Poštnina plačana v gotovini Csffa 1 DTr» Leto I. (Vlil.), štev. 110 __________ izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljeni št. 11.409 Velja meeečne, preieman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavtjen na do«i pe 12 Dtn Maribor, sreda, 14. septembra 1927 »JUTRA « Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ca at a it. 13 Oglasi po tarifa Oglas« sprejema hidi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani, Prešernova utica M. 4 Možnosti in nemožnosti Ugibanja o starem ali novem vladnem režimu BEOGRAD, 14. sept. V ospredju političnega zanimanja so sedaj kombinacije o sestavi nove vladne večine in pa položaj sedanje vlade. 2e sedaj se more reči z gotovostjo, da se sedanja koalicija v svoji dosedanji obliki ne bo mogla več dolgo držati, ker so se odnošajo med radikali in demokrati precej poostrili., Demokrati so sicer zelo rezervirani, ker liočeio počakati na nadaljnji razvoj dogodkov, v radikalnem poslanskem klubu, vendar pa čisto odkrito priznavajo, da je sodelovanje z Vukičevičem nemogoče. Ministrski predsednik je prosil danes dopoldne za avdijenco, da poroča kralju o izidu volitev. Krali se vrne jutri z Bleda v Beograd. Kakor se govori v političnih krogih bo vlada predložila svojo de-tnisijo šele po overovljenju mandatov in do tega časa reševala posle delovne vlade. Radikali upaja, da ostane vodstvo vlade v njihovih rokah tudi v slučaju, da bi bil Vukičevič pod pritiskom razmer prisiljen, da odstopi. Govori se tudi o možnosti koaliciie Davidovič-PribičevK-Radič in paši-čevci. Ta »demokratski blok« bi tvoril s svojimi 190 mandati krepek protiutež proti reakciji, vendar je malo ver jetno, da bi se mogla ta kombinacija ustvariti, ker PribičevK in Radi15 politično preveč divergirata. Sicer pa se bodo vriši konkretnejši razgovori o možnosti in nemožnosti stare in nove kombinacije šele sedai po povratku zunanjega ministra Marin kovKa v Beograd. Demokratska Za-jednica bo naibrže sklepala že danes o vprašanju, ali naj demokratski ministri takoj izzovejo vladno krizo ali ne. Old G!ory" naldena 99 O posadki nobenega Zbllianle z Bolgarsko Dr. Marinkovič o odnoža!ih med našo državo in Bolgarsko Po poročilih iz Newyorka 60 ostanke prekomorskega letala »Old Glory«, s katerim sta poletela letalca Bertaud in James Hills ter novinar Payne iz Amerike proti Rimu, že našli. Mali parnik »Kyle«, k'i ga je najel list »Daily Mir-ror«, last ponesrečenega novinarja Tay-neia, da išče ostanke letala, je našel 100 mili od kraja, odkoder ie poslala »Old Qlory« zadnje klice na pomoč, dele ponesrečene zračne ladje, dočim o letalcih samih ni noben,h sledov. Kapitan Tave-nor povellnik parnika »Kyle«, je takoi obvestil novofundlansko železniško ko sledu — Tudi deli John Carling«'1 najdeni misijo, da je velik del »Old Glory« že spravljen na varno. Iskanje ostalih delov in posadke letala pa se še nadaljuje. Pri Newqnai ob obali Cornwalla so našli dalie v pondeljek popodne ostanke nekega stala in sicer dele krmila. Obalne ladje, ki so bile takoj odposlane, da preiščeio teren, so kasneje javile, da so videle v daliavi še ostale dele* ki pa jih je morje gnalo naprej. Splošno se domneva, da gre za ostanke ponesrečenega letala »Sir John Carlinga«. ŽENEVA, 14- septembra. Pred svoiim odhodom iz Ženevo je spreiel jugoslovanski zunanji minister dr. Vojn Marinkovič novinarje in jih pri tej priliki o-pozarial posebno na svoi sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Buro-vom. Pri Presojanju položaja, v katerem sta obe državi, sta minister Marinkovič kakor tudi Burov ponovno ugotovila, da stojita naša in bolgarska vlada na istem stališču in da želita čim ožje zbližanje obeh držav. Ravno zato pa tudi ni pričakovati nobenih senzacionalnih preokretov, temveč se bo delalo na to, da se na vseh pobih državnega in narodnega živ' se kaj ne pripeti, kar bi moglo ogrožati ali ovirati zbližanie. Kar se tiče odnošaiev napram Grški, ie minister Marink>vič naglašal, da se bodo diplomatska pogajanja nadaljevala, ker še niso bdi izvršeni dosedai nobeni definitivni angažmani. Živo je zanimalo novinarie posebno viprašanie italijansko-jugoslovenskih od nošajev. Marinkovič .ie izjavil, da ni naloga Jugoslavije, da bi iznašala to stvar pred Društvo narodov* Ureditev odnošaiev med Jugoslavijo in Italijo mora biti splošna stvar. vgnda.T Jug°* slavija kot interesirana stranka tega vprašania na ta način ne more reševati. lienja ustvarijo pogoji boljšega razvo- j Pričakovati pa ie, da se bo razmerje Ja* Posebno bosta obe vladi sk’beli, da |med obema državama kmalu 'izboljšalo. Soorazum za tranzit na Reko ŽENEVA, 14* septembra. Iz krogov madžarske dc'gacije se poroča, da sev kratkem prično pogajanja za tranzit Prcko jugoslovanskega ozomlia na Re-k°* Najprej se mora doseči sporazum Jugoslavijo in Madžarsko, nakar >0 Zgodba dostavljena tretjemu inte-!rcsir&uettlu faktorju — Italiji. Podlaga za sPorafcUrn je hjja ustanovliena že na sestanku Marinkoviča z Valkoin* Borza CURIJ1, 14. «$ep{ Beograd 9.135. Pa-riz 20.33, Milan 28.21, London 25.21, Ne\vyork 518.5, praRa ]537> LJUBLJANA, i4_ septembra. Berlin 345.5, Curih 11195,50, Dunaj 800.75. ^°ndon 276.25. Newyork 56.74. Praga 168,45, Milan 309. - Efekti: Celjska 197—199, Lj, kreditna 140. Merkantll-na 75, Prva hrvatska 850, Kreditni zavod 160. Vevče 135, Ruše 260-270, Stavbna družba 56, ScSir 104 Vas, ki noie na volišče BEOGRAD. 14. sept. Listi navajajo sledeči zanimiv slučaj iz zadnjih volitev : V vasi Zclenac pri Šabcu od več volicev ni hotel na volišče niti e“®.n: Zaman so bila vsa prigovarjanja. Niti grožnje niso zalegle. Kmetje so izjavili, da poidejo volit šele potem, ko dobe svojega učitelja in svečenika. Konzul — tihotapec PARIZ. 14. sept. »Journal des De-bats« javlja iz Soluna, da je bil tamkajšnji češkoslovaški konzul aretiran radi tihotapstva. V njegovem diploma tičnem kovčegu so našli tihotapsko blago. Slučaj je vzbudil v grških političnih krogih veliko pozornost in presenečenje. Nove smrtne obsodbe v Moskvi, PARIZ. 14. sept. Po poročilih iz Ljenlngrada se je razprava proti 20 teroristom in vohunom končala s smrt no obsodbo 9 obtožencev: dalje ie bilo 13 oseb obsojenih na 6—8 let ječe, 4 pa so bile oproščene. Konjske dirke v Liutomeru Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru je priredilo dne 8. t* m* na dirkališču žrebčame na Cvenu svoje jesenske dirke, ki so v vsakem oziru nailepše uspele. Za dirko ie prijavilo 16 kmetskih posestnikov svojo konie. Dirke v Ljutomeru so pristopne samo kmetskim konjereicem iz ljutomerskega sreza* — Dirki ie prisostvovalo mnogo domačega občinstva iz celega sreza. Pred otvoritvijo je predsednik g. F* Zemljič pozdravil predvsem zastopnika velikega župana svetnika Rajerja, čast nega predsednika A. Rosmanitha in zastopnika mariborskega kasaškega društva Novaka. V prvi dirki za konjerej-sko nagrado mariborskega kasaškega društva sta tekmovali štiriletni kobili Karolina g* Kardinarja iz Banovcev in Dona Dillon g. M* Špindlerja iz Gajšev-cev. Za to tekmo se morajo konii že takoj ob Tojstvu prijaviti 4n zato udeležba ni bila številnejša* Prva je dospela na cilj Karolina. V drugi enovprežni dirki za triletne konie ie b,;lo na startu šest konjev in je zmagala dolžina proge 2000 m. Na cilj so prispeli v sledečem redu; prva Nel-ka g. Slaviča iz Banovcev v času za kilometer 1*49, druga Polda g* M. Filipiča iz Starenovevasi v času 2.01, tretja Zlata g. J* Vavpotiča Iz Lokavcev, 2.01*3 četrta Felčika g. F* Herica iz Boreeov, 1*58. V tretji glavni enovprežni dirki za 4—12 letne konje je startalo sedem konjev in ie zmagala Pina g. Filipiča v času 1.44, sledila je Nadina g. M* Slaviča iz Kliučarovcev, 1.43, tretja Dragotina jr. Jurše iz Gornje Radgone, 1.50, četrta Otela g* Novaka iz Ključarov-cev I.53 in pota Dvorca g. Bežana iz Šalincev. Pri zadnji dvovprežni dirki za 3—12 letne konie ie tekmovalo 6 dvo vpreg. Prvi sta bili Nelka-Nadina, 1.59, drugi Pokla-Felčika, 2.13, tretji Karoli-na-Dragolina 2.02*9 in četrti P'ina-Pre-da, 2*13.6. Pri zadnjih treh dirkah dosežena hi trost je brozdvomno iako dobra, če upo števamo, da dirkališče nknkor ni prvovrstno in vsi konji redno opravljajo kmetsko delo. Na doseženih lepih uspehih iskreno čestitamo vrlim kmetskim konjereicem iz ljutomerskega sreza in želimo jim častnega uspeha tudi na dirkah v Ljubljani dne 24. in 25. trn* In dne 0 oktobra v Mariboru* Krvavi nemiri v Indiji V Indiji se že precej časa vrstijo lčr« vavi nemiri, ki so deloma verskega, deloma političnega izvora. , Komai se je nekoliko poleglo nenadoma vsplamtelo sovraštvo med mohamedanci in hin-dustanci, so se že začeli pokolji med raznimi mohamedanskimi sektami* Vi krogih indijskih nacionalistov in politikov za popolno osamosvojitev Indije se trdi, da Angleži netijo in izkoriščajo verske boje med indijskim prebivalstvom, da bi tako svetu dokazali indijsko nesposobnost za samostojnost in upravičili svojo nadvlado. V London prihajajo poročila iz Alahabada, ki slika io spopade med Afriditi in Šiasi v veliko večjem obsegu, kot se je to prvotno domnevalo. Afridtiti so zbrali baie ee lo vojsko od 20 tisoč mož ter so požgali Že več vasi mohamedanske šiaske sekte. V spopadih je bilo baje doslej že 600 mrtvih. Senzacira v Chaplinovi družini NEWYORK, 14. septembra. Kakof poročajo iz Hollywooda, se bo zakonska drama filmskega komika Charlie Chapelina končala s grotesko* Govori so namreč ,da bo takoj po razporofci vzel Chaplinovo ženo niegovi brat, ali z drugimi besedami, Chaplinov brat se bo poročil s svojo svakinjo. Med bratoma Chaplin je vladalo sploh že dolgo hudo nasprotstvo in velika rivaliteta. MESTO OSEMURNEGA DELA -a KROGL.IE. LONDON, 14. sept. »Daily Mali« poroča iz Ljeningrada, da so delavci tamkajšnje električne centrale zahtevali uvedbo osemurnega delavnika In zagrozili, da stopijo sicer v stavko. Intervenirale so čete. ki so pričele takoj strellati na delavce. Pri tej priliki je bilo 15 delavcev ubitih, okoli 50 pa ranjenih. Revizija carinske tarife? Po poročilih beograjskih novin se bo nova narodna skupščina že v svojih prvih delovnih sejah, pričela bavjti z veviziio sedanje carinske tarife. Gre za to, da se z raznimi spremembami ziastt glede minimalnih postavk te tarife po-jači zaščita posameznih vrst naše mlade industrije, na kar se veljajoča tarifa ine ozira baš dovolj. Vsem organizacijam, zaupnikom in volilcem v mariborsko-celjskem volilnem okrožju! Bitka je za nami. Na uspeh v našem volilnem okrožju, kjer smo si priborili en mandat več, gledamo s ponosom. Do tretjega mandata nam manika tnalo število glasov, tako malo, da bi zanj zadostovala na vsakem volišču povprečno samo po dva glasa. Iskrena hvala Vam vsem za delo, ki ste ga vš:ii v težkih razmerah, ko jo pr'tiskal klerikalizem s pomočjo vladnega aparata, prižnice in spovednice, z osebnimi grožnjami In drugimi sredstva ! Kjerkoli smo obdržali poziciie, ali celo napredovali, Vam bodi to v zadoščenje, obenem pa navodilo, da je treba takoi na novo delo za nadaljne uspehe. Kjerkoli še nimamo organizacij, treba jih ustanoviti in naložiti članom novih odborov v težavno, vendar pa tudi prijetno nalogo širjenja naše ideie in po-tunoževanja naših vrst. Kjerkoli pa smo pri teh volitvah na glasovih zaos!ali naj bo organizacijam in zaupnikom resen opomin, da se istotako nemudoma na novo lotijo dela v tej smeri, da bomo pri prvih prihodnjih volitvah zopet mogli zaznamovati napredek. Izrekamo iskreno zahvalo tudi vsem onim, ki so kot srezkd kandidati bi njihovi namestniki krepko pomagali požrtvovalnim delom na shodih, sestan kih in s podrobno agitacijo ter pripo mogli naši listi do lepega in častnega uspeha! Vsem volilcem, ki so vkljub naših in grožnjam, v težkem ogniu od vseh strani, krepko vzdržali, bodi izrečeno pnznanje in zahvala! Vsi na delo za nov® uspehe! Oblastni odbor Samostalne Demokrat ske Stranke v Mariboru. Stranke in njihovi glasovi Pri skupščinskih volitvah glasovalo okoli 2,250.000 volilcev naitežje stališče med vsemi strankami, ie izreklo kljub temu zaupnico nič manj kot 202.127 volilcev. Le vsled nesrečne volilne geometrije število njihovih man datov ni večje kakor bi moralo biti. Dobili so 23 mandatov in odpade torej na vsakega poslanca povprečno 8788 glasov. * Za klerikalce ie glasovalo skupno 101.658 voltilcev. Na vsak njihov mandat odpade komaj 5082 glasov. Jugoslovanska muslimanska organizacija (Spahovci) ie dobila skupno z demokratskimi glasovi na skupnih listah 128-336 glasov. Savez zemljoradnikov 46.425, Hr-vatski blok 48.626, republikancu 5.907, komunisti 42-866, socialisti 23-477, Nemci 48.032 Madžari 3.450, ostale manjše skupine pa skupno 12.094 glasov- Pri nedeljskih skupščinskih volitvah ie bilo oddano v našli državi skupno 2,294-352 glasov, ali 63 odstotkov. Povprečno odpade na en mandat 7.283 glasov. Radikali so dobili največ glasov, namreč skupno 734.122 in sicer: vladi-novci 505-735, pašičevci 195-039, z radikalu koalirani' Nemci in Madžari v Vojvodini ter’ radikalni disijpnti Pa 33.348 glasov. Pripomniti pa je treba, da ie bil na delu za radikale ves vladni aparat, kfi ie operiral^z velikim nasiljem. Za radikali so zbrali največ glasov demokrati, ki so dobili skupno 375-789 glasov, med niimi 33-606 disidentskih. Radičeva seljačka stranka je prejela 381-370 glasov, od tega črnogorski federalisti 5-141-Samostojnim demokratom, ki so imeli v sedanjem volilnem boiu nedvomno Repertoar mariborskega ‘gledališča Drama; Slovenska dela: Kraigher, »Školjka«, Cankar, »Lepa Vida« ali »Hlapci«, dalje kaka dobra domača noviteta in ena slovenska ljudska igra-Srbohrvaško literaturo zastopata Pre-dič s »Polkovnikom Jeličem« in Vojnovič s »Smrtio majke Jugovičev«. Ruska dela: Gogoljev »Revizor«, Dostojevskega, »Idiot«, Averčenkova »Igra s smrtjo«, Ostrovskega »Nevihta« in dramatizirana Tolstega »Kreutzerjeva sonata«. Češka literatura: Čapkov »R.U-R-« ali velezabavna dramatizacija: »Dobrega vojaka Šve.ika«. Francoze zastopa Sardou s komedijo 't»Madame sans gčne« ter Caillavet z »Lepo pustolovščino«. Nemce Wedekind z »Godbo«, Anzengmber s »Slabo vestio« in Karl-weis z ljudsko igro »V Taševini«. Na repertoar prfide seveda tudi en Shakespeare, menda »Otelo«, daljo Shavv s »Pvgmalionom« in Wilde z »Idealnim soprogom«- lOOIetnica Ibsenovega rojstva se proslavi z »Divjo raco«, od Italijanov pa se predstavi Pirnndello z igro »Šest oseb išče avtorja«. Opera. Smetana, s čigar »Prodano nevesto« se je pred Ictfi jako uspešno začela mariborska opera, pride letos na vrsto s svojo melodijozno ljubko o-pero »Poljub«. Dalje je na repertoarju prva ruska opera Čajkovskega »Evgenij Onjogin«. Verdi bo zastopan po »Plesu v maskah« ali pa celo po »Aidi«, katera bi se davala 7, gosti. Na novo se naštudira »Carmen«, jn »Travfiata« ter 'fr korist Parmovega spomenika »Urh. giof s katerim se proslavi tudi - edemdesetletnica. Parmovega rolstva 1 onove se_ opere »Manon«, »Madamo Butterfly« m »Rigoletto«. Opereta študira Kalmanovo »Baja dero«. Kasneje se vprizoifi; Lebarjeva . Stolzova ljubezenska zgodba »Takrat v starih časih« (Ung,lang fefti her...), Straussova »Beneška noč«, Jonesova »Geisha« in še kak naimoder nejši »šlager«. Ponove se: »Grofica Ma tiča«, »Orlov«, »Logarjeva Krista« jn »Gardaška kneginja«. Razume se, da se bo kakor lani tudi letos obračalo veliko pozornost ljudskim in otroškim igram. Tako se misli pred vsem na v Mariboru iz prejšnjih časov dobro znano igro »V znamenju križa«, na »Lumpacfiia vagabunda« in na Jurčič-Govekarieve »Rokovnjače« ter na otroško igro »Snegulčica«. Uprava se bo skušala držati čim bolj tega repertoarnega načrta, v kolikor ne bodo nasprotovale zapreke (bolezen itd-), kateremu je seveda malo gledališče z malim ansamblom prav posebno podvrženo. Žepni koledar »Jadranske Straže: za leto 1928- Cenfrala »Jadranske Straže« nam javlja, da izide v kratkem njen žepnfi koledar za 1. 1928 z izbrano vsebino in novimi podatki iz pomorstva. Koledar ima tudi 15 slik v bakrotisku in zastavice v barvah. Zunanja oprema je zelo bogata. Cena 10 Din. — Roparji v davkariji. V neko davkarijo pariške okolice so se pripeljali te dni z avtomobilom štirje gospodie ter samozavestno — kot nekakšna uiadna komisija — vstopili v davčno poslopje. Komaj so y,a seboj zaprli vrata, so se že vneto lotili roparskega in vlomilskega posla. S ponarejenimi ključi so odpirali sobo in bla-. gaine ter odnesli seboj vso gotovino v znesku okrog 200 tisoč frankov. Čas za svoJe^ predrzno podjetje so si dobro zbrali, ker so uradniki davkarije odšli isti dan na lov, virafar pa na pogreb. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru 0Hariborski in Utoolienec v Dravi Včeraj popoldne ie vrtnar Anton Hofer lovil v Dravi drva, ki jih je splavliala narastla voda. Nenadoma je opazil v vodi nago truplo neznanega u-topljenca, ki ga ie potegnil h bregu in obvestil o slučaju policijo- Obveščen je bil tudi policijski zdravnik, ki je odredil, da so utopljenca preperiali v mrtvašnico na Pobrežiu, 'cjer bo truplo obducirano. Truplo utopljenca, ki je bilo v vodi že nad dva tedna, razpada in ni bilo mogoče ugotoviti niegove identitete. Sklepa se, da je 20—23 let star mladenič, ki je postal naibrže žrtev naključja. Vsok ie 170 cm, mesto kopalnih hlač pa je imel opasan predpasnik- Društvo jugosl* akademikov v Mariboru priredi v četrtek in petek dve poučni ekskurziji v tukajšni tovarni Freund ter Doctor in drug- V četrtek si ogledamo tkalnico in apreturo Doctor in drug; zbirališče ob 15 na državnem mostu; v petek pa usniarno Viljem Freund; zbirališče ob 15. pred Grajsko kletjo. Pozivamo vse člane, da se obeh zanimivih ekskurzij polnoštevilno udeleže, vabimo pa tudi sedmo in osmošolce D- N- D. »Napredka«, da fce nam priključijo. — Odbor — Ustanove trgovca Antona Kolenca. Kuratorij ustanove trgovca Antona Kolenca v Cehu razpisuje diiaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1927-28- Prednost imajo prosilci, ki so s pokoinim Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, nato domačini % gornje-grajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, neglede na spol. U-stanove so namenjene dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju, sorodnikom pa se smejo podeljevati tudi na sličnih šolah izven Celja. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij »stanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Cehu, do 30. septembra- Prošnjam je priložiti zadnje spričevalo; prosilci, ki se sklicujejo na so-rodsvto ali svaštvo, alfi pa so doma iz gornjegrajskega okraia, pa naj predlo-že tudi tozadevne listine. Osebna intervencija ie brezpogojno izključena. Smrtna kosa. Včeraj je preminula ga Terezija Stambecker, soproga hišnika v Strmi ulici št. 6. Pogreb 62letne pokojnice se bo vršil jutri ob 16- na pobreškem pokopališču. N. v m. p-! — Dobiček državne razredne loterije. Ministrstvo poHoprivrede in ministrstvo trgovine sta odločili te dni, kačo se ima razdeliti čisti dobiček zadnjega žrebanja državne razredne loterije. Z merodajnih mest javljajo, da se bo uporabi] del tega dobička za podpore siromašnim poljedelcem in obrtni-com. To je vsekakor preslaba informacija za javnost, ki nima pojma, kdo bo deležen te podpore oziroma kam ie namenjen ostali del tega dobička in končno koliko znašajo to vsote denaria- — Natančnost angleških turistov. Kliub hladnejšemu vremenu zadnjih dni prihajajo v našo državo, zlasti v znamenitejša mesta, še vedno mnogi inozemci. Med temi izletniki niso redki angleški gostje, ki Jih zlasti zanfima Bosna in Hercegovina z zgodovinskim Sarajevom- Pred nekaj dnevi je prispela cela skupina angleških turistov v pre-stofico Bosne ponosne. Zanimivo ie pri tem omeniti, kako natančni so Angleži na svojih zletih. Ze prodno so odločijo za odhod v kakšen kraj v inozemstvu, so do podrobnosti daio obvestiti o cenah hotelskih sob, prehrane, davka, napitnine in prevoznih sredstev. Ko dojijo vse te^ točne informacije, tedaj se šele odločijo za poset tega ali onega craia- Ob svojem prihodu in bivaniu sploh pa nad vso budno pazijo, ali se res povsod točno toliko zahteva od njih, cakor jim je bilo javljeno od tujsko prometnih uradov. — To naj imajo pred očmi vsi oni naši kraji, ki reflek-ijraio na obisk tulcev, pa bodisi A"aje-ali kocai koK, Novinarski klub. Jutri, v četrtek, ob 18- uri se bo vršila v Grajski kleti važna seja. Polnoštevilna udeležba potrebna! — Predsednik. — Gledališki ženski zbor, tudi novo Pojavljene pevke, se pozivajo, da pridejo v četrtek, 15.t. m. ob 20. uri v gledališko poskusno dvo rano. — Zaključek krojaškega in damskega pib krojevainega tečaja v Ormožu. Dne 30. septembra je bil zaključen moški in damski prikroievalni tečai, katerega je priredil na prošnjo obrtne zadruge oblačilnih strok za sodni okraj Ormož, Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja Aloizija Knafelia. Udeležencev ie bilo skupno 42, večinoma mojstrov in mojstric v starosti 20 do 55 let. Udeleženci so bili iz Ormoža in okolice, celo iz Medjimurja. Tečaj je v imenu u-rada za pospeševanje obrti v Ljubljani zaključil strokovni učitelj Alojz Knafelj, ki je povdarial potrebno strokovno izobrazbo krojaštva napram veliki konkurenci industrije, ki s svojimi izdelki izjedava tla krojačem in šiviljam. Načelnik zadruge se ie v imenu zadruge in vseli udeležencev zahvalfil Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani za prireditev, učitelju Alojziju Knafelj pa za niegovo naklonjenost in za niegov trud. Načelnik obrtne zadruge kro-iačeV v Ptuiu A. Tomanič je naglašal, da bi moral tudi pri nas kot v drugih dr-žavah vsakdo, kJi hoče postati mojster, poprej absolvirati krojni tečaj.—1 Težka nesreča voznika. Včeraj opoldne je bil rešilni dvto nujno poklican v Ruše, kamor ie bil e Pohoria prepeljan 281etni Anton Vihar, hlapec pašniške zadruge. Vozil ie s Pohorja z drvmi natovorjen voz, pod katerega je po neprevidnosti padel in postal žrtev vestnega opravljanja vestne službe. Kako je prišel pod kolesa tovornega voza, še ni ugotovljeno. Zdravniški pregled ie samo ugotovil, da ie dobil težke notranje poškodbe in da ima zlomljeno hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer se boriš smrtjo. — Doma tihotapci, v tujini tatovi. Pred dnevi sta Haložan Vinko B. To njegova ljubica Antonija Č. izvršila v' Gradcu večjo tatvino in izginila bretf sledu- Zasleduje ju graška policija. Razen tega ju naše oblasti zasledujejo radi tihotapstva. Kam sta spretna tatinska tovariša pobegnila, poizvedbe še niso ugotovile. Najbrže sta se vrnila vi Jugoslavijo, kjer se počutita bolj varno. — Tatovi sadja Tatvine sadia se venomer ponavIiA-1 jo, zlasti so ogroženi vinogradi. Včeraj sta bila aretirana Ivan P. in Josip G» ki sta v Melju kradla pri nekem posestniku grozdje. Mladeniča se potep*' ta po mestu Že nad leto dni brez vea‘ kršnega dela in zaslužka in ni čuda. da sta si pomagala s tatvinami. Oddana sta bila sodišču. —. Tatvina v Gradcu. Minulo nedeljo je bila v Gradcu izvršena v nekem stanovanju drzna tatvina, ki Je žrtev oškodovala za približno 7000 Din. Ker vodiio sledovi za nežna' 11 im storilcem preko meje, je bil o tat- virfi obveščen tudi tukajšnji policijski1 komisarijat. Osumljen Je Emerich Kaufman. ki razen nemščine obvlada tudi hrvaščino, tako da ni izključeno, da se J® z dragocenostmi odpravil v JuK°SlR' VlJo, kier jfih bo skušal razpečat*-• »Imate Še kaj vprašati.« Obtoženi Matevž je prisostvoVRI glav ni razpravi na sodišču. Najboli obremenilna priča Je ranokar podala svoje izjave proti Matevžu. DrŽnvmii pravd-n>k in zagovornik nista imela nič več pripomniti. Sodnik pouči obtoženca, da ima tudii on pravico vprašati pričo, nakar uide dobrosrčnemu Matevžu: »Kako pa jo kaj z vašo ljubeznivo so-> 000003. Dežela starih ljudi Znanstvene vprašalne pole za ugotovitev predpogojev visoke starosti — Slabe nade za moderne ljudi Uradne osebe, ki ugotavljalo starost najstareiših Bolgarov in Bolgark, so dobile nalog, naj obenem v interesu znanosti ugotovijo tudi pogoje in okol-nosti dosežene visoke starosti. V rešitev Pri vseh nadlogah visoke starosti bi ljudje vendarle radi ostali čimdalje na svetu. S pravo zavistjo se splošno sprejemajo vesti o doseženi izredno visoki starosti in velike množine črnila so se že porabile pri pisanju in razkladanju najrazličnejših rečen tov in nasvetov za dosego kakih 100 let. Razni* šliania o uspehih takih nasvetov se še nihče ni lotil, ker bi bilo brezplodno, zato pa posvečajo znanstveniki veliko pozornost deželam, ker l’V Stephenson pridoHl repu-v_?ansk° stranko in zasedel skoro vsa ljudmi5*1 mesta v drŽaVi S svoiimi M lv!* Suverner Indiane, Warren ’T‘-„ ie pod ključem radi neke iir,'0, ?°d vlado tega moža in s po-zaprtega Stephensona je ' ‘ *lc s°n uotmnji minister, nakar je posta po aretaciji Craya sam guverner- Jackson je obdolžen poleg gori omenjene Podkupijiv0sti Še tudi večkratnega sprejemanja velikih denarnih ■vsot od S ^m^nsona. V* to afero najvišjih državnih organov so zapletene še drugo osebe, kakor župan prestolice Indianopolis radii krivega pričevania, celo neki sodnik itd. Ipominlaite te CMD Tuici, ki obiščejo Maroko, ne morejo prehvaliti globoko ukoreninjene milo-damosti arabskega prebivalca do revežev. Darežljivost in usmiljenost je Pa splošna dobra lastnost muslimanov. Pri Arabcih se je pa najbrž bolje o-hranila, kot drugod. Deseti dan po novem letu (letos so muslimani praznovali svoje novo leto — 1346. od Mohamedovega bega iz Mekke — dne 1. julija) ie velik praznik »Ašura«. Ta beseda pomeni desetek ali desetino, pravoverni musliman bi pa moral na ta^ praznik oddati desetino svojega premoženja revežem. Kjerkoli se muslimanski svet še drži svoje vere, se na ta praznik^ res bogato obdarujejo reveži, Arabci y Maroku pa imajo »Ašuro« vsak dan.^ Darežljivost jim ie prešla v meso in kri, ker ie predpisano v ^koranu kot sveta dolžnost: »Kdor beraču da, da Alahu«. Večkrat se vidi. kako Arabec pravi kislega obraza obdaruje berača. Tako nekako, kakor se plačujeio davki državi: malo se pogodrnja, nazadnje se pa le plača. Miloščina je božii davek, berač je pa božjd eksekuton Zanimivo ie gledati zvečer arabske pristaniške delavce, ko se vračajo z napornega dela. Zmočeni, s svetlimi kapljicami znoja na temnih obrazih korakajo trudno drug za drugim. Naenkrat, se pa prvi ustavi, išče po žepih, razvija iz umazanega robca — in cela vrsta stoii za njim ter tudi vlači iz žepov in robcev denar. Kajti ob potu sedi starec-beraS, ki s tresočim glasom kliče Alahovo orne. va. — Na potu v Budimpešto ie pa Voronov na Dunaju izjavil, da stane vsaka pomlajevalna operacija najmanj 20 tisoč frankov. V tem je že velik prepad med teoriio in prakso. Oni, ki imajo denar, se ponavadi smatrajo tudi za nadarjene, drugi, ki bi končno tudd tvegali poskus za zboljšanje človeškega rodu, pa navadno nimajo 20 tisoč frankov. Zanimivo ie tudi to, da je Voronov izjavil, da med njim in med budimpeštanskim pomlaiavalcem dr- Zoltanom Nemes-Nagy m nobenih zvez. Ta madžarski pomlajevalec je pa, kakor znano, ne davno na Dunaiu trdil ravno nasprotno. Afera dr. Erdely»a ki je osumljen umora svoje soproge, bivše gledališke igralke Ane Forgacs v koroškem letovišču Milstatt, je še vedno prvovrstna (senzacija Budimpešte. Nesrečna igralka po smrti nima miru. V Millstattu so jo že dvakrat izkopali in obducirad, nien želodec so preiskovali zdravniki in kemiki v Celovcu, Grazu jn Budimpešti in sedaj, ko so dolgotrajne preiskave končane in ie tudi ugotovljeno, da je bila zastrupljena z veronalom, se od dveh strani — to je od nienih sorodnikov in od braniteljev Erdelyia — zahteva, naj se zopet izkoplje in prepelje v Budimpešto. Er-dely ob vseh indicijah vztrajno taji. Zadnii. ki ga obtožuje, je neki madžar ski advokat, letoviščar iz Millstatta, ki pravi, da se je Erdelyjn s pogrebom sil no mudilo- Kaplanu, ki je opravljal pogrebni obred, je dal sto šilingov s proš njo, naj kolikor mogoče hitro opravi. Na večer, ko .ie žena umrla, je bil pa nadvse Židane volje v neki kavarni letovišča in si je dal od kapele igrati vse svoje priljubljene madžarske popev-ce. Igralka Ana Forgacs je že tretja, ki ie bila v Millstattu umorjena radi v*so-co zavarovalnine. Internaci onaini tenis turnir za prvenstvo Slovenije obeta izredno zanimiv potek ter bo bržkone še prekosil nadvse uspeli na-ciionalni turnir za prvenstvo Slovenije, d je bil nedavno odigran v Mariboru. Prireditve te vrste pomenijo vedno športne in družabne dogodke ter najdejo svoie stalne hvaležno obč&doval-ce v družbi najodličnejši^ meščanskih krogov. Številnim prijateljem »besega športa« bo nudil t-a turnir posebno zanimivo in prvovrstno konkurenco- Navedemo samo nekaj odličnih imen: Dr. Albrecht (Dunaj), Dr. Mumk (Dunaj), Riegh (Gradec), Wolf (Gradec), Gay-ma'ier (Gradec), Dr. Hogler (Liubljana) ter dame Munk (Dunaj) Tischler (Gradec) Jan (Gradec) in Schvveickhardt (Zagreb). Samo navedeni jamčijo za zelo zanimiv potek tekmovanj in obilico lepe, ostre in napete konkurence, ki jo bodo v znatni merd povečali najodličnejši tenis igralci Slovenje, ki so prijavili svoje sodelovanje. Proti premočni inozemski konkurenc* bodo imeli domači igralci sicer težko stališče, vendar se lahko upa na lepe delne uspehe,^ ki bodo pričali o napredku in v letošnjem letu izkazani arnHcijoznosti naših te-nisistov. Turnir prične v četrtek 15. trn. ob 14. Igra se na prostorih »Rapida« in »Maribora« Konkurenca ie kvalitativno najmočnejša, kar je je nastopalo do-sedaj v Mariboru- Inozemski gosti nastopilo še le v petek popoldan. Abesinska Princeza v Evropi. V londonskih parkih, ki jih obiskujejo najuglednejši meščani, se sprehaja tudi 7letno temnopolto dekletce, mala princeza .Tebi Immebet, najmlajša hčerka Ras Tafar.ia. regenta Abesinije. Mala princeza bo obiskovala angleško šole, nato pa se bo izobraževala tud* v Parizu. Žena regenta, sestra 1916. leta umrlega kralja Josue. je iako ^ konzervativna ženska in ni hotela ničesar slišati o evropski vzgoji svoje hčerke. To ie bil vzrok težkih sporov v rodbini, k* so zahvali ločitev zakoncev, nakar je Ras Tafari odvedel svoj načrt. Polemika med norcem in učenjakom. Londonskemu učeniaku A'. Pridgeu, ki ie nedavno prepotoval Škotsko in imel v vseh več j* h mestih . popularna predavanja, se ie pripetila neobičajna neprijetnost. Ko je v nekem manjšem mestu priredil predavanje, ga ie presenetil slab obisk. Divjala ie nevihta in večina meščanov, ki s* je nabavila vstopnice, ni posetila predavanja. Profesor ie hotel predavanje odgoditi, toda neki gospod, ki je sedel v prvi vrsti, je energično zahteval, da predava. Po pre davanju je isti poslušalec dejal predavatelju: »Vse je bilo dobro, samo zaključek je bil za nič.« Pridge se je zanimal za nevUndne^a gospoda in doznal, da je bil drzni poslušalec dobro znan slaboumni meščan- Tovarna na odprtem morju- Minule dni ie prispel iz Antverpena v London parnik »Istar«, ki je vzbudil veliko zanimanje. Na brodu je bilo 10 kitov, ki so jih predelovali v najrazličnejše produkte: mast, olie, kožo i. t- d. Ladja je docela nalikovala polovici to-.varii. Concordia v Mariboru. V nedeljo dne 25. t. m. bo gostovalo v Mariboru prvorazredno zagrebško moštvo »Concordia« proti ISSK Mariboru- »Concordia« je v zagrebški prvenstveni tabeli na tretjem m^stu inv vsakem oziru daleko prekaša tamkajšnje »Železničarje«, ki smo iih imeli priliko videti prejšnjo nedeljo. »Maribor« je jesensko sezono pričel sicer z nenavadnim startom in ostal v vseh tekmah zmagovit, vendar bo proti znatno močnejšemu nasprotniku kljub dobri formi, v kateri se nahaja, moral napeti vse moči, da doseže časten rezultat SK Ptuj v Mariboru- V nedeljo 18 t. m. gostuje v Mariboru nogometno moštvo SK Ptuja, ki bo odigralo revanžno tekmo proti moštvu Maribora. Tekma se bo vršila ob Kil. dopoldne. Ker ie to edina športna prireditev prihodnje nedelje (ostale tekme so radi popoldanskiih motociklističnih dirk preložene), se pričakuje, da bo por t na publika upoštevala podjetnost naših mladih športnikov in posetila pri-editev v zadovoljivem številu- Gotove Je, da bodo Mariborčani predvedli prvovrstno igro, da dokažejo neopravičenost poraza, ki so ga doživeli v Llub-Ijani. Maribor : ASK- Po uspelem gostovanju hazenske družine »Concordie« iz Zagreba, katero jo posetilo rekordno število občinstva in z velikim zanimanjem sledilo izredno fini in dovršeni igri obeh timov.se je »Maribor« odločil, da v svrho pro-paeande damskega športa, ki si ie pri zadnji tekmi pridobil novih prijateljev, povabi za eno prihodnjih nedelj hazen-sko družino ASK iz Zagreba, ki ie tri leta uspešno branila izvojevano prvenstvo države in ga je šele letos morala prepustiti borbenejšemu nasprotniku «Concordii«. Članstvo lawn tenis odseka ISSK »Maribor« se opozarja, da so prostori v petek, soboto in nedeljo na razpolago izključno samo udeležencem internac. tenis turnirja ter vsled tega odpadejo redne ure. Sokolstvo Sokol v -Hariboru. Poživljamo vse članstvo k čim večj* udeležbi »Krstne slave Udruženja re*-zervnih ofieira i rotnika« jutri dne 15. t. m. na Trgu Svobode ob 10. dopoldne. Udeležba v civilu z znakom. Zdravo! — Odbor. —i Sfran X Mariborski vrCEPNlR jutra. V M a r TD o r tt, čine 1'4. IX. 1927- Kitajska humoreska Na semanji dan se je odpravljal Kitajec z doma v mesto. To je ležalo več dni hoda daleč od njegove rodne hiše. Zvečer je bilo, ko se je poslavljal od žene. — Na skorajšnjo svidenje, Krizan-temin cvet! Kaj hočeš, da ti prinesem iz semnja? — — Lep glavnik bi imela rada. — — Glavnik hočeš? Imela ga boš. Moram pa precej reči nakupiti. Kako naj storim, da se spomnim tvojega naročila? — — Oh, to je najlažja stvar! Čuj: Drugega ni treba, ko da se ozreš na mesec. Zdaj je baš v prvem krajcu. Vidiš, tak glavnik hočem, ki bo podoben naraščajočemu mesecu.« — — Dobro, Krizantemin cvet. Na svidenje! — — Pozdravljen, moj mož! — In je šel Kitajec na pot. Ko je prišel v mesto, ie nakupil najrazličnejše blago. Zvečer, po končanih opravkih, se nenadoma spomni obljube, ki jo je bil dal ženi. Spomniti pa se ni mogel, česa si je žena želela. Stopil je tedaj v neko prodajalno in rekel trgovcu: — Čuj me! Obljubil sem svoji ženi, da ji nekaj iz seima prinesem, pa se več ne morem domisliti, česa si najbolj želi. Čaj. no . . . vem pa. da ml je naročila, naj se ozrem na luno. — — Pa si jo poglej. Vidiš, kako je okrogla! — Mesec pa. ki je bil ob Kitaičevem odhodu v prvem krajcu, je bil takrat že v polnem ščipu. — Menila je najbrž kako okroglo reč. — — Ogledalo, prav zagotovo. — — Moja žena ga ni še nikoli imela: seveda, prav zagotovo bo tedaj ogledalo. — In je Kitajec izbral ogledalo, ga plačal. skrbno spravil in se podal na pot proti domu. Ko je docnel domov, mu pride nasproti žena in ga vpraša: — Dobrodošel. moj mož! Ali si mi prinesel, kar si mi obljubil ? — —Seveda, na! — In ie Kitajec dal ženi zavoj, ki ga je ta brž odprla. Ta ogledala še nikoli ni videla. Ko je opazila v njem nek obraz, je vsa užaljena vzkliknila: — Moj mož si je kupil drugo ženo! In Krizantemn cvet je zajokala od vsega srca. Njen jok je pa priklical njeno staro mater. — Oj, mati. mati! — je zavpila, — poglej! Moj mož si je prinesel v hišo drugo ženo! -- Mati je vzela ogledalo, zagledala se je vanj pazljivo in končno menila proti hčeri: — Kaj te ta reč briga? Kaj ne vidiš, da je stara in grda!« Anton Skala: S kulturnega polja na Kosovo polje — Gospod učitelj, Vi tudi že s počitnic? Kje ste bili? Morje? Bled? Italija? — V Mariboru, gospodična, v Mariboru.« — Kaj nikamor niste šli? — Kam bi naj šel v poletni vročini iz Maribora. To je vendar nailepše letovišče. Solnčne. senčne, zračne kopeli na izbiro. Mesto — dežela — hribi — gore: izleti, turistika. šport, kar si želite: še celo vode nam ni zmanjkalo. Kaj hočete še več? In komodnost. ta največji užitek v dobi kislih kumare, kje je najdete toliko kot v Mariboru?« — Torej nikjer niste bili?« — Saj vam pravim, da sem bil v Mariboru. Ali je v Mariboru nikjer? Mi Maribor vse premalo cenimo. Da bi imeli drugod mesto s tako lego in obilico naravnih lepot in dobrot, bi ga znali drugače ceniti in urediti za sprejem nricfov v poletnih mesecih. — Vi ste pravi lokalni patriiot! Vsak berač svojo malho hvali. Saj vendar nimate nikake družbe v Mariboru. — Le počasi, gospodična. Z družbo ie kakor z valovi na vodi: eni izginejo v daljavi drugi prestanejo ob bregovih. tretji se razprše ob pečinah. Družbe in družb ie dovolj. Najdete jo v parku, pri treh ribnikih, na Kalvariji — na p°ti na Pohorje, v kavarnah, doma, povsod. Živlienie enako valovi kot drugod. — No, no, saj nisem mislila tako resno. Komaj izpregovorite nekaj besed, že sili učitelj iz vas. Jaz bi ne mogla o počitnicah ostati v Mariboru in basta. Ali, da vi niste bili nikjer, mi ne gre v glavo. — Če že na vsak način hočete zvedeti, bil sem v Skoplju in sicer na učiteljskem kongresu. — In si niste mogli bliže izbrati mesta? — Baš smo hoteli videti, kako naši bratje na jugu. — In kaj ste videli? Ha, ha, ha! — Zakaj se smejite? — Spomnila sem s na nek dovtip. — V zvezi s Skopljem? — V zvezi z razmerami na iugu. — Dober dovtip? — Zelo dober. Ali ga. še niste slišali? — Se ne spominjam.' Povejte ga, prosim. — Poslali so našim bratom na jugu vprašalno polo. naj poročajo, kakšne imajo uspehe na kulturnem polju. Dolgo ni bilo odgovora. Vprašali so drugič, tretjič in ko so vprašali četrtič, so dobili odgovor: Pri nas imamo samo Ovčje polje. Kosovo polje, a kulturnega polja nema ... Ha — ha ha; — Kai, vi se ne smejete? — Ne. — Zakaj ne? — Ker doli res nimajo kulturnega polia. Kulturno polje imamo pri nas, doli pa imajo kulturni rad, narodno delo in kulturne radnike. O priliki vam bom pokazal, kakor krasno revijo z naslovom »Učitelju« je izdalo predsedstvo Narodnega dela o priliki učiteljskega kongresa v Skoplju v zahvalo učiteljstvu za dosedanji in v vzpodbudo za bodoči kulturni rad med narodom in darovalo vsakemu udeležen cu en zvezek. Učitelji pa so tudi za počastitev kongresa izdali svečano knjigo »Južni pregled«, v kateri pišeio o razvoju narodno prosvetnega dela na jugu. — Pa povejte, kako ste se imeli v Skopliu. — Kaj vas najbolj zanima? — Ali ste se res tako hudo skregali, kakor so pisali časopisi? — Res je bilo vpitja in razgrajanja, da nisi slišal lastne besede, poročeval ci listov so nastavljali ušesa na usta govornikov, pa niso mogli razumeti, za kaj gre. zato so tako povprečna poročila v listih. Ves spor ie bil samo organizacijskega značaja. V organizaciji 12.000 oseb ne more vse mirno poteči, zlasti ne. ako se izdajajo odredbe proti tako močni organizaciji, ali se organizacija noče upoštevati, ali se vodstvo organizacije dovolj ne pobriga, da bi se upoštevala. V tem je iskati vzroka spora na kongresu in tak spor je koristen in potreben. Borba privede do uspehov. Seveda stvarna borba, oprta na intenzivno delo za samo strokovno organizacijo. Po kongresu v Skoplju se bo v naši organizaciji marsikai razčistilo in se bodo postavili temelji zlasti socijalnemu in gospodarskem pravcu organizacije, na katerega se v naciionalnem navdušenju leta 1920721. ni mnogo mislilo. — Gospod učitelj, ta vprašanja niso za nas ženske, povejte mi rajši kaj o narodu tam doli. Ali so tam Srbi ali Bulgari? Ste videli Arnaute in Ka-čake? — Veste, gospodična, ni res, da bi taka vprašanja ne bila za vas ženske. obratno, skrajni čas je že, da se začnete zanimati tudi zanje in pomagate možem tudi. da ne rečem zlasti pri gospodarskem in socijalnem delu med narodom. Toda, ker želite, da vam povem kaj o narodu, vam bom povedal, kakor sem slišal doli Mace-donca. ki sem ga vstavil na cesti in pričel ž njim razgovor. Vprašal sem ga: Ali si ti. brate. Srbin ali si Bugar? Stasit. koščen, od solnca ožgan Mace-donec se je nasmial in prijazno, z neko prirojeno inteligenco, ki jo pri nas ne opažaš, odgovoril: »Znaš. to je tako: Ako ti kai potrebuješ in prideš k Srbu in mu rečeš, jaz sem Srb, prosim, daj mi to. pomozi mi, te zavrne. kakšen sl ti Srb, ti si Macedo-nac. ako greš k Bolgaru, da ti on pomaga. in mu rečeš, iaz sem Bolgar, te tudi zavrne, kakšen Bolgar si ti. ti si Macedonac. Obratno pa. kadar Srb ali Bugar od tebe kaj želita, pa te lepo nagovarjata: Daj. glej.-mi vsi smo Srbi, ali, daj, mi vsi smo Bugari. (Dalje prihodnjič.) ~i Mali oglati, ki alullje* poart-dovalna in aocijaln. namena Občinstva: vsaka beseda 30 p, •ajmanjil tnesek Din K- 5 Mali oglas Ženitve, doplsovan|e in ogla. ai trgovskega ali reklamnega mača|a: vsaka beseda 60 p, najmanJJI inesek Dia 10'— Soba ge odda za 14- dni (cena Din 200). Naslov v upravi. — 1074 Praktikanta (Inio) »prejme prometna pisarna. Prednost znanje jezikov. Ponudbe pod »Bodoč nost« na upravo lista. — 1075 Na progi Maribor—Poljčane išče zakonski par brez otrok stanovanje. Ponudbe pod »Blizu kolodvora« na upravo lista. 1076 Kupim otroško posteličko. Naslov pove uprava. 1078 Pisarniški lokal, obstoječ iz dveh velikih prostorov, v sredini Maribora, se odda s 1. oktobrom 1927. Vprašati v upravi lista. 1077 Šolske torbice iahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Meksandrova cesta 13. 830. Hrano pri boljši družini v centrumu mesta išče gospodična- — Ponudbe na upravo lista pod št. 1069. 1069 Klišeje vseh ur«t, črtne In autotipl|e, izdeluje po predloženih rlobah, pero-plalh ali slikah za nauaden tisk ali za finejdo Ižuedbo u eni ali ueč barvah točno po naročilu In u na|kra|dem času JUGOGRAFIKA tiskauna in 2aiožna dr. z o. z. LJUBLJANA Su. Petra nasip 23 Pri slabostih po dolr*l bolezni jMrkm POZOR! POZOR! Krojači, šijejevljarji, ako Vam VaSi stroji nagajajo obrtnlte se na spedjalno m e-hanično delavnico Justin Oustlntli, Tattenbachova ulica Mev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 93; 104« Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fr S ta a k e De PohiStvo posteljnina vložki matrace zastori posteljne odele pohištveno tkanino itd. najboljše in najceneje pri Karolu Preis Maribor. Gosposka 20 Brezplačni ceniki! c/" PRODAMO večjo množino II kilogram Din 4*— bul :.,«sib»ks Več se izve v upravi Večerniki. Ul Vse Šolske potrebščine v največji Izbiri In po solidnih cenah le v trgovini Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 ★ Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubi ani, Prešarnova ulic« it. M (Nasproti glavn. poJte) priporoča Henrik Sienkiewicz: Potop Zgodovinski roman, I. del Poslovenil dr. Rudolf Mole Broš.110 Din, vezano v celo platno134 Din 'k 5-a an Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t e 1 a v Maribora