjka denarja, l^^fe bi! kf e pokoja spt -a št. 3, za svojimi tremi do-ač pa manjka — zaupanja, da bi se denar izročil v pro- IH a In v štiri ženska društva _ brimi članicami, ki smo jih iz- pac p met. Tu je point, tu je pes pokopan. Vsak 'bo zdaj udaril na Jugoslavijo, ali vsaj na režim. Vlada ali režim je vzrok, da ni zaupanja. Utegne biti nekaj in morda celo zelo veliko na tem. Ko bi bila vlada taka, da bi bilo med narodom več zaupanja, bi se denar izročil v promet, in lahko bi šlo, ko so zdaj težkoče. Res je tako. Kako ustvariti tako zaupanje? To ne gre, kakor bi s prsti počil. Ne vem, ali res manjka v Beogradu le dobre volje, kakor trdijo vsaj v Zagrebu. Nekaj resnice utegne biti tudi na tem. Gotovo pa so tudi pri najboljši volji težkoče, ker je Jugoslavija pač mlada država, in je kakor pri vsakem mladem gospodarstvu. Dosti časa je treba, da se vse uredi. Dokler se bo edinole kritizirala vlada, ne bo nobenega zaupanja, i-n dokler ne bo zaupanja, ne bo nobenega denarja, dasi denarja nikakor ne manjka. S tem je vsaj za — me za dala v štiri ženska društva. Slovenska ženska zveza je ta- l^ite. - Kb to le pišem ko v enem tednu izgubila tri jpokojno Mary Skubic se m bile članice. Na žalost so vse te | Pogreba. — Zapušča pa zatrl* članice naše podružnice flujočega moža Math št. 3. — Pogreb pokojne so-.kateremu izražamo nase soža sestre se je vršil iz cerkve ]je Marije Pomagaj s tremi gg duhovniki in ob veliki udeležbi ljudstva. — Počivaj v miru draga sosestra. Žalujočemu možu, peterim sinovom, hčeri in drugim žalujočim, naše iskreno sožalje. Druga žrtev ki si j'o je iz brala smrt je še mlada Miss Vera Mohar, stara komaj 29 let. Njo je doletela tragična smrt. Pri Nakols Packing Ti pa draga sosestra počivaj v miru v hladni zemlji in naj ti sveti večna luč. -r- Bila je tudi članica dr. Western Star št. 16. — Najlepše pozdrave vsem naročnikom Ame-rikanskega Slovenca, tukaj in v stari domovini. J. Meglen je, saj je že davno minil. K Zvezi spadajo štiri društva, ki so: dr. sv. Treh Kraljev KSKJ., dr. sv. Mihaela JSKJ., dr. Marije Pomagaj KSKJ. in pa samostojno dr Planinski raj. Zveza ima svoje seje, kadar se vidi odboru potrebno, najmanj pa vsake tri mesece in so seje jako zanimive, pa bodisi v finančnem ali drugem oziru, kjer se raz-motrivajo koristi našega naroda tukaj v okolici in se končajo z veseljem in okrepčilom ter slovensko pesmijo. Zato smo zopet sklenili, da priredimo eno veselico vsi skupaj, ker le v slogi je moč. Ker bo to nekaj novega za to naselbino, srno prepričani, da bo povoljna udeležba. — Dragi rojaki in rojakinje. Kdo se ne spominja veselih časoy v starem kraju ob tem času, ko na njiVah dozoreva koruza, krompir, repa, itd. Kakšno"veselje vlada po vinskih goricah kjer trgači z brento na rami vese-Skubica, jI? nosijo sladko grozdje proti zidanicam in veselo prepevajo ono znano. —"Konjički škreb-ljajo, ker voz' jo težko, ker vince peljajo. k' je močno sladko." — Ves ta spomin se bo zopet nanovo zbudil v nas na veselici "Vinska trgatev" v soboto 9. novembra v Sikulski Hali na 416-418 Moen Ave v i Rockdale. Pričetek bo ob.8. uri jzveeer. Zato opozarjam vse Slane in članice omenjenih Noči v mesečini, kako so pre- hribi Slovenije najpopolnejša lestne, če v njih zvenijo s tihim podoba romantike, tako je pa na pošumevanjem Save, svete reke drugi strani veličasten alpski Jugoslavije, sladko-otožne slo- svet. venske pravljične pesmi! Ko za-' Vsa dežela je polna pobožnih gorijo ko žgoči plameni listnati legend m pravljic, ki govorijo o jesenski gozdovi krog trupel go- povodnem možu, 6 čarovnicah, ra, ko iz bodičastih ovojev pa- o duhovih in strahovih; dalje o dajo kostanji na tla, ko se začne pripovedkah, ki v njih nastopa-po obširnih vinogradih trgatev:'jo rojenice, kjer kopljejo zakla-to je najčarobnejši letni čas j de, kjer so odrešene grajske go-Slovenije. {spodične in so ubiti zmaji in Nato sledijo temni večeri; lintverni." pozne jeseni strahotnih lepot, ko (Dalje prih.) veselice, ker je čisti dobiček namenjen nam vsem, ki smo v slučaju bolezni vsi potrebni podpore. Zato, brez izjeme, 'vabim vse Slovence in Hrvate iz bližnjega Jolieta in drugih slovenskih naselbin v okolici na to prireditev. Prepričan sem, da vam ne bo žal, če se te prireditve udeležite. Pripravljalni odbor se trudi, da bo s postrežbo vsak zadovoljen. Za te, ki radi pete brusijo, bo igrala izvrstna domača godba. Predno pa zaključim to moje poročilo in vabilo naj omenim, da se priredi skupna veselica v Slovenian Hall v Jolietu na zahvalni dan v četrtek 28. noyembra in da dr. sv. Fran čiška priredi svojo veselico v Slovenian Hall v Jolietu na Silvestrovo 31. dec. — Opozarjam tukajšnje Slovence in prijatelje, da.se udeležijo teh prireditev v kar moč največjem številu, da s tem dokaže-mo naklonjenost, ki so jo oni nam skazali in želim, da bi se napredne ideje Zveze še bolj razširile. Najzanimivejše vesti bo v .društev, ki spadajo v Zvezo, Arr.er. Slovencu: čitajSe ! da se polnoštevilno udeleže tel John Svetina, preds. Zveze POMEMBNI DNEVI V SU- % KAH NA NAŠIH ODRIH Chicago, 111- Kakor je bil0 že pred enim tednom poročano v Amerikan-skem Slovencu kakor tudi v Glasilu KSKJ. od Mr. Ordinata, pride tako .sredi novembra zopet v Chicago s svojo "ma-šinerijo," da bo kazal slike veličastnega evharističnega kongresa v Ljubljani in pa slike izza velikih dnevov v Cleve-landu, o slavnbsti odkritja Baragovega spomenika ter evharističnega kongresa v Cle-velandu. Kakor je menda že vsem znano, bo to nekaj im-pozantnega. S temi slikami se da tudi tem, ki jim ni bilo mogoče se teh slavnosti udeleži ti, da vidijo, kako veličastno lepo je bilo na teh slavnostih. Za kazanje slik se je zavzel klub št. 2, Jugoslovanska žena pri fari sv. Štefana. Slike se bodo kazale dva večera. To pa zato, ker so filmi za en večei predolgi in bodo še za dva večera dolgi, če bo ,Mr. Grdi-na hotel vse pokazati kar ima [na programu. Da bo pa red i" (Dalje na 3. strani) ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) "Videl sem že vsakovrstne vojake in junake, ki so trepetali in se bali, ko so bili poklicani pred Nemone, je razlagal Gemnon Tarzanu. "Jaz se Se nikoli nisem bal," odvrn.7 Tarzan. "Zakaj bi se naj sedaj bal?" — "Bojim se, da te bo Nemone naučila strahu," je zopet rekel Gemnon obrnjen proti Tarzanu. V Gemnohovi hiši je Tarzana posebno zanimala kopalna kad iz pečene gline. Vse druge naprave, kot vodne pipe in podobno, je bilo največ iz čistega zlata. — Voda je bila namreč napeljana iz sosednjih hribov. — Ko jo bil Tarzan. kateremu je pri kopanju pomagal suženn s kopanjem pri kraju, je že bila večerja. Ko sta Gemnon in Tarzan povečerjala, se je Gemnon opravil. Dol na glavo zlato čelado, opasal meč in tako je bil pripravljen spremljati Tarzana v kraljičino palačo. Ves čas med potjo je svaril Tarzana, naj ne pozabi poklekniti pred kraljico ko vstopi v palačo in naj ne odgovarja, če ni vprašan. Tako sta prišla pred Nemonino palačo, kjer ju je sprejel lepo opravljen vojščak ter. ju od-vedel v nekako čakalnico, kjer naj počakata, da naznani Nemone Tarzanov prihod. Ko je odšel je Gemnon opazoval vse naokoli, a najbolj močnega Tarzana ter se mu čudil. "Kaj se prav nič ne bojiš?" ga je vprašal. je poleg vašega imena in naslova označba 11-35' je to znamenje, da j« vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih; ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova. Petek, 8. novembra 1935 S3" -■ :,',",; v1111 T^^^ssr^sa •AIWERIK.ANSKLI slovenec" Stran B MALE ZADOLŽNICE VELIKE Bili so časi, ko le velike korporacije in bogataši so se Mogli posluževati prilike sigurne in dobičkonosne investicije Potom nakupa vladnih zadolžnic (bondov). Sedaj so ameriške hranilne zadolžnice (United States Savings Bonds), ki predstavljaj"© direktno obveznico a-meriške vlade, na razpolago tudi Jlaj skromnejšega vlagatelja. Ti bondi se izdajajo za vrednost $25, $50, $100, $500 ali $1000. Pred leti, ko je začelo majati ljudsko zaupanje v privatne banke, bi bili ljudje kar drveli k nakupu teh "baby bonds". Dandanes se je zaupanje v banke zopet utrdilo, zlasti vsled zavarovanja hranilnih vlog, vendarle naj to nikar ne ovira naše želje do investicije v vladne zadolžnice. Nakup teh zadolžnic Pomaga vladi in pospešuje delo ^konstrukcije. V odšteto pa vlada jamči, da bo vaša investicija v desetih letih za eno trezno večja. United States Savings Bonds se prodajejo na podlagi 83.33% ZVEDAV A MASA rastek tretine izvirne investicije — kar je dober dobiček za vlogo, popolnoma garantirano od federalne vlade. ALI SE MOREJO BOftDI ODKUPITI PRED ZAPADLOSTJO? Mali vložitelj ne mara investirati na dolgi rok. Človek ne ve, kaj se mu utegne pripetiti in gospodarske prilike so preveč nestalne, pa človek ima naj raj še svoje prihranke investirane tam, kjer jih more dobiti vsak čas, ko jih potrebuje. Nakup teh novih vladnih bondov nikakor ne pomeni, da mora vložitelj čakati deset let predno dobi svoj denar nazaj z dobičkom vred. Federalna zakladnica bo kupovala bon- j de nazaj vsak čas po preteku 60 dni po nakupu. Tekom prvega leta dobite nazaj le toliko, kolikor ste vložili. Po enem letu pa dobite svoj denar z obrestmi vred. Kadarkoli po preteku 60 dni po nakupu potrebujete denar, treba le, da vstopite v svoj ,poštni urad, izročite svoj bond Slika kaže del množice, ki se je v New York u zbrala pred nekim pogrebniškini prerl nekaj dnevi, da vidi pogreb ubitega sang, sterja Schultza. Zijalasta masa pa je yarjcr.a, kajti oblasti so dale truplo skrivaj od peljati in pokopati. mHpjMilim skrbi zdaj za nje federalna vlada v posebnih zatočiščih Svojo grožnjo bo izvršil, ako jo vlada odtegnila svojo po- jin dobite gotovino, odstotnega diskonta — to se j Kupiti zadolžnico je ravno ta Pravi, da kupna cena znaša eno ^o lahko kot izluipiti jo. Ni tre-h'etino manj kot nominalna ba nikakih posredovalcev ali me-vrednost (vrednost, ki je napi- [šetarjev med vami in vlado. Tre-sana na zadolžnici). Kajti ti ba le iti k najbližjemu poštne-kondi ne nosijo neposrednih ob- 'mu. uradu in naročiti, kaj hoče-resti, kakor kuponski bondi ali jte. Oni storijo ostalo, druge vladne zadolžnice, marveč j Ti bondi so bistveno hranilni njihova prodajna vrednost raste bondi in je prepovedano, cla bi vsako leto, dokler po koncu de- [jih kdo kupil več kot $10,000 no- na smrt, češ, da je kraljev izdajalec. Vsi krogi so se zavzeli za Gjilardija in Ahmed Zogu ga je pomiiostil in mu vse odpustil. Za zdaj je bil Gjilardi rešen sramotne smrti. Gjilardi se je spet posvetil vojaškim brigam Albanije. Napredoval je za generala in bil adjutant in najvplivnejši . j svetovalec Jkralja. V zadnjem času je postal molčeč, nič več ni zabaval družbe, bolj . in bolj skrivnostno se je vedel.. Ali pa je mogel umreti bolj setih let prodajna vrednost znaša- ravno toliko kot nominalna vrednost. Zato te zadolžnice niso podvržene tržnim razmeram in ne gredo gor ali dol v ceni. Na primer: Za zadolžnico v nominalni vrednosti $25 plačujete $18:75. Po desetih letih vam vlada da $25. Za zadolžnico $50 plačujete $37.50 in za $75 dobite zadolžnico za $100. Ako N'Wite ,$375, bo vaša vloga v de-■s&tih letih porasla na $500 in VJoga $750 na $1000. To je po- minalne vrednosti v enem letu. Vzlic tej omejitvi, odkar so bili izdani ti hranilni bondi, 1. marca 1935, je bilo prodanih občinstvu 630,000 bondov v skupni vrednosti $190,000,000. čim več ljudi kupuje te bonde in s tem postaje delničar Združenih držav, tem večji je interest v posle vlade in tem varnejši je kredit Združenih držav. Zato, ako imate kam vložiti svoje prihranke, postanite odje-matelj svoje vlade. častno ko tako, da je gel puškino kroglo, ki namenjena njegovemu -o- prestre-je bila kralju ? 1 (Nadaljevanje z 2. strani.) Ko je krogla albanskih vsta-sev zadela generala Leona de Gjilardija, se je pretrgala nit ^ares pustolovskega življenja. General je bil jugoslovanske in laške krvi, znal je govoriti Po italijansko in srbsko in se je nagnil zdaj na laško zdaj na srbsko stran, kakor mu je Pač bolje kazalo glede na Al k&nijo. — Ko je imel 30 let, je leta 1912 prvikrat prestopil kot avstrijski častnik tla te čudovite, krvi in maščevanja in *Verlžene politike polne deže-ie. V Albaniji pa je bil G'jilar-di ko riba v vodi: zavedal se je, da je to ona dežela, ki je 0 njej že davno sanjal: da se tu moči izživeti po mili vo-'ji divje romantike in da bo Pustolovščin, ki so ga zmeraj likale, oberoč odveč. Leon de Gjilardi je najprej Opravljal pot proslulemu Nemškemu? knezu Wiedu, le da J'e Gjilardi delj časa obstal v Albaniji ko vlada "mbreta" }^ieda. Ko je "mbret" odšel 1?- Albanije, se je Gjilardi zajemal za avstrijsko politiko v Albaniji in je med svetovno v°jno zbiral prostovoljce zoper ^alijane. Pri tem je zadel na ■Mladega Ahmeda Zogu j a, ki ]e vodil Albance, in na Duna-so se pritoževali, d.a noče ^ti Gjilardi niti Zogu s svoje-stolčka. , Ko se je svetovna vojna ?°nčala, se je Gjilardi najprej na laško, nato pa na jugoslovansko stran, ki je bil v v°ji bujni domišljiji ves za-^t zanjo. Nato je dobil pred-",'6dni§ko mesto Albanije Ah- r Zogu, njegov 1Vtlik, a Leon de ; stal nadzornik Ju^ke armade. °vi predsednik ■ bivši pro Gjilardi je skupne al- Ahmed Zo- se je vsak dan sestajal z "evropskimi" krogi in je, seveda, tudi kaj političnega ukrenil. Življenje v Tirani, orijentalski vasi s 30.000 prebivalci, je kajpak neskončno dolgočasen kraj za diploriiata in njih gospe, ki so prišli tjakaj iz glavnih evropskih mest. Tedaj so si povsod zaželeli in čislal; Leona de Gjilardija, ki je znal tako prikupno, zabavno, živahno pripovedovati in celo citrati sonete Danteja ali dela francoskih, nemških književnikov! Nihče ni znal tako kot on govoriti o junaštvih in se ponašati s tem, da je osem-najstkrat "potolkel" Italijane, devetkrat pa Srbe in da je dal obglaviti, bičati, obesiti 2000 sovražnikov! Vendar se Gjilardi ni.bahal le sam s seboj, marveč je znal tudi tako proslavljati Ahmeda Zogu j a, da sta bila v njegovih besedah Mussolini in Kemal ko nič spričo nj^ga. Kadar so prišli v deželo inozemski inženjerji. jim je opisoval Albanijo s ta-' kimi ognjevitimi podatki in n;i dolgo in široko je razkladal, koliko neodkritih zakladov je skritih v samotnih albanskih gorah. Seveda so pravili, cla se Gjilardi laže, vendar so ljubili njegovo družbo. Kadar ga je omamila rujna laška vin ska kapljica, je s krasnim glasom prepeval pesmi, ki si jih je sam sproti izmišljal. Njegovo daljno, divje hrepenenje se je izražalo* v teh pesmih. Ko se je zibala albanska politika med vplivom lire in dinarja, se je Gjilardi nagibal k dinarju. A njegov trud je k :; tnalo zalegel in ko so Italijani kolikor toliko dobili vplivno moč v Albaniji, je sprevidel kbnoc svoje poti in se je hotel izmekniti iz Alba- rnir pri filmskih predstavah, katerega brezdvomno vsak pri čakuje in želi zagotovljen, se bodo kazale zvečer slike samo za odrastle, medtem, ko se bodo slike kazale za otroke popoldne in bo cena za otroke popoldne 10c, za odrastle zvečer pa 25c. Sliko se bodo kazale v šol ski dvorani sv. Štefana in sicer v petek 22. in soboto 23. nov. zvečer po večernicah. Cisti prebitek obeh večerov se bo razdelil na dve polovici, katerih ena gre za stroške in pa stroje, ki stanejo Mr. Grdinata veliko denarja, druga polovica pa ostane klubu št. 2. Jugoslovanska žena. Za ta denar in kar ga imamo še v blagajni, se bo letos priredilo božič-nico za revne šolske otroke v nedeljo 2*8. decembra na dan nedolžnih otročičev. Toliko v naznanilo kar se tiče Chicage glede kazanja slik. — Kar sc tiče South Chicage, se bodo kazale filmske slike že 19. novembra, to je v torek zvečer v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Jurija. Tudi tam so se za kazanja slik zavzele članice kluba št. 6. Jugoslovanska žena in čisti dobiček je istotako namenjen za pomoč revnim. Tudi vstopnice so po 25c. — Toliko za dane? o kazanju slik. Vmes ostaneta še dva večera, to je sreda in četrtek in o teh dveh dnevih, se še ne ve natančno, v katerih dvoranah bo Mr. A. G r din a aranžiran za kazanje slik. Vendar je gotovo, da bo kar celi -teden v Chicagi in okolici. Od naroda je sedaj odvisno, da bo znal to lepo priliko koristno uporabiti. — Nam, in letih, nam ta prilika prav pride. Skor0 prepričana sem, da bomo vsi pohiteli ta dva večera in. tako za par ur vsaj v duhu preživeli med svojimi dragimi v stari domovini. Zlasti še v tem mesecu, ki je v domovini določen posebnemu spominu izseljencem, ko se nas bodo oni z ljubeznijo spominjali. — Nam ni dano da bi pohiteli v domovino, zato po hitimo sedaj k tem slikanim predstavam in videli bomo najbolj verno sliko domovine, prav tako, kot bi bili resnično sami tam in vse to v resnici gledali. Ta in oni bo morda v teh slikah videl svoje drage, vsem se bo pa vnela nova ljubezen do mile domovine in dragih domačih onkraj širnega morja. 'Ne pozabite 22. in 23. nov. zvečer se zbrati v šolski dvorani sv. Štefana, 19. novembra pa v So. Chicagi, v cerkveni dvorani sv. Jurija. H. Ku sli ar .ki ga je imel v poslanski zbornici v Washington«.!, D. C. glcrle ničvrednih "real-estete" bondov, pri katerih so ljudje i c zguDili težke rpilijone. moč, kakor je naznanila, da bo to storila s 1. decembrom. Governer se je izrazil, da bo tudi z državno milico, ako bo potrebno, zastražil državne meje. -o- ED1SONOVA VDOVA SE RAZNOTEROST! PRESTOPIL V KATOLIŠKO CERKEV Boston, Mass. — V katoliško cerkev je bil sprejet neki tukajšnji trgovec, po imenu Frank M. Stearns, ki .je bil skozi celo življenje prijatelj bivšega preds. Coolidgea. Do-islej je pripadal cerkvi. Tudi njegov sin Foster je že prej 'sprejel katoliško vero. florida grozi Z izgonom brezposelnih Tallahassee, Fla. — Governer tukajšnje države, D. Sholtz se je izrazil, bo dal izgnati iz države 1,700 brezposelnih, lo so na prehodu' skozi državo in POROČILA New York, N. Y. — Vdova Thomasa Edisona, znanega ve- j likega izumitelja, ki je umrl pred par leti, se je ponovne poročila to sredo, in sicer z nekim E. E. Hughesom iz Franklin, Pa. Mrs. Edison je bila izumiteljeva druga žena. s katero je poroči v letu 1886, dve leti po smrti svoje prve žene. ŽENSKE IZUMITELJICE Po poročilu angleškega pa-entnega uracla so tam v zadnjem času patentirali kakšnih 400 ženskih izumov. Čeprav je izumiteljic nekoliko sto nasproti mnogim tisočem izumiteljev, . vendar je opažati.živo naraščanje števila žena, ki pripravljajo patentnemu uradu nove priprave. Njih izumiteljski duh se izživlja posebno jv področju domačnosti in tu po praktičnosti baje prekašajo ,moške. Med najnovejšimi žen- j škimi izumi je omeniti izbolj-l episkopalni Išane stroje za lupljenje krom-j pirja, izboljšane peči, zložljive stole in mize, priprave za sušenje in barvanje las in no-vovrstne igrače. --o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' rtfigrjevfii m rsi takih ni malo, katerim ni bilo dano, da bi zamogli v domovino vsaj enkrat v teh dolgih "Zuhvaiiii sc Vam r.ioraja r.erjevo p;venko vina. c«sw trpel radi nepreba-vnosti l:e>lt sam , povžil je BSlvacite m a join želodcu. Pred t;-„'mi tedni som .opazil vaš oglas, 'kupil steklenico in od prve čajno žličko, ki sem ;>•» povžil je moja želodčna »itncBt pre-:;!a. Bilo je hot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo,, rodno kot ina in sedaj jem s slastjo. Va"; zvesti. Wallace A. Combs." Akp trpite vsled nep-.vbavnosti, slab;.vja apetita, ;:sp;.\niee, plinov, !.,'lavobola, mu- ..-osnosta,, nemirnega s-Minja, preveliko v.tr'jjcnosti, kepite si Trinevjovo gvenko vino; jemljite .':a redno po eno čajno r j i i 0 o pred obedvanjem. V vsah likarrt;'1 &UXIP. OF B3TTKKI wmm Joaeph Triu'dr Cor.ipauy, t hh-e.-jo NAŠIM NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Ker ima naš list "Amerikan ski Slovenec" lepo število na PQZOK SLOVENCI m SLOVENKE ! ! ! Od blizu in daleč st« vljudno vabljeni, da se vdeležite V 1935 •1e živel le v svoji albanski nije. Pa so-ga na meji prijeli živahni Gjilardi pa 'in razsodili, da je bil obsojen katera se vrši SOBOTO, 9. NOVEMBRA ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER. na 2346 Blue Island Ave., Chicago,. Hi| Dobra postrežba za lačne in žejne in izvrstna godba za srbeče pete. -— Za obilno udeležbo se priporoča: JOSEPH. ZUGICK, lastnik Telefon CANAL 0S7S ročnikov v stari domovini in mnogi plačujejo naroenhio od-tam ter imajo sitnosti pri po šilj&nju denarja semkaj v \meriko, zato smo pov«rili zastopništvo za naš list za J»go slavijo "JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI" V LJUBLJANI DRAVSKA BANOVINA, in ma sprejema odzdaj naprej naročnino za naš list v Jugo slavi ji, to je od onih naročnikov, ki sami list naročajo direktno iz Jugoslavije. Kdaj komu poteče naročnina j® zaznamovano poleg imena in naslova na zavitku. Prva številka pomeni mesec, druga pa leto" N. pr. štev. "11 -i- 35" porneni, da naročnina poteče meseca novembra leta 1935. Ako jt; poleg vašega naslova ta števil ka, tedaj plačajte • naročnine JUGOSLOVANSKI KNJIGAR. NI, V LJUBLJANI in sicer v dinarjih naš list stane za celo leto 275 dinarjev in za pol le ta 138 dinarjev. V pismih na Jugoslovansko Knjigarno jasno omenite, da je poslani znesek 11za naročnino lista Amerikanski Slovenec ter ji podajte tudi svoj natančni naslov, da ne bo kake pcmote. S tem upamo, da smo ustregli vsem onim našsm naročnikom v Jugoslaviji, ki pravijo, da iz Jugoslavije ne morejo Rošiljati denarja v inozemstvo. Uprava "Amer. Slovenca." (Dalje.) Presenetljivo je, kako so ti zviti in zahrbtni odbori potom svojih odvetnikov znali prevari-ti celo zakon, za katerega je celo kongres upal, da bo koristen in v pomoč kreditorjem, kakor tudi onim, ki so morali v kon-kurz, izrecno paragrafi v sekciji 77-B, kateri se .je uporabljal zadnje mesece, kot legalno sredstvo, ki je dajalo priliko, in moč prvotnim lastnikom, ki so izdajali, zadolžnice, polno moč nad takimi vrednimi posestvi, da so se smeli postaviti sami za poverjenike za dobo 10 do 20 let in v nekaterih slučajih za nedoločen čas, z polno in vso močjo in oblastjo, da so potem delali in ravnali, kakor so pač sami hoteli. Mesto, da bi se čuvalo in varovalo. pravice lastnikov zadolžnic (bondov) po naših sodiščih, so v večih slučajih celo sodišča prezrla lastnike zadolžnic in njih zastopstva in potemtakem so taki zaščitni odbori imeli vso oblast. Naš namen jo •take metode, s katerimi se ie [nesramno izkoriščalo nesrečne [ljudi, ki so vložili v take zadolž !nice svoje prihranke. Ko je bil "Security Act" kot akonski predlog v presoji, sem nasvetoval, da naj se da komisiji moč nad obveznicami in vsemi papirji zemljišč in posestev. Toda v nesrečo, se .je pojavil iz New Yorka znameniti zemljiški strokovnjak pred odsekom, ki je presojal predlog in je dosegel, da se -je vzelo učinkovito moč predlogu "Security Act" z ozi-rom na zemljiška reoVganizira-nja. Nekaterim takim zaščitnim odborom od podjetji,j, ki so iz [dajala zadolžnice, se j.e posrečijo, da so dobili celo posojila od Reconstruction Finance Corporation. Kljub vsemu pregledu in nadziranju od strani R.F.C. se jim .je posrečilo, da so obrnili denar takih posojil, ki je bil namenjen v dobro lastnikov .zadolžnic, v žepe za stroške odvetnikov, za stroške njih samih in za stroške njihovega reorganiziran j-a. V premnogih slučajih so naši odvetniki šli na sodišča in so protestirali proti pretiranim računom in pristojbinam, ali proti prodaji posestev za nalašč določene veliko prenizke cene, ali proti takim zaš-itnim odborom, na podlagi katerih priporočil so take transakcije sodHča odobrila. Resnica je tudi, da nasi odvetniki riso imeli ugodnih stališč na sodiščih. Dodani tudi lahko še to, da se je naša preiskovalna komisija srečavaia z opozicijo najbolj pretkarih advokatov in bankirjev v te,i .i'i, za-časa, ko smo v- ciiii preiskave. Da bi se eliminiralo to brezvestno prakticiranje, ki je zadalo težke izgube skoro 4 milijonom naših uarbojfiu varč!jiv;h državljanov ki ;'o vlagali svoje prihranke v lake zadolžnice, v katerih je zamrznjeno ali zgubljeno do skoro 8 bilijonov dolarjev, naša komisija predlaga posebno zakonsko predlogo H. R. 7894. Dodatno s preiskavo smo snovali to predlogo, s katero upamo, da bomo vsaj do gotove stopnje koristili lastnikom takih zadolžnic, ter zaustavili tako nepošteno in krivično postopanje v takih zadevah. Bojim se, da ako ne bomo ničesar storili v tem pogledu, da bodo ljudje zgubili zaupanje v naše pravosodje. Jaz bom imel še več. intere-santnih stvari in slučajev za predložit tej zbornici a- prav kratkem času. Tekom januarskega zasedanja kongresa .je naša komisija predložila več zakonskih dodatkov h zakonu št. H. R. 4240, kateri so imeli namen podaljšati funkcij oniran je Reconstruction Finance _ Corproation za dobo 2 let. Ti dodatki so nudili takoj- šno pomoč lastnikom takih zadolžnic po vsej deželi. Prvi taki dodatki so bili sprejeti po silnem naporu predsednika komisije in njenih članov po odseku za bankarstvo in de-narstvo in so se inkorporirali kot dodatki komisije k zakonu. Drugi dodatek, katerega odsek za bankarstvo .in denar.stvo ni odobril niti ne sprejel, sem ga jaz predlagal tu v tej zbornici, kateri je po vroči debati bil sprejet in ugodno odglasovan. V informacijo zbornici ob tem času, vam bom istega prebral: "Bodi sklenjeno: Da je Reconstruction Finance Corpora* t ion pooblaščena in opolnomoče-na, da daje posojila korpoi-aci-jam, zvezam, ali osebam, ki so organizirane za reorganiziran je zemljiških posestev, to pa na podlagi odobritve Security in Exchange komisije in no odobritvi njih načrtov za reorganiziran je, ki ga nameravajo izvršiti take korporacije, zveze, ali d.omiti j osebe, v zvezi s takimi posojili." Žalostno dejstvo pa je. da noben izmed teh dodatkov ni ostal v predlogi, ko so ie zadeva poročala nazaj zbornici po odseku. 'Odprava istih se je zvršila namenoma in z svobodnim prezirom od strani zbornice in jaz sem tako ugotovil že tedaj tu v zbornici. Moja predloga, ki sem jo predložil v imenu komisije štev. h. R. 7894 določuje, cla ima Predsednik moč, da nastavlja zvezne konservatorje. Komisija je dobila številna pisma od članov zbornice, ki so komentirali ugodno o teh predlogah. Ti so gotovo brezdvomno, kakor komisija, uvidevali veliko važnost in velik pomen teh predlog ter takojšno potrebo za nastop v korist lastnikov takih zadolžnic, kateri premnogi so vsled zgube morali biti na reliefu. Večina zemljiških odborov v Združenih državah, so izražali priznanje naši komisiji in jaz želim, da veste, da je ta komisija dobila ponudbe do $100,000 da svoje delo nadaljuje," kakor tudi z vsemi preiskava«.ji. Prav tukaj naj tudi povdarim, da smo dosegli to: Zadolžnice (bondi), ki so se prodajali po 3, 4 in 5 centov na dolar, v nekaterih slučajih od 10 do 12 centov, imajo sedaj prodajno ceno od 25 do 75 centov na dolar, ker nam se je s preiskavo vsaj v nekaterih slučajih posrečilo' zaustaviti to krivično in nepošteno raketirstvo pred krajo posestev, kakor zadolžnic,, kateri so sedaj v njihovi kontroli. (Konec prih.) VELIKA ZA LETO 1936. JE TUKAJ! Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide* — Stane z postuino vred 25 centov Naroča se od i KNJIGARNA ttfi. t§vwc 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. r Btran 4 AMEiUKAJNSK.1 SLOVENEC Petek, 8. novembra 1935 'Deklica z odprtimi očmi' Prevod iz franco- "Roger Maude je mladenič, ki se hoče za vsako ceno povzpeti više. Tega mu gotovo nihče ne bo zameril. Našel je sijajno priliko, priženiti se v izvrstno in globoko rodbino na deželi, kakršna je vaša. V isti mah se mu je nudila tudi prekrasna deklica." "Oh, gospa ..." "Seveda... vi ste očarljivi, gospodična... Stopil je v svet, ki je bil zanj povsem nov, in privadil se mu ie zlahka ... Čakal bi ga krasen domek v Vendeji... Skratka, sijajen načrt! A za vaju, uboga moja otroka, bi bila postala ta kupčija zelo slaba. Dobro poznam Maudejeve ... to vam je neznatna, banalna družina..." "Mamica ... pozor!" "Obrekovanje imenuješ lahko govorico, ki je neutemeljena. V položaju, v katerem se gospodični nahajata, je pa prav in dobro, da izvesta ... No, torej ženske iz Maude 'eve hiše so ničemurne, sebične in zelo "nizke" ..." "No, zdaj so pa za zimo dobro preskrbljene !" je vzkliknil gospod voditelj. "Sin — najboljši dokaz temu je, kar se vama je danes pripetilo — sin bo ostal vedno pod njih vplivom, vselej ga bodo ovirale ... Srečam jih pogostoma na sestanki)! in sejah ... Poskušale so celo' vdreti !es -... Zmerom sem svetovala svojemu sinu, ki je predober ..." "Pueti to, mama!..." "____ki je vse predober!... naj se ne da pregovoriti od njih. K sreči je poslušal moj svet. Roger Maude bo žaloval nekaj dni... recimo nekaj tednov!... Potem ... Življenje v Parizu je nekaj posebnega ; zelo zunanje in... zelo tolažilno. Gospodična Rolanda, verujte mi, da bi v tisti hiši ne našli sreče! Vsak dan bi neusmiljeno pohodili najlepše cvetke vaše duše. In naposled ... zakaj naj bi tajila., čemu prihajate v Pariz ?'.'.. Vzemite si vendar v Noinnoutieru moža!" "Teta ... ali slišite? ..." "Ali ga ni na otoku poštenega krščanskega mladeniča, ki koprni za tem, da bi vas osrečil?" "Seveda, gospa, seveda je ..." "Ali ga poznate?" "Poznam?" "In ga ljubite?" "Odkar se zavedam!" "Torej?... Torej!../' Rolanda se je smejala motreč teto Cecilijo, ki se je — moj Bog — tudi sama začela smejati. "Torej ? ..." je še enkrat ponovila mati... "česa še čakate ? ..." Teta Cecilija je pogledala zdaj eno ... zdaj drugo ... Naposled je izbruhnila. "Čepa še čakava, draga gospa? ..." je teta vzkliknila, "čakava na vlak do drevi ob devetih ... ki bo jutri ob petih zjutraj v Nantesu ..." "Po/or!... S postaje Orsay!..." je dovršila Rolanda... "Zdaj sem se že naučila po Parizu..." XXXVII. POGLAVJE k Gospod voditelj ni hotel siliti preveč, da bi pregovoril teto Cecilijo, naj preloži svoj odhod iz Pariza. Razumel je zmedenost uboge ženice, njen nekoliko deli-katni finančni položaj in zlasti je uvidel Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec možnost, da se iznova vsili Roger Maude, ki bo gotovo iskal novega načina približanja. Od vsega početka mu ta-le Rogerjeva ženitev ni bila všeč. Božja previdnost je hotela, da se je 'stvar razbila. Kolika odgovornost, katere je bil tako rešen vzgojitelj in voditelj deškega zavoda! Ni si mogel kaj, da ne bi podpiral božjo previdnost v njenih načrtih. Dogovorili so se, da se teta Cecilija in Rolanda ne bosta vrnili več v hotel, ki je hranil zanje tako zelo nevšečne spomine. Gospod voditelj pojde sam tja... uredil bo vse in nato bo kupil vozovnice in oddal prtljago na postaji Orsay. Tako bosta mogli gospodični oditi v blaženem miru okoli osmih zvečer. Gospod voditelj ju je z njemu lastno ljubeznivostjo pregovoril, da sta sprejeli bankovec za tisoč frankov, tako da bosta mogli v blaženem miru tudi potovati ter nakupiti v Nantesu stvari, ki sta jih nameravali kupiti v Parizu. Večerjali bosta še pri njem. Ker zapušča Roger Maude pisarno šele ob sedmih zvečer, je bilo malo verjetno, da bi poskušal ju obiskati v hotelu pred pol devetimi... A ob tisti uri bosta teta in nečakinja že na vlaku. Poskrbljeno bo, da ne bo izvedel ničesar o njunem nenadnem odhodu. Nič pa se ni bilo bati njegove matere in njegovih sestra. In tako je bilo vse lepo pripravljeno. Gospod voditelj je vse potrebno ukrenil, da si ie preskrbel prost popoldan. V treh urah je razkazal gospodičnama avenue de 1'Opera, Notre-Dame des Vic-toires, les Tuileries, trg de la Concorde, parlament, boulognski gozdič; naposled še Notre-Dame in botanični vrt... Teta Cecilija je bila sicer ubita, toda vendarle vesela: "Kje pa so pariške katakombe?" je vprašala. "Roger Maude mi je mnogo pripovedoval o njih." "To si pa drugič ogledamo." "Drugič!..." Ko so se vračali, je že legala tema na mesto in na ulicah so se prižigale lučke. Peljali so se skozi semenj do Batignol • les... skozi večni semenj, kjer so se razlegali klici, zvonenje, grmenje, kričanje, tulenje ... Prodajalci makaronov, šotori za streljanje, plesalci na vrvi, električna kolesa, anatomski muzej, borci v kratkih belih hlačah, krotitelji divjih zveri, ki so se držali v pozi Tartarne, so neprenehoma vabili občinstvo s pomočjo žarkih luči in najbolj kričečih glasbenih instrumentov. Voznik je vozil počasneje skozi - gnečo pač zato — česar pa ubožec seveda ni slutil! — da sta si gospodični mogli bolje ogledati "semenj". Hipoma se Rolanda skrije v ozadje voza: "Tam ... na levi!... One so!" V bliskovitem pogledu je resnično zapazil gospod voditelj tri ženske: mati je držala v roki venec česna: Adela in Valentina sta občudovale motrili hrusta, ki je dvigal proti nebu 200 kilogramov. Teta Cecilija ni videla ničesar. (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk Nova — sila Dozdaj poznamo takoime-novano konjsko silo, ki je bolj tehničen izraz in se meri po njej neka eneržija, kakršno razvija n. pr. kak stroj. Tako pravimo, da ima ta stroj štiri konjske sile, drugi osem itd. Očividno pa utegnemo dobiti še drugo tako silo, ki pa ne bo le neko merilo, temveč bo pač sila, kjer bo ta sila. Sila ne bo morda v kakem konju, toraj konjska sila — horse power, sila bo v mečeh, nogah, toraj sila nog ali v nogah — leg power. Sedanji Nemci silijo že smešno v ospredje, ker ne morejo strpeti, da so padli pri zadnji borbi pod klop. Priznajmo, v marsičem niso ravno od muh, so morda res prvi ali na prvem mestu. Čast komur čast. Ako so ti prismuknjeni nacijski Nemci k vsi prismodariji pri-dejali še tako imenovano nor-diško prismodarijo, je to pač jo ogromna premoženja in višajo s tem zavarovalnino. Ne jaz, drugi opravičeno dolžijo — cigarete. Ni drugače mogoče. Vse jih kadi, od pocestnega pobalina do visokopetne frajle." Pa kako? Zažge, potegne nekajkrat, niti do polovice ne pokadi in vrže gorečo, kamor pač pride. Večkrat sem že naletel na take tleče cigarete tik suhe lesene stene. O'Learyjeva krava je bila bržkone nedolžna na požaru v Chicagu, mogoče tudi cigareta, ampak kaki fantalini so morda res pouzročili tisti požar, in vsak, ki je danes nepreviden vsaj pri cigareti lah ko pouzroči požar. Človek bi skoroda želel, da bi prišla taka depresija, da bi vsak pokadil svojo cigareto prav do zadnje tobačne dlake, in kak ostanek iriorda še skrbno spravil za kako drugo cigareto, kakor je bilo vsaj prej v starem kraju. Dokler pa njih zadeva, ako se hočejo bo dosti cigaret, bo tudi dosti blamirati. Marsikak prismuk — požarov, in brezskrbni je pa lahko silno nevaren, in ljudje so bolj nevarni, kakor tudi ta nordiška prismukarija kaka krava, ki ima pač le ali prismodarija ni nikakor ta- kravjo glavo. ko nedolžna, kakor mbrda iz- _0_ gleda. Pozneje o tem. Zdaj je, Mi nosimo ure na verižicah, da Nemci vodijo neki aero- pa vSeeno teče. I.z tega se plan z — nogami, in to je — yj^ da so verige odveč, leg power, toraj novo merilo, t * "No, sedaj sem pa bbgat," je rekel revež, ko je dobil pro-tin. » V mladosti zbiramo upanja, starosti spomine. TO INONO KANADA BO ODPRAVILA ČASTNE NASLOVE Montreal, Quebec. — Kakor se splošno pričakuje, bo nova kanadska vlada liberalne stran ke, ki je zmagala pri zadnjih volitvah, odpravila podeljevanje plemenitaških nalovov Ka-nadcem. Pred kratkim se je namreč zopet uveljavila navada, da je angleški kralj med osebe, katere je povzdignil v plemski stan, uvrstil tudi število Kanadcev. Nova vlada ne bo stavila kralju nikakih tozadevnih priporočil. -o- VSE PRIDE NA DAN Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek je dobila policija v roke pohotneža, kateri je \ soboto ponoči ugrabil in zlorabil 18 letno Josephine Sei-del, 12743 So. Western ave. Dekle je sedela v avtomobilu z nekim drugim fantom; napadalec je fanta z orožjem prisilil, da je stopil iz avtomobila, na kar se je sam odpeljal z dekletom. Med borbo mu je dekle zadalo rano na obrazu in to je nato deloma pomaga lo, da ga je policija izsledila. Zlikovec je 23 letni Mich. Li-pinski, 12546 So. Winchester ave., in je bil pred sedmimi meseci izpuščen iz neke kaznilnice v Indiani pod parolo. Izdal ga je tudi prstan posebne vrste, ki ga je nosil in ki ?a je dekle opisala policiji, ter se je neki parolni agent spomnil, da je Lipinski nosil tak prstan. UTRINKI Vojske ni nikdar konec, samo mir se včasih znova začne. ! Ko so delavci hodili še v šolo, niso nikdar zahtevali osemiurnika. * V starih irhastih hlačah bi-jejo srca vrlih ljudi. Krava ? L. 1871 je nastal, kakor znano, v Chicagu strahovit požar. Kako je nastal ta požar? Vsako leto imamo tu "teden o zabranitvi požarov — Fire Prevention Week." Dozdaj je prišla nekako pred sodnijo javnosti O'Llearyjeva krava; ki je baje prevrnila svetilko in tako pouzročila požar. Eetos je bila ta krava oproščena hude obdolžitve. Neki mož, ki je bil tedaj O Learyjev sosed, zatrjuje, da so požar pouzročili "neki mladi pobalini, ki so v skednju kadili cigarete." Hm? Trditev proti trditvi. Ne vem, če so tedaj v Ameriki res kadili cigarete, saj 1. 1909, k!o sem bil prvikrat v Ameriki, nisem videl prav nikogar, da bi bil pušil kako smodčico ali cigareto. Danes je drugače, saj veste in vidite, prav vse jih kadi. Pustimo to. Krava ali cigareta. Vsekako je pri nas preveč požarov, ki letno uničuje- POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevo2 2045 West 23rd Street, Chicago, 111, Tel. Canal 4534 os. j. f.. mm ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidcnčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. rojaki slovenci! jO mm Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne poz.i bite, da imate ns razpolago lastnega rojaka. Postavljam in tzdeluiem vse vrstt i -«rrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois Cene zmerne, delo jamčeno. postrežba solidna Se r>rinnro^am' Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois || Phone: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen 1.1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, -:- Joliet, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec I8<19 West Cermak Rd. Chicago, III. DENAR je ime krasni in zanimivi slovenski povesti, ki začne v kratkem izhajati v tem listu. Prepričani smo, da lepše povesti bi ne mogli dobiti za naše čitatelje, kakor je baš ta za te zimske večere Vsled tega opozarjamo vse naše čitatelje, naj povest či-tajo od začetka, da jim ne bo pozneje žal zato. Opozarjamo pa tudi tem potom vse one naročnike, ki so zaostali na naročnini, da naj skušajo čimpreje obnoviti svojo naročnino, da se jim ne bo med to povestjo ustavilo lista. Vsi pa priporočajte list tudi svojim prijateT Ijem in znancem, da si ga tudi oni naroče in da bodo tudi oni deležni veselja in zabave pri čitanju te zanimive slovenske povesti. se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Dinarji: Za $ 2.75........................100 Din Za $ 5.10........................200 Din Za $ 7.20........................300 Din Za $ 9.60...............:........400 Din Za $11.70........................500 Din Za $23.40...................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $40.00 pošljite..........,.$41.25 i Za $50.00 pošljite..........^.$51.50 Lire: Za $9.20 .......100 lir 7.-,x $87.25.. Za $44.00........................500 lir ........1000 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE in sploh vse take' slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od John Kochevarja West Side Distributor of Monarch Beer 2215 W. 23rd Street Telefon Canal 6177 CHICAGO, ILL. DR. JOHN X ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700_ Phone Canal 9694—9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Fri" day and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTIC BROTHERS ~ — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695