Uhaja vsak četrtek in rM a polMao jU «I t Mariboru s p o šil ■o dom za celo let« i pof leta 12*50 din, č«%rt leto tr50 din. Izven Jogosktvfle 46 din. Naročnina e« poSžje M upravntStvo „3ioy«> ritega Gospodama" v Me {(boru, Koroška ceeia 5. Ltel se depeši]*« mA povedi. Naročnina se pla čuje v naprej. Telefon inferurban št. 113. Posamezna številka stane t din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK i IM ZABAVO Uredniživo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo, llprev- nišlvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Cene inseralom po dogovoru. Za večkratne oglas« primeren popusl. Nezaprte reklamacije so pošfnir.e p »osle. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.603. Telefon inlerurban št. 113. »8. številka MARIBOR, dne O septembra 1923 57 letnik« Inozemstvo in naše notranje zadeve. Raznovrstni neodgovorni pomočniki radikalne vlade so lako dolgo širili vesti o izjemnem stanju na Hrvatskem, o obznani proti Radičevi stranki in posebej še, kako bo Radič zaprt, kako se nanj pripravljajo atentati itd., da so zaupniki Radičeve stranke sklenili, naj gre Radič v inozemstvo, da bo varen in da bo zunanji svet poučil o razmerah v naši državi. Radič je vcepil Hrvat oni mnogo zaupanja v naklonjenost in pomoč nekaterih svetovnih in zlasti angleških politikov in tako spremlja od hrvatske strani njegovo potovanje nadeja od strani radikalne vlade pa precejšnje veselje. Radikali so veseli Radičevega potovanja ker upajo prvič, da bo v njegovi odsotnosti nastala zmeda med Hrvati, drugič pa računajo s tem, da v inozemstvu ne bo ničesar opravil in da bo vsled tega izgubil veliko pristašev ali pa začel kako drugo politiko. Ker se tiče inozemstva, so te nade opravdane, ker se doslej še ni videlo, da bi se velesile vmešavale v notranje zadeve drugih držav in zlasti še onih na Balkanu. To so izkusili alasti beograjski politiki, Id od velikega francoskega prijateljstva nimajo nobene koristi, in za to lahko 9 tem računajo tudi glede Radičevega poskusa. Za radikalno vlado bi bil j)oložaj veliko nevarnejši in f»rej bi prišlo do kakega protesta od zunaj, če bi Radič ostal doma in če bi vlada začela s posebno nasilnimi merami proti celi Hrvatski in proti ogromni večini vseh avionomistov v Jugoslaviji. Prav« nasilne ali obznanske politike vlada proti Hrvatski in avtonomistom še ni začela in zato Radi-•evo potovanje še ni bilo potrebno. Kar se pri nas godi, \ to zunanji svet itak vidi. Angleški in ameriški listi so že z raznimi poročili pokazali, da dobro poznajo naše notranje razmere, sploh pa imajo Angleži in Francozi tako izborno uvedeno in urejeno diplomatsko, za- ' stopniško, poročevalno in povemo odkrito — tudi špi-jonažno službo po vsem svetu, da razmere v raznih državah mnogo bolje poznajo, kakor prebivalci dotične države. O Jugoslaviji je na primer najboljšo knjigo spisal Anglež Seton VVatson in ko se iz Beograda ob . ogromnem strošku pošilja toliko listov in agentov v stet a proslavi jen jem centralizma in beograjske vlade, {politike, in ko je toliko hlapcev in kiečeplazcev, ki lažejo in hvalijo vladno politiko za denar, se vendar po svetovnih listih resnično in natančno piše o naših razmerah. To, kar zunanji svet rad in povoljno sprejema, je čtsta in gola resnica. To pa ni potrebno, da nosi v svet sam voditelj stranke, kar se lahko tudi drugače in po «hrugih poroča ali si pa svetovni politiki sami poiščejo ' resnico pa naj si bo komu všeč ali ne. Resnica in suha dejstva, to je za nas na zima j najboljše priporočilo. Naš vladni tisk vali vso kri^lo na slabem razpoloženju inozemstva napram nam na Radičevo delovanje. To je pa čisto pogrešno. Angležem je Radič sam po sebi toliko mar, kakor Pašič. Da niso naše notranje razmere res take, kakršne so in da ni res teh vzrokov, kot jih angleški listi že dolgo navajajo, bi se Angleži za Radiča prav nič ne brigali. Angleži naših razmer ne gledajo nili skozi Radičeva miti skozi kakšna druga očala, ampak skozi svoja lastna. V prvi vrsti gledajo na vse s svojega svetovnega in preizkušenega stališča in pa kot trgovci, ki nalagajo svoje kapilale tam, kjer je varno ah tam, kjer vlada mir in red, ivjer so na vladi sposobni in pošteni ljudje in kjer se javne zadeve pošteno upravljajo. Pri nas je pa ravno nasprotno in bilo je tu že dovolj angleških zastopnikov, ki so se o tem z lastnimi očmi lahko prepričali. Angleži so torej tako dobro poučeni in ¡ako daleč, da lahko rečejo na Radičevo pripovedovanje: To že vemo, če bi pa Pašič ali kdo drugi prišel ter hvalil in zagovarjal centralizem in vladno politiko, bi pa rekli: To ni tako, to ni res. Pa še marsikaj drugega nam kaže kako težko pride do zunanjega pritiska na notranje razmere kake države. V Bolgariji je bil preobrat z umori in se še sedaj nadaljuje z atentati, v Grčiji so tudi napravili prevrat z usmrtitvijo sedmero ministrov, a so še vedno v hudih notranjih bojih, v Albaniji se bijejo republikanci in monarhisti, v Rumuniji vlada neznatna bojarska manj šina nad ogromno večino, a od nikoder ni sile, ki bi notranje spore uravnala ali pa se vsaj odločno postavila na to ali ono stran. Če pride pritisk od zunaj, potem so to branilci skupnih in splošnih političnih zadev ali pa upniki, katerih pa ni mogoče po potrebi do-klicati, ampak vedno in v prvem se je treba zanašati na lastno moč. msixasmsessw Laž In resnica. (Dopis iz Dravskega polja.) Naši samostojneži ne morejo živeti brez laži in obrekovanja. To je njihovo glavno delo, njihovo edino o-rožje. Na svojih shodih in sestankih, po krčmah in po sejmih so: Kirbiš (nekdanji posiliposlanec), Fric Alojz, Dohnik, Šolar, Golob Jakob in drugi lagali in obreko-vali, da presega že vse meje. Te svoje stare navade ne morejo in nočejo opustiti. Zdaj so zopet začeli na veliko lagati in obrekovati. Oni si tako mislijo: srbska večina v Beogradu je sklenila kuluk (tlako) za ceste, povišanje davkov, novi vojni zakon. Ljudje so nevoljni zaradi večjih davkov, recimo, lažimo, da so tega krivi ti «prokleti klerikalci«, pa se bo že nekaj l^ži prijelo nerazumnih ljudi, in zopet bomo prišli na koija. Ib res: Kirbiš, Fric in drugi »e laaejo po krčmah, pred cerkvijo in pravijo: To imate sedaj: klerikalce sift volili, ti so vam napravili večje davke, kuluk (tlako), še v Macedonijo boste morali iti na tlako, najbolj neumu in hudobni pa pravijo, da so klerikalci na vladi itd. Kolikor besed — toliko laži. Oglejmo si nekatere samostojne laži: 1. Laž je, da so naši poslanci na vladi; naši akna j» nobenega ministra, v vladi so sami Srbi; ker Radič s svojimi poslanci ne gre dol, imajo Srbi večino, ž njimi so glasovali tudi Nemci in macedonski Turki. 2. Podla samostojna laž je, da so naši poslanci bili za večje davke, da so zanj glasovali, da so krivi večjih davkov; resnica je ta: naši poslanci so se bojevat, ostro govorili proti povišanju davkov, glasovali so peoti povišanju davkov, s številkami so dokazovali, da Slovenci mnogo več davkov plačujemo, kakor je prav, a pri glasovanju so zmagali s pomočjo Nemcev Srbi, jkec Radič ne gre dol .Ako lažnjiva preroka Kirbiš in Fric do-kažeta ,da je kateri naš poslanec govoril ali glasoval za večje davke, dobita v uredništvu izplačanih 1000 K. Ker so naši samostojneži lagali in obrekovali glede davkov, pa jim povemo mi nekaj resnice, ki jim ne bo ljuba. Dohnik, vaš poslanec in voditelj, je večkrat, »e sam« enkrat, pravil, da kmetje premalo davka plačujemo, to so pravili tudi nekateri njegovi zaupniki in pristaši. O priliki, ko se je mudila neka komisija zaradi regulacij« Drave tukaj, je Dobnik rekel pred vsemi: «Mi premalo davkov plačujemo, zato je nemogoče, da bi se Drava regulirala, dokler se ne bodo davki povečali. Dobnikov svak, zloglasni učitelj Jarc, velik prijatelj Kirbiša, Fri-ca, Šolarja itd., je tudi javno v Selovi krčmi kričai: Kmetom se predobro godi, kmetje premalo davka plačujejo, jaz jim bom davek zvišal! En samostojni kočax in mešetar mi je rekel: E, mi malo davko plačujemo, en mecelj zrnja prodam, pa je davek plačan. Glejte, ljudje božji, tako so govorili samostojni: kmetje premalo davka plačujemo. In samostojni kmetje niso nič ugovarjali, niso nastopili proti Dobniku, Jarcu itd., ampak so to mirno v žep vtaknili in s tem molkom menda pritrjevali. To je torej resnica: naši (t. j. klerikalci) so vedno že prejšnja leta pravili, da Slovenci in zlasti še kmetje preveč davka plačujemo, vi samostojneži a Dob-nikom in Jarcem pa ste zatrjevali, da premalo davkov plačujemo. In Srbi so rajši vas samostojneže poslušali, ki ste jim pravili, da Ione t je premalo davka plačujemo, da je torej prav, če davke zvišajo in niso hoteli poshi-šati naših, Id so trdili in s številkami dokazali, da imamo mi že prevelike davke, da se torej pri nas davki ne smejo zvišati. In načrt za te nove večje davke je bil napravljen že lani, ko so še bili samostojni v vladi, ko je bil še vaš Pucelj minister. Vaš Dobnik lo dobro ve! In ker ste vi samostojni hujskači govorili, da so dosedanji davki premali, so vam pač Srbi po volji storili Januš Goleč. Dva „čudeža it Otrok, ki se je enkrat opekel, se boji ognja, pravi »emški pregovor. Resnico tega reka smo preiskusili v «lobi svetovne vojne. Kolikokrat smo videli, da so po enkratnem ranjenju postali poprej nabolj neustrašeni junaki — bojazljivci. Koliko je bilo takih, ki so kot popolnoma zdravi ter krepki znali umetnosti, da so ostali cel čas vojne doma v zaledju in seve danes nastopajo kot najbolj goreči Jugoslovani, češ, da so videli že daleč naprej pojili Avstro-Ogrske in kedo bi se boril za komaj napol živega mrliča. Danes, ko že nekaj let zopet uživamo mir, »e moremo obsojati ne enih ne drugih, ker človek živi samo enkrat, za smrtne vojne nevarnosti pa nima vsakdo poklica, akoravno to trdijo tudi naši slovenski mili-taristi ,ki so se med vojno skrivali za varnim zapee-kom kot zajci in bi tudi danes ubrali ravno isto pot pla-hosti, ako bi izbruhnila kaka resna vojna nevarnost. Kratko in malo: vsakdo ni poklican za vojaka, posebno ne za časa vojne, ko je človeško življenje vredno sianj nego ene muhe. In baš radi tega od višjih oblasti vsiljenega vojaškega poklica so med vojno na vojno službovanje obsojeni poskusili vse mogoče načine prevar, samo, tla bi jim ne bilo treba v strelski jarek, kjer je bil človek klavna živina. Toliko za uvod v boljše razumevanje naslednjih dveh slučajev, ki sem ju videl sam za bivanja po bolnicah. Mislim, da kmalu za tem, ko se je začela vojna z Italijo, je bila v Rogaški Slatini otvorjena bolnica in osobito še takozvani ortopedični zavod. V tem ortope-dičnem zavodu so zdravili potom elektriziranja, masaže, ara enih kopeli itd. vse one vojne žrtve, katerim so radi ras razni telesni udje otrpneli ali ohromeli. Vodja ortopedičnega zavoda je hil svoječasni nem-' iedcM poslanec ita Celja dr. Nfegri. Bil j. sicer za- grizen Nemec, a kot zdravnik nepristranski napram vojaštvu in posebno moštvo vseh narodnosti ga je spoštovalo in ljubilo. Bil je tudi glede ortopedije strokovnjak in je pomagal marsikomu na skozi življenje zopet rabne j>ete. Jaz sem prispel v rogaško-slatinski or-opedični zavod tako že bolj proti jeseni leta 1917. Tedaj je tamkaj kar mrgolelo invalidov in to največ moštva. Največji negovanec vseh je bil neki invalid-prostak, rodom iz Gornje-Štajerske, k: je imel obe nogi hromi in so ga vozili k zdravljenju, pa tudi na sprehod v posebnem vozičku. Pred menoj je že bil tamkaj kakih 5 mescev, a zdravljenje ni niti najmanj napredovalo. Sicer se je mož počutil dobro, ker je bil okroglo-rdečega lica, kot oglje črnih oči in tako prikupljivo kodrastih las. Ta gornještajerski invalid se je znal posebno prikupiti s svojo ljubko zunanjostjo oficirskim gospem, ki so bivali tamkaj pri bolnih možeh. Dobival je iz nežnih ženskih rok cigarete, da jih je delil drugim, posebno hrano, bil je boljše oblečen — se je pač smilil nežnemu spolu, ker je bil tako luškan v obraz, mlad, sicer krepek, a čisto hrom na obe nogi. Znal je tudi svojim obo-ževateljicam tako ganljivo pripovedovati, a strašno slikati, kako ga je na italijanski fronti nekje zagrabila mina, ga dvignila in ga vrgla daleč nazaj, kjer se je s silnim pokom razpočila, ga ni sicer ranila, a zračni pritisk ga je čisto omamil za več tednov in ko se je prehudi! iz omedlevice, so se mu vzbudili k življenju in za rabo vsi udje, samo noge ne. Bogzna kolikokrat je pravil zgodbo o vzroku ohromelosti in vsikdar ga je pri tej povesti pobožalo po licu več nežnih ženskih rok in v njegovo kapo so letele najboljše cigarete. Naš gornještajerski invalid je bil pač izmed vseh slatinskih vojnih žrtev najbolj pohabljen in radi tega od vojaštva in civilistov najbolj pomilovan in se mu je postreglo pri vsaki priliki. Jaz sem videl tega invalida v veliki dvorani odrto-pedičnega zavoda, kjer mu je soproga dr. Negrija lastnoročno grela noje v razgretem zraku, mu jih masirala hi »tefctrizfnUa. Za mojega bivanja na Slatini je bil ortopedični aa-vod na novo opremljen s čisto novimi elekričnimi stroji ki so bili namenjeni zdravljenju otrplih ter kraljevih rok in nog. Za gibanje nog so montirali v dvorano posebno kolo (becikel) na treh kolesih, ki je s pomočjo električnega toka tekel v krogu po dvorani. Invalide , otiplih nog so posadili na to kolo, jim privezali stopali na oba pedala in nato spust ift električno kolo ? tek. Pri | tej vožnji je invalid moral pregibati obe nogi m s. je j tako Vadil in krepčal za hojo. No, ko je bil ta zdravilni in čudežni brcikrt montiran, je povabil dr. Negri gornještajerskega invalida kot prvega, da se popelje po dolgem času s pomočjo elektrike po dvorani. Zdravnik mu je raztolmačil in tudi lastnoročno razkazal čudatvorno moč becikte, invalid je privolil in sanitejci so ga posadili nanj ia mu pritrdili obe stopali na pedala. Dr. Negri sam je spuščal v becikel električni tok in sicer polagoma, da se je kolo počasi premikalo in je invalid bil prisiljen komaj vidno premikati mrtve noge. Ta vožnja na električnem beciklu po tolikomesečnem žepenju v vozičku mu je očividno dobro storila, ker se je začel tako zadovoljno smehljati in nam povedal, da je bil sam svojčas kolesar. Zdravnik je spuščal v slroj vedno več toka, becikel se je vedno bolj hitro premikal in invalid je brea znakov bolečin ali nevolje vedno hitreje premikal noge. Prav naglo je že tekal stroj po dvorani, invalid se je zadovoljno vozil in zdravnik je bil že glasnega mnenja, da bo ta električni voziček edino zdravilno sredstvo za ohromelo vojno žrtev. Ta vožnja na zdravilnem beciklu je že trpela dobrih 20 minut, invalid je bil videti vzradoščen, je bilo čisto očividno, da mu vožnja dobro stori. Ko je bil becikel v največjem teku in invalid v najbolj naglem pregibanju ohromelih nog, pa je stopil dr. Negri m moj hrbet m slišati je bil oni znani — tek — pregib električnega gumba, s katerim tok prekinemo, ah pa zopet zvežemo. V našem slučaju je pomenil — tek — ali več toka, ali prekin. Električni becikel se ni ustavil, ampak drčal v kroju dno nas s poprejšnjo brzino i» invalid Bila jim je in rrižali davke» e, za usta- f vo, ki da vso moč Srbom v roke. Hvalili ste to ustavo J kot dobro koristno za Slovence, a mi smo že takrat rekli, da bo ta ustava nesrečna za slovensko in hrvatsko masira, jja nas bo izročila srbski samovolji, da nas "bodo Srbi -g pomočjo od samostojnih hvaljene ustave gospodarsko uničili. Vi ste nam takrat pravili, da smo Stražniki države in Srbov, ker zahtevamo za Slovence enake pravice in avtonomijo, vi ste pomagali spletati bič contralistične ustave, s katerim nas sedaj Pašič tepe zgolj svetne zadeve spadajo v njeno področje, prav ta in itas bo tepel, dokler mu tega biča ne bomo izvili iz i ko je neodvisni delokrog katoliške cerkve, da skrbi za 2. Vsaka politična stranka, ki hoče zastopali krši. i načela, mora: a) temeljiti na solidarnosti vseh stanov, odklanja« slojni in razredni boj in boriti se za človeško in politiž-l no svobodo ter socijalno in gospodarsko pravičnost v ureditev cele človeške družbe in vseh njenih slojev m : vseh njenih slojev in stanov; j. b) v prosvetnem oziru čuvati naravne pravic» staršev, družine in cerkve do šole; c) odklanjamo načelo močnejšega in sile ter zaak-, dovati politiko miru in sporazuma. 3. Krščanska politična stranka more na političnem torišču sodelovati z vsemi strankami, ki se strinjaj'» v gospodarskem in socijalnem programu ter stoje v, etičnih vprašanjih vsaj na stališču naravnega prav». S strankami, ki po svojem programu versko-etična načela odklanjajo, sodeluje le v slučaju, ko gre za dobflO-bit skupnosti, s pridržkom, da se ne žali cerkev in s« x verskem oziru nič ne poslabša; podlago sodelovanja; morajo pa tvoriti vsaj one določbe m cilji prirodfe* nravnosti, katere priznava i pamet i krščanstvo. ! Mednarodni stiki med katoličani 1. Slovenci, zbrani na V. katoliškem shodu iajfcf-da skrbi za časni blagor državljanov in zaradi tega Ijajo, da ne morejo pozabiti, kaj se je zgodilo s slov«t- i • (Resolucije V. kat. shoda). Cerkev in država. 1. Katoličani povdarjamo, da morejo samo večno resnična načela krščanske etike nuditi zdrav in trden temelj državi in da udejstvovanje pravnega reda v državi tem načelom ne sme nasprotovati. 2. Kakor je država v smislu naših načel poklicana, rok in dosegli avtonomije. Dokler ne bomo imeli avto- j noraije — in da je nimamo, so krivi samostojni, ki so -pri ustavi proti njej delali in glasovali — bode nas Pa- i šte vediio stiskal z velikimi in krivičnimi davki. Kako \ brer «loči smo Slovenci, ker nas je štirikrat manj, kot Srbov, ter komaj dvanajsti del vseh prebivalcev, dobro v«jo tudi samostojni poslanci. Dobnika je vprašal njegov i>ristaš-samostojnež: «Kako je kaj v Belgradu?« Dahnile nm je rekel: «Veš, najboljše je, če je človek v Belgradu tiha Kar Pašič reče, to se zgodi, vse drugo pa nič ue pomaga.« Zato Dobnik in Kirbiš, ki doma tako «a široko odprta usta in lažeta ter obrekujeta, v Bel gradu nista odprla ust, ampak lepo molčala in kimal« Pašičevi dolgi bradi ter lepo glasovala za to, kar so Skhi hoteli, ti. pr. za zvišane tálese (kolek), carino, zst trošariim (davek) pri vžigalicah, soli, sladkorju, kavi,, cigaretnem papirju, za davek na vino, da mora vinogradnik naznaniti, koliko vina pridela, za srbščino in cirüú'o v šoli, za povišanje desetka (procentov) od ona in pol na 6 odstotkov itd. To in še marsikaj drugega so «žegni« samostojne-srl>ske Pašič-Puceljeve vlade. Najhujša nesreča za nas Slovence pa je centralistična ustava, za katero so samostojni glasovali ter jo v svoj» neumnosti ali hudobiji hvalili kot največjo srečo ra Slovence. Doma so kričali: proč od Srbov, v Beogradu pa so prvi prisegali kralju in Srbom, doma so obljubovali republiko, tam pa so se prilizovali kralju ¡«t Srbom, ter plesali, kakor je Pašič žvižgal Pri tem pa so za lep «trisngeld« zaplesali avtonomijo, ena- večni blagor človeštva, in zaradi tega ji nihče ne sme kratiti njenih pravic, da more svobodno vršiti svoje božje poslanstvo. 3. Glede vseh cerkvi in državi skupnih (mešanih) zadev (zakon, šola, imovinsko vprašanje itd.) želimo, da se v zajemnem interesu cerkve in države urede v iskrenem sporazumu obeh. 4. Ugotavljamo, da takozvani kancelparagraf, ki ga uvaja vidovdanska ustava (čl 12 alinea 7), nasprotuje ustavno zajamčeni samostojnosti veroizpovedovanj V urejanju njihovih notranjih verskih poslov, ustavno zajamčenemu svol>odnemu izvrševanju bogoslužja in enakosti vseh državljanov pred zakonom (čl. 4). Zaradi tega, in pa ker se s to določbo ustave skuša uveljaviti policijsko nadzorovanje cerkve v njenem lastnem delokrogu, protestiramo proti njej in zahtevamo, se ta določba ne izvede, temveč sč iz ustave črta. Odklanjamo določbe členov 394—398 pačrta kazenskega zakona, ker nasprotujejo kazenskemu pravu in so krivične. — 5. Protestiramo proti vsaki omejitvi svobodnega občevanja katoličanov s sveto stolico in zahtevamo, da se načelo svobodnega občevanja tudi ustavno prizna in zajamči. G. Zasedanje škofij, ž ujmi j m drugih cerkvenih služb bodi načeloma popolnoma cerkvi prepuščeno. 7. Ugovarjamo proti krivičnemu zapostavljanj« katoliške cerkve in katoliške duhovščine v gmotnem oziru od strani države ter zahtevamo, da se povsod iz- skim narodom ob sklepanju mirovnih pogodb; v ft>-lažbo so jim le besede Benedikta XV., «ta narodi b« umirajo«. 2. Upoštevajoč dejstva, Iti jih je sila ustvarita, apelira katoliški shod na katoličane onih držav, katerim so naši bratje politično pridruženi, posebno aoi katoličane nemškega in italijanskega naroda, naj s* zavzamejo z vsemi silami za to, da se priznajo našim bratom v verskem, narodnostnem in kultiimem ozira tiste pravice, ki jih uživajo sami in da se postopa proti našim bratom na način, ki ustreza ne le ideji krščaa-stva, ampak že etementarnim zahtevam pravičnosti 3. Zato mora katoliški shod z globoko bolečJijj» ugotoviti, da so se proti Slovencem-katoličanom, ki ju> prišli po mirovnih pogodbah po tuje države, izvr&iU, premnogi čini krivice in da sega to nasilje celo v — cerkev. Javno označuje katoliški shod kot tako krivico na. primer: a) da se Slovencem odvzemajo pridige in p&$mi v slovenskem jeziku v cerkvi. b) Da se slovenski duhovniki odpuščajo in izganjajo, ker slučajno niso bili rojeni v tamošnjem ozemlja dasi tamkaj desetletja delujejo med našim ljudstvo». c) Da se v slovenske vasi pošiljajo duhovniki, M ljudstva ne razumejo. č) Da so se slovenski kapucini izgnali ie Gor|e«, kjer so stoletja dušnopastirsko službovali v najveŽJ* zadovoljonst slovenskega in italijanskega prebivalstva ter bili po svoji požrtvovalnosti in plemeniti nep®%-stranosti povsod priljubljeni. je pri gibal noge kot pravcati in na videz zdravi kolesar. Zdravnik se je zadovoljno smehljal uspehu, gledal radostno beciklista, kimal in rekel: «Jorgt, za danes dosti, se boš preveč utrudil, pa se bos še jutri vozil« Nagovorjeni je pogledal zdravnika, becikel se je ustavil, a invalid je prebledel kot stena . . . Zdravnik je pa zaupil: «¡Sedaj pa le dol in ven!« Vef gledalci le zdravilne vožnje smo ostrmeli — invalid je stopil s kolesa ua svoje noge — slal ravno — a bled kot stena in vsi smo gledali doktorja čudodelni-ka, ki je tako na inah ozdravil sicer neozdravljivega bolnika. Zdravnik je prijel bolnika za roko, ga peljal do vrat, ga porinil preko praga hi naenkrat so ga zagledale pred dvorano njegove oboževalke, ki so že čakale nanj s cigaretami in — stoj>al je ta ubogi Jdigl na lastnik nogah — šel je počasi in bled, da se je skoro opotekal a šel je sam in brez tuje pomoči. Vse je bilo o-suplo ia kot očarano od nenavadnega presenečanja ter gleda!« za počasi odhajajočim invalidom — dr. Negri pa se je smejal in pripomnil glasno: «Sedaj sem pa zopet enkrat razkrinkal enega goljufa, ki je vodil zdravnike, strežnike iu celo javnost več nego eno celo leto za nos.« Doktorja smo slišali, gledali za do pred trenutki neozdravljivim in največjega pomilovanja vrednim invalid ona — počasi se nam je vračala zavest, da ne stojim» pred neprodirno kopreno čudežnega ozdravljenja, ampak odkritjem in razkrinkanjem navadnega goljufa, !i je skozi dobro leto tako dobro igral ulogo popolnega invalida in dosmrtne življenjske nesreče, a je bit bolj zdrav kot mi vsi z doktorjem vred. Malo jiam je razložil zdravnik, da je imel našega ljubieka Jorgla že dolgo na sumu, da je goljuf, a te sum nje ni zaupal nobenemu, ampak je hotel tega pretkanca razkrinkati tako, da krinke bolezni ne bo mogel več pobrati. Zvabil ga je na električni becikel, jiognal stroj v tek polom loka, tok prekinil, a vožnja se je Jdrglu tako prikupila, da je sicer težko in trakolesno kolo gonil sam, ae ravedajoč se, kaj da dela in da si vleče raz sebe «sat krinko navidezno neozdravljive bolezni, še le 4&daf, k* m» ift /«klical zdravnik, da ima davojj, je po- stal pa se je tudi zavedel, da je ujet — in zrel za fronto in za doživljaj z mino. čisto zdravega, krepkega, lepo zraslega, črnookega in kodrastolasega Jorgla so še tistega dne odposlali h kadru, a kako je bilo z njim pozneje, ne vem. Ako se je srečno vrnil iz fronte, kamor je gotovo prišel, se še gotovo danes norčuje po Gornjem Štajerskem iz zdravnikov in javnosti, katero je farbal kot jiriprost infanterist v civilu pa navaden gornještajerski gozdni paznik in drvar. Iz Rogaške Slatine so me poslali v Gradec na super-arbitracijo, kjer so mi natančno pretipali in preiskali vse ude in živce. Med drugim sem moral tudi v garni-zijsko bolnico, da mi preišče vseučiliščni profesor in štabni zdravnik dr. Barnik ušesa, ker sem imel strel skozi glavo. Ko sem prišel pred vrata, ki so nosile napis: dr. Barnik, je čakalo tamkaj vse polno moštva raznih polkov, ki so imeli pri zdravniku gotovo isti opravek kot jaz. čakal sem precej dolgo, da so me spustili skozi vrata in sicer skupno s četovodjo od 87. pp. Dr. Barnik vam je velike, močne postave, hudega pogleda in jirofesorsko zadrezaslega obnašanja in glasu. Takoj na prvi pogled je, bilo uganiti: s tem gospodom bi ne bilo dobro črešenj jesti, ako bi se ga raz-ljutilo. No, ko sva vstopila, nas je premeril od pet do glave, meni pokazal, naj se vsedem, četovodji pa odvzel listek in čital Listek je odložil, položil vojaku obe ogromni roki na rami in kričaje vprašal: «Ali res nič ne slišite?« Na svoje gromeče vprašanje ni dobil nobenega odgovora — četovodja je bil gluh kot kanon. Zdravnik je prijel gluhaka za roko in šla sta v temno kamrico, kjer je prižgal električno svelliko, si nataknil na čelo ogledalo, svetil četovodji, v ušesa in skozi nos in le enkrat zamrmral: «Pfui Teufel!« Ko mu je presvetil ušesa ter nos, ga je pripeljal ro-pel ra roko iz kamrice, ga posadil na stol, potegnil i» predala neke vilice, trčil z njimi ob stol, jih položil na glavo četovodji in nekaj mrmral Nato sc je vstopil pred b<4o«t». zasadil vanj ovoj poglad. prdiri»! rok« mu M . tu in zatulil: «Sedaj pa ponovite ua menoj» kar bornih ' rekel?« Oddaljil se je od sedečega četovodje kakih 10 Korakov in še. zame komaj slišno izrekel v nemščini: «Plfc>-< kleti!« Četovodja seve ni ponovil, ker ni slišaL Zdravnik je stopil še en korak bližje in ponovil isto besedo, a B» bolj glasno — bolnik je molčal Zdravnik je stopal vedno bliže, kričal svojega «Prokleti!« vedno glasneje, a Jfe je bil tik pred sedečim invalidom, je zaupil iz celejga! grla: «Tri prokleti goljuf!« Prijel ga je z obema rokami» za ušesa, ga dvignil v zrak in ga zalučal proti vratom * opazko: «Če že misliš goljufati, pa bi mi bil povedal £rmI preiskavo!« Ubogi četovodja je priletel z vso silo v naročje »»-nitetnemu korporalu, ki je straži! vrata in ga je po&»~ lažfl: «Kaj ne, dragi kolega, sedaj j)a slišiš!« Žrtev zdravniške preiskave se je pobral, dr. Barnik je nekaj pisal in nato rekel: «Ako mi priznaš, da si goljuf, te ne bom puslil zapreti, sicer pa.« Četovodja )• prikimal in zdravnik je rekel: «Torej pri Grodeku si dobil strel skozi glavo, si pa sedaj zdrav in dobro slišM na obe ušesi, si goljufal zdravnike od leta 1914 do eta-nes, a tudi jaz le ne bom poslal na fronto, ker si sieben-undahciger.« Četovodji se je vrnila na lice kri, poljubil je zdravr-niku roko in stopical po prstih mimo korporafla pri vratih, ki ga je le še podražil: «Pri dr. Barniku gluhi zopet slišijo . . .« Bivši gluhi četovodja je danes imovit gospod, s* večkrat srečava in se vsakokrat nasmehneva, ker se spomniva na strogega, a dobrosrčnega dr. Barnika, ki je imel tako nagloučinkujoč lek proti popolni gluhoti. Da, da, za časa nesrečne svetovne vojne so se dogodila bog zna kolikokrat trenutno čudežna ozdravljenja iz najtežjih slučajev hromosti ter drugih bolezni, a »a aa veselje, ampak prebridk« fin leni takoj ca fronto spo-Sobnili ozdravit»««. 6. septembra 1923. Stran 3. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Beograjska vlada se največ bavi z bivanjem Radica ▼ inozemstvu in pa s tem, kako bi se obznane dale navaliti na Hrvatsko. Upanje na neko novo hrvatsko Branko, ki bi Hrvate pokorila Beogradu, je upadlo, zato pa sedaj beograjski vladni in zlasti še demokratski listi varajo javnost z vestmi, da je avtonomistična ali proti-centralistična opozicija popolnoma razpadla. To je in ostane -pobožna želja. Vladni krogi naglašajo, da bo «ajprej Radič obtožen in v odsotnosti obsojen radi ve-leizdaje, da je Pašič z vsemi temi koraki zadovoljen, da pa hoče, naj se še nekaj časa počaka. Izjemnega zakona še ne mislijo proglasiti nad celo hrvatsko seljaško stranko. Hrvatski listi odgovarjajo na vse to, da kažejo Vse take grožnje veliko vznemirjenost vlade in pa ne-poznanja merodajnih činiteljev glede pravnih določil, ki še vedno veljajo za Hrvatsko. Opozarjajo vlado na to, da je Avstrija hrvatske begunce sicer zasledovala, da je zaplenila njih premoženje, a jih ni obtoževala vele-irxlaje ker na Hrvatskem ne more biti nihče sojen v odsotnosti. Vidi se, da bi v Beogradu na vsak način radi izzvali nemire na Hrvatskem. V razne kraje so začeli pošiljati takozvane «leteče oddelke«. To so močne žan-darske patrulje, ki iščejo vojaške begunce in pa orožje, občine jih pa morajo, izdržavati. V teh oddelkih so po veliki večini žandarski novinci, ki se silno oblastno in nezakonito vedejo med ljudmi, če bi pa došlo do nemirov in spopadov, bi pa vlada rekla: glejte puntarje in Hrvate bi postavila izven zakona. Vodstvo seljaške stran ke je izdalo oklic na ljudstvo, naj se zadrži mirno ter se me da izzivati. Ko se na eni strani iz političnih razlogov tako neti nemir, je po Vojvodini in po čisto srbskih krajih javna varnost skoraj pri kraju in bijejo se boji med Orjuno in med srbskimi fašisti, nazvanimi «Srnao.« V Novem Sa-dr in okolici n. pr. je na obeh straneh par mrtvih in še več ranjenih in zapori so teh izgrednikov tako prenapolnjeni, da ne vedo več, kam z njimi. V južni Srbiji so pa še od občinskih volitev sem boji med Srbi in muslimani in v Beograd prihajajo poročila, da se hočejo mnogoštevilne muslimanske družine izseliti v Turčijo in Albanijo. Notranjo politiko, ki rodi take sadove, pa spremlja tudi zelo slaba zunanja politika in to se vidi zlasti sedaj, ko je reško vprašanje doseglo svoj usodni vrhunec, itapallska pogodba je dala Reki samostojnost, nam je pa pripoznala Baroš in Delto, in ko so italijanski fa-éisti navalili na Reko ter ji vzeli samostojnost, se tedanja radikalno-demokratska vlada v Beogradu za to ni brigala. Ničesar ni storila, da se izvede mednarodno določilo, ki je zlasti za nas Slovence in Hrvate velike važnosti in pomena. Italijane je to ohrabrilo in tako so sedaj Jugoslaviji nastavili nož na vrat: ali pusti, da skupna komisija, v kateri so pa seveda oni prvi in glavni, za dolgo dobo let upravlja z Reko, Barošem in Delto, ali pa da Italijani to sami zasedejo. Eno in drugo hočejo Italijani že s 1. septembrom in kakor vse kaže, je Reka izgubljena. Naša vlada je prvič zamudila pristop do mednarodnega razsodišča, ker je predaleč in predolgo popuščala pred Italijo in drugič se očitno vidi, da ji ni za to, da bi s tem malim, kar daje rapallska pogodba. pridobila hrvatsko in slovensko narodno gospodarstvo pred srbskim, ki'nima Skadra in ki je tudi glede solunskega pristanišča napram Grkom še vedno na slabem. V reškem vprašanju se dobro vidi, kako slabo je za jugoslovansko državo, ker Hrvati in Slovenci v njej nimajo prave veljave. Sedaj zopet poročajo nekaj iz Beograda o sporazumu v reškem vprašanju, pa to gotovo ne bo ugodno, ker sami vladni ljudje v Beogradu o sporazumu ničesar ne vedo ter si ne morejo misliti, kako bi se kaj ugodnega sporazumelo ali sprejelo brez hitrega obvestila vlade. Pašič se je odstranil, da lahko vso krivdo zavrne na druge in v Zagrebu že razglaša poštna direkcija, da se ne sme več pisati «Reka«, temveč samo «Fiume.« — To so značilne okolnosti «sporazuma.« S 1. septembrom se je kar čez noč prevzela južna železnica v državno upravo. Vlada je brez parlamenta izvedla rimsko pogodbo o prevzemu južne železnice. Ta korak je prenaglen in vznemirjeno je na eni strani železniško osobje radi nestahiosti, na drugi pa pridobit-veni krogi, ki imajo slabe izkušnje z državno železniško upravo. Jesensko parlamentarno delo se prične prihodnji teden. Za ponedeljek, dne 10. t. m., je sklican financijski odbor. Obravnaval bo kot prvo točko izpremembe zakona o taksah. Kakor znano, predlaga finančni minister velike izpremembe, ki naj po njegovi izjavi prinesejo državni blagajni okroglo 100 milijonov dinarjev novih dohodkov. Naši zastopniki so ugotovili, da bi bil finančni uspeh okroglo 450—500 milijonov dinarjev. Gotovo bo prišlo pri zakonu o taksah do ostrih spopadov, kajti tako fiskalnih taks, kakor jih predlaga finančni minister, ne moremo sprejeti. VOJNA NEVARNOST GRŠKO-ITALIJANSKEGA SPORA. Umor italijanske vojaške komisije, ki je vršila razmejitev med Grčijo in Albanijo. — Atentat se je izvršil dne 27. avgusta na cesti, ki pelje iz Janine na Santi Quaranta, in sicer v bližini grškega obmejnega mesteca Kokadia. Cesta pelje tam skozi velik gozd. Nekaj minut po odhodu albanskega delegata, ki se je peljal prvi naprej, so položili neznani ljudje preko ceste deblo, vsled česar se je moral ustaviti avtomobil, v katerem se je vodila italijanska delegacija. V trenutku, ko je avtomobil obstal, so padli prvi streli. V bližini se nahajajoča grš- ka straža je slišala 30—40 strelov. Zvečer so šele našli enega mrtveca v avtomobilu, štiri pa ob cesti. Mrliči niso bili izropani in tako se sklepa, da je bil napad političnega značaja. Ker so grški listi zadnji čas ostro pisali proti Italiji, je italijanska vlada Grčiji pripisala vso krivdo in odgovornost ter ji poslala ostre zahteve po zadoščenju in odškodnini z rokom od 5 dni. Italijanske zahteve so podobne avstrijskim Srbiji leta 1914 povodom umora prestolonaslednika v Sarajevu. Grška poslanim zahtevam ni mogla ugoditi in Italija je začela izvajati svoje grožn je — vojaški pohod na grške otoke, v prvi vrsti na Krf. Otok Krf je bil ob zasedbi bombardiran. Porušeno je policijsko in šolsko poslopje, 15 Grkov je ubitih, Italijani pravijo, da so bombardirali otok radi grškega odpora, grška poročila pa trdijo, da ni bilo nobenega povoda za obstreljevanje. Grčija je prosila Društvo narodov za posredovanje, angleški in švedski delegat sta v svetu Društva narodov odločno zastopala mnenje, da spada grško-italijanski spor pred Društvo narodov, dočim je italijanski delegat Salandra to tajil. Francoski delegat ni podal nobene iz jave. Stvarno stoji angleško javno mnenje na stališča, da je Italija z zasedbo Krfa kršila pogodbo iz leta 1863, v kateri so Anglija, Francija in Rusija, ko je Anglija Krf izročila Grčiji, jamčile večno neodvisnost tega otoka, ki tvori ključ k Jadranskem morju. Vendar pa Italija na to lahko odgvori, da te pogodbe ni podpisala in ni priznala. Pač pa se Italija lahko obdolži, da je kršila § 12 in 13 pogodbe Društva narodov, ki obvezuje včlanjene države, da svoje medsebojne spore predlože Društvu narodov, preden začno vojsko. Toda tudi ta 2 paragrafa sta preveč nejasna, ker ne izključujeta repre-salij, zasedbo Krfa pa Italija predstavlja kot golo kazensko sredstvo. Na vsak način pa je javno mnenje Evrope proti Italiji, ki je bombardirala popolnoma ne-oboroženo mesto in s svojim postopanjem ogroža ravnovesje v Sredozemskem morju, mir na Balkanu ter mir v Evropi sploh. Kar se tiče jugoslovanske vlade, izjavljajo «Novosti«, da želi naša vlada ostati popolnoma nepristranska, pa da tudi ne prevzame nobenega posredovanja. Angleška vlada je poslala svoje malteško vojno brodovje v grške vode. Nepojasnjeno je stališče Fran • cije. POTRES NA JAPONSKEM. V soboto, dne 1. septembra t. 1., je zadela Japonsko, to najbolj kulturno državo Daljnega Vzhoda, nesreča, 1 kakor je ne pomni menda človeška zgodovina od vesoljnega potopa naprej. Grozen potres je v par minutah u-ničil par največjih mest, v par minutah je izgubilo življenje nad 250.000 ljudi. Potres je bil tako silen, da so ga zaznamovali aparati na vseh potresnih opazovalnicah na zemlji. Prvi potresni sunek se je začutil zjutraj okrog 4. ure. Potem pa se je zemlja tresla neprenehoma par ur. Najmočnejše je potres divjal med mestom Joko-hama in glavnim mestom države, Tokijem, tam kjer se nahaja ugasli ognjenik Fuji. Mesto Jokohama, ki je največje in najvažnejše pristanišče Japonske, je bilo uničeno v šestih minutah. To mesto je popolnoma novega izvora ter sezidano povsem po evropejskem vzorcu. Prebivalcev ima okrog pol milijona. Pred 50 leti je na tem mestu še stalo priprosta ribiška vas, toda vstraj-nost in podjetnost Japoncev jo je pozdignila do enega izmed prvih mest v državi. Zlasti lepo je bilo urejeno pristanišče, ki je bilo po lOletnem delu dograjeno leta 1912. Prizori v mestu med potresom so bili strašni. Na tisoče ljudi je ležalo mrtvih in ranjenih pod ruševinami, katere je zajel požar. Drugi so bežali po ulicah, ne vedoč, kam naj se rešijo. Največ ljudi je pobegnilo na parnike, ladje in čolne, ki so stali v pristanišču; mislili so, da bodo na morju varni .Toda potres je razburkal morske valove, da so razbili mnogo ladij. Velikanski va lovi so se razlili po obrežju, uničujoč pod seboj vse, kar je še ostalo od potresa ohranjeno. Potem pa je začel liti dež, ki je sicer pogasil požar v mestu, toda ljudje, ki so se rešili, so bili brez vsakega zavetja, ker je tudi v okolici vse razrušeno ter so bili več dni izpotavljeni dežju in mrazu na prostem, tako da jih jc mnogo umrlo, mnogi pa so si vsled obupa sami končali življenje. Še hujšo nesrečo pa je potres povzročil v Tokiju, ki je največje in glavno mesto Japonske. Tokijo šteje okrog dva in pol milijona prebivalcev ter se razprostira na velikanskem prostoru 1900 kvadratnih kilometrov. Veliko površino zavzemajo vrtovi in krasni parki, ki oo dajajo skoro vsako hišo. Poslopja v Tokiju so skoro vsa japonskega značaja ter lesena. Zato pa se je lahko tako hitro razširil požar, ki je v par urah objel celo mesto. Zgorela je tudi cesarska palača, cesarska rodbina pa se je z največjo težavo rešila. Potres je v okolici 100 km okrog Tokija uničil vsa poslopja, razdrl železniške proge ter brzojavne in telefonske napeljave. Vlaki, ki so vozili na progi, so se vsled potresa prevrnili ter je mnogo ljudi pri tem našlo smrt. V kraje, ki jih je obiskala ta grozna nesreča, prihaja od vseh strani pomoč. Tudi iz inozemstva, zlasti iz Amerike, je prispelo vojno brodovje ter vojaki pomagajo reševati, kar se še sploh da rešiti. Položaj cele države je po tej katastrofi silno težaven. V okolici Tokija in Jokohame so se nahajale tudi najvažnejše tovarne, ki so tudi uničene, tako da je celo gospodarsko življenje japonske države za več let uničeno. Kaši poslano mad ljudstvom ! Shodi naših poslancev: Dne 8. septembra: 1. Sv. Križ nad Mariborom (po sv. maši v društvenih prostorih — posl. Žebot. 2. Sv. Primož na Pohorju (po ranem sv. opravilu pri cerkvi) in Kamen pri Vuzenici (po pozni sv. maši pri cerkvi — na obeh shodih go- vori poslanec Pušenjak). 3. Sv. Bolfenk pri Središču (po rani službi božji pri cerkvi) in v Središču (popoldne v Katoliškem domu — na obeh shodili govori poslanec Bedjanič in Vesenjak). Dne 9. septembra: I. Velika Nedelja (po rani sveti maši pred cerkvijo — govorita poslanca gospoda Bedjanič in Vesenjak). 2. Makole (po rani sv. maši v Društvenem domu) in Stu-denice pri Poljčanah (po večernicah — na obeh shodih govori poslanec Falež.) 3. Jurklošter (po sv. masi pri cerkvi — poslanec Kugovnik). 4. Remšnik (po prvi sv. maši pri cerkvi — posl. Pušenjak). 5. Sv. Jurij ob Pesnici (po rani sv. maši v društvenih prostorih) in uornja Sv. Kungota (v cerkveni hiši gospodarsko zoborovanje — na obeh shodih govori poslanec Žebot). Dne 16, septembra: 1. Sv. Jurij ob ščavnici (po rani sv. maši v župnišču — poslanec dr. Hohnjec). 2. Sv. Tomaž pri Ormožu (po rani sv. maši pri cerkvi — poslanec Bedjanič). 3. Sv. Venčesl (ob 7. uri po rani sv. maši) in Slov. Bistrica ob 11. uri po poznem sv. opravilu — na obeh shodih govori poslanec Falež. 4. Kotlje (po sveti maši — poslanec Kugovnik). 5. Olimje (po sv. maši v gostilni Kos) in v Lmenem (popoldne v gostilni Pajk — na obeh shodih govori poslanec Vrečko). Shodi narodnega poslanca Krajnca. Dne 8. spetem-bra: Videm (po rani sv. maši in po pozni sv. niaši v Zdolah pri Vidmu. Dne 9. septembra: Braslovče (po rani sv. maši in popoldne v Polzeli, Dne 16. septembra: Sv. Jurij ob južni železnici po rani sv. maši in popoldne v Celju. Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, dne 2. septembra, poročal svojim volilcem pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V jako velikem številu zbranim poslušalcem je govornik pojasnjeval vzroke, ki so dovedli do sedanjega nepovoljnega stanja v naši državi. Zli nasledki centralistične ustave in centralistične uprave se množijo od dne do dne ter kažejo v jasni luči one slovenske stranke, ki so slovensko ljudstvo ukovale v spone centralizma. Kakšno nesrečo so na naš narod spravili in kakšen zločin nad njim storili slovenski samostojneži in demokratje, ki so glasovali za centralizem, in slov. socijalni demokratje, ki so ga odobravali ter ga še odobravajo, dokaz za to so vsi oni slabi zakoni, ki jih kuje centralizirana zakonodajna kovačnica v Beogradu. Naši poslanci so se tem zakonom, ki so vzbudili nevoljo med našim ljudstvom, na vso moč protivili, pa so bili preglasovani od vladinih strank: od radikalov, Turkov in Nemcev. Govornik je nato razpravljal o revizio-nističnem bloku, o njegovem postanku, namenu in pomenu v notranji politiki naše države, o položaju^ kj ga je v bloku in tudi v državi ustvarilo potovanje Ra-diča v tujino. Pojasnil je tudi, kolike vrednosti so tiste vesti, ki se zadnji čas širijo v javnosti o nekakih pogajanjih naše stranke z radikalskimi voditelji in celo o vstopu naše stranke v vlado. Končno je izjavil, da naša stranka od svojega programa in od borbe za istinito avtonomijo Slovenije ne odstopi. Predsedujoči župan Stuhec je predložil, naj zbor volilcev izreče poslancu ljutomerskega okraja in vsem poslancem Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje in priznanje za dosedanje delo. Predlog je bil -enoglasno sprejet. Sprejeta je tudi bila resolucija zoper ukinjenje jesenskih šolskih počitnic na deželi in za zopetno uvedenje jesenskih počitnic. Tedenske nitflctL Duhovniške in cerkvene vesti. Emil Čašelj, bivši župnik v tržaški škofiji, je postavljen za provizorja v Žicah; novomašnik Jožef Bezjak je nastavljen kot II. kaplan pri Sv. Juriju ob južni žel., kjer je Blaž Brdnik postavljen za I. kaplana; potem Peter Kovačič kot II. kaplan pri Sv. Križu na Slatini in Matija Neudauer na Gornji Polsavi; Štefan Stiper je postavljen od Sv. Martina na Paki na Ljubno, Janez Kljun iz Rečice k Sv. Ilju pod Turjakom, Jožef Dušic iz Marenberga na Rečico, Janez Ogulin iz Jarenine v Marenberg, Jakob Bohak iz Braslovč v Jarenino in Alojzij Vrhnjak iz Ljubnega v Braslovče. Martin Erhatič je postavljen za provizorja pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in Vladimir Cepuder za pomožnega duhovnika na Razboru.j — Župnijski izpit so napravili sledeči čč. gg. kaplani: Arlič Drago Brežice, Avšič Martin Mozirje, Čepin Martin Stranice, Hrastelj Franc Dobrna, Jazbinšek Franc vojaški kurat, Šlander Makso Rajhenburg in Zadravec Matija Ljutomer. — V pokoj je stopil č. g. I. Kapler, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Naseli se v Rušah, pri Mariboru. — Sv. birma b oše v Novicerkvi dne 9., v Vojniku dne 10., v Vitanju dne 11. in na Dobrni dne 12. septembra t. 1. — Na Bočni bo dne 8. septembra prej posvečenje cerkve in zvonov. Ne pozabite naših dijakov v Mariboru, ki si radi draginje ne bodo mogli plačati večerje. Večerjo jim bo oskrbela «Dijaška večerja«. Prosimo pa prijatelje dijakov, da prispevajo, kakor lani za Dijaško večerjo denar ali živila. Nabrani darovi se pošiljajo na naslov: Dijaška večerja v Mariboru, Cirilova tiskarna. Dr. Je-rovšek, t. č. predsednik. Kupujte za šole in sicer za ljudske, meščanske in srednje šole vse knjige in vse šolske potrebščine v prodajalni Cirilove tiskarne, kjer bodete ceno in dobro ]>ostreženi. Ta trgovina se vsakomur najtopleje priporoča. Vse krajevne odbore SLS, ki še niso poslali naslovov zaupnikov, kakor smo jih zahtevali v okrožnici z dne 13 .avgusta, pozivamo, da nam takoj pošljejo imena in natančne naslove zaupnikov. Koliko zaupnikov vsaka posamezna organizacija voli, smo navedli v o-krožnici. — Tajništvo SLS v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. , Našim županom! Naša stranka je na željo županov in odbornikov založila tiskovine za sezname obvezan-cev za kuluk, katere morajo župani sestaviti v treh izvodih. Pozivamo gg. župane, ki seznamov niso sestavili, da si tiskovine takoj naročijo pri tajništvu SLS v Mariboru, Tiskarna Sv. Cirila. Stanejo po 1 D. Mariborske novice. V Mariboru stavka delavstvo v delavnici južne železnice. Stavka nad 1500 delavcev, ki zahtevajo povišanje plač. V predilnici in tkalnici trvdke Doctor in drug stavka 500 delavcev in delavk, ki tudi zahtevajo povišanje plač in zboljšanje nezdravih ra-mer v tovarni. Mariborski Orli se pridno pripravljajo na prireditev, ki se bo vršila ob priliki blagoslovitve nove orlovske zastave. Orlovska prireditev v Št. Ilju v Slov. gor. Kdor se tie spominja, kako prijetno nas je leta 1920 povodom desetletnice Društvenega doma razveselila naša mladina s svojim telovadnim nastopom? Letos se je naš telovadni odsek zopet poživil in vztrajno telovadijo krepki naši Orli vsako nedeljo in praznik popoldne, imajo pa tudi svoje poučne sestanke. Da pokažejo uspehe svojega dela, nastopijo z brati iz Maribora in Jarenine v nedeljo, dne 16. t. m. po večernicah v javni telovadbi na prostoru poleg Slovenskega doma. Vse prijatelje naše mladine vabimo prav prisrčno, da se te lepe prireditve mnogoštevilno udeleži in tako izrazi priznanje in da spodbudo poštenim fantom za nadalnje delo. Po telovadbi bo na istem prostoru kratka, domača zabava. Sodeluje godba Katoliške omladine iz Maribora. Natančni spored bo v prihodnji številki «Slov. Gospodarja«. IS'a veselo svidenje dne 16. t. m. v Št. Ilju. Tudi k naši žandarmeriji bi se radi vsilili. Žandar-tnerija v Sloveniji je bila doslej tako srečna, da je imela same slovenske oficirje kot komandante. In res mi Slovenci po prevratu nismo imeli doslej vzroka, da bi se bili lahko pritoževali radi nasilnosti žandarjev, kakor je to n. pr. na Hrvatskem, v Srbiji, Bosni in Črni gori, kjer pašujejo sami srbijanski orožniški oficirji in sr-bijansko orožništvo. Slovenija se vedno bolj dopade na šim južnim bratom in na vsak način se skušajo s časom vriniti ter vsiliti na vsa važnejša mesta, ker jim to dovoljuje nesrečni centralizem. Pri redni vojski že nimamo skoro niti ednega višjega oficirja, ki bi bil Hrvat ali Slovenec, ampak so že na vseh višjih mestih samo čistokrvni Srbijanci. Sedaj so jim zadišala tudi mesta komandantov žandarmerijskih čet v Sloveniji. Časopisje poroča, da je že brzojavnim potom vpokojenih 50 žandarmerijskih oficirjev Slovencev ter Hrvatov. Ke-do bo zasedel njihova mesta, je jasno kot beli dan. Ako bodo slovenske žandarje komandirali srbijanski častniki, potem bodo bežali slovenski orožniki iz službe in kmalu bomo imeli čisto srbijansko žandannerijo in potem šele bomo čutili na hrbtu ter plečih, kako zlo so nam nakopali samostojni in demokratje, ki so nas potom vidovdanske ustave prodali vsestranskemu izrabljanju beograjskega centralizma. Bombni napad na električno centralo v Trbovljah. V četrtkovi noči prejšnjega tedna je iz doslej nepojasnjenih vzrokov nekdo podložil bombo trboveljski električni centrali. Eksplozija bombe na srečo ni tirjala niti ene smrtne človeške žrtve. V prostorih za kotle se ge reuspočila pod enim kotlom dinamitna bomba, katere drobci so težko poškodovali službo vršečega nadzornika Stepišnika. Nadalje je razbil zračni pritisk okna na hišah v okolici ter poškodoval streho elektrarne. Krivdo bombnega napada so seveda takoj zvalili na rudarsko delavstvo, ki že stavka dalje časa radi premalenkostnih plač. V očigled temu nedokazanemu osumljenju pa je izjavilo stavkujoče delavstvo sledeče: Združeni trboveljski delavci obsojajo napad in zahtevajo tozadevno najstrožjo preiskavo. Delavstvo zanika možnost, da bi bil izvršen napad od strani stavkujočih rudarjev, ker Je bila električna centrala, v 'kateri je bilo zaposlenih 20 delavcev, noč in dan zastražena od orožnistva. Preiskav* še ni dognala krivcev napada, ki bi bil, ako bi bil uspel v polnem obsegu, grozna nesreča za cel trboveljski premogokop. Lepa cerkvena slovesnost pri Sv. Barbari v Halozah. Pri nas se je zadnjo nedeljo vršila slavnost, kakršne še doslej barbarska župnija ni doživela. Vršilo se je blagoslovljenje treh novih bronastih zvonov po gospodu knezoškofu za župnijsko cerkev. Že od četrtka naprej so nam topiči naznanjali to slavnost. V petek popoldne smo zvonove ob spremstvu 17 vozov belo oblečena» deklet prepeljali od postaje Moškanjci skozi marjetsko župnijo, kjer so veličastno pozdravili ondotni zvonovi še ne blagoslovljene bronaste tovariše, črez borlski most k Sv. Barbari. V soboto zvečer se je pripeljal presvitli posvetitelj k nam v spremstvu jahačev. Iskreno so ga pozdravili gospod župnik, šolska mladina, obojna Marijina družba in domači gospod župan. V nedeljo pa je došlo ljudstva, da se je vse trlo. Vse haloške župnije so bile zastopane, pa tudi spodnje Ptujsko polje in hrvatsko Zagorje. Gospod knezoškof je izvršil globoko pomembne cerkvene obrede ob asistenci 8 duhovnikov. Nato je nam v globoko zamišljeni pridigi razložil namen cerkvenih zvonov na podlagi ljubke pesmi Blaža Potočnika «Zvonikarjeva«. Pridigi je sledila sveta maša gospoda knezoškofa. Cerkvena slavnost se je končala ob pol 12. mi. Sedaj so se pa začel izvonovi dvigati, ob navzočnosti tisočglave množice v krasni visoki, barbarski zvonik, ki slovi daleč na okoli po svoji lepoti in je visok nič manj nego 55 m. Vse je nestrpno čakalo, da se bodo oglasili naši novi prijatelji od zibele do groba. Končno so nam začeli peti zvečer od pol osmi uri. Ljudje po naših vinorodnih gričfli »o zaplakali od veselja, to krasno, milo zvon j en-je p» sega do (lim duie in se bistveno razlikuje od predvojnega. Omenimo, da je gospod župnik vsled njemu las trne enereije in pranišljenosti obranil največji zvon, j ki tehta 1600 kg in ima glas «eis«. Sedanji novi tehtajo: 1Ö44 kg z glasom «e«, 445 kg z glasom «gis«, 295 kg z 1 glasom «h«. Imamo sedaj popolno zvonjenje, ki je lepše in za 347 kg težje od predvojnega zvonjenja. Tako je tedaj za našo župnijo vprašanje glede nabave zvonov rešeno, kajti podružnici sv. Ane in sv. Elizabete sta bili že v zadnjih treh letih opremljeni z novimi zadostnimi zvonovi. Bogu iskrena zahvala za bogate vinske letine v zadnih dveh letih, istotako domačim in tujim darovalcem topla zahvala. Zvonovi pa delajo vso čast mariborski zvonolivarni inženirja J. H. Bühl, ki jih je tekom kratkega časa vlila. Ista tovarna se toplo priporoča. Glasovi novih zvonov so v krasni harmoniji ; z največjim. Upravičena pritožba. Od Sv. Andraža v Slov. gor. poročajo: Z začetkom šolskega leta v septembru smo najbolj prizadeti mi mali posestniki in to zavoljo jesenske paše. Poletni čas so nam otroci napasli živino • do šole, sedaj v jesen vsled prekratkega jutra to ne bo več mogoče. Tudi pri spravljanju jesenskih poljskih pridelkov so nam bili otroci v veliko pomoč, ker je pomanjkanje delavcev tako veliko. Sedaj izgubimo še to pomoč. Sedanje počitnice so pač v korist učiteljstvu, i ne pa kmetskemu ljudstvu. Kdo je kriv? Tukajšnji g. ; nadučitelj nam je v nedeljo predbacival, da so to za-j krivili naši poslanci. Mi kmetje pa dobro vemo, da so i naši poslanci vse storili, da bi namesto poletnih počit-| nie ostale stare. G. nadučitelj, niste prav povedali. Reči bi morali: Mi učitelji, ki nimamo srca za kmetsko ljud-; stvo, mi smo si želeli tako in v Ljubljani so vaši libe-\ ralni prijatelji tako storili. Ne imejte nas za tako pri-i proste, da bi vam verjeli, kar ni res! — Vaši nedeljski ? obiskovalci. j Orlovskega nastopa pri Mali Nedelji dne 2. septem. j ni priredilo Ljutomersko orlovsko okrožje, ampak le \ posamezni odseki. Okrožni odbor ni bil o tej prireditvi i obveščen. \ Nagla smrt. Poročilo od Sv. Venčesla. Dne 29. av-! gusta je na travniku, ko je otavo sušil naglo umrl Jo-I žef Ratej, posestnik pri Sv. Venčeslu. Nagle in ne ne- • previdene smrti, reši nas o Gospod! Orjuna v Šmartnu ob Paki. Po dolgih pripravah i se je tudi tukaj ustanovila Orjuna. Predsednik je neki Limel Petrič, sin trgovca z lesom, tajnik pa baje Vlado ; Mikuš, sin trgovke Mikuš. Druga mesta v odboru so še ■ nezasedena, ker ni — več članov! Uniforma je določe-na za enkrat samo še za hlače. Hlače so iz črnega suk- | na, na kolenih in na taisti strani, kjer se sedi, pa veli-: ka bela zaplata. Prav lično! Kdor se zanima in si hoče j te hlače ogledati, jih lahko vidi pri vsakem osebnem : vlaku na tukajšnji postaji. Zdravooooo! Na pranger z njimi! Iz Šmartna ob Paki poročajo: i Predsednik tukajšnje Orjune je na tukajšnjo šolsko i poslopje nabil neki orjunski plakat. Kakor smo izve- ■ deli, je dal za to dovoljenje g. nadučitelj Weber, kar pa • on zanika. Ta plakat pa je moral Petrič na odločen na-: stop načelnika krajevnega šolskega sveta g. Steblovnika I odstraniti, ker so bili ljudje nad takšno predrznostjo I razburjeni. Ali mislijo ti mlečnozobni fantiči, da je šola kakšna reklamna deska za orjunske pustolovščine? ! Da ne bo drugič zopet kakšnega izgovora, naj si dobro prizadeti vsi skupaj zapomnijo točko 138 šolskega reda, ki pravi: Voditelj šole nadzoruje šolsko poslopje in izvršuje hišni red. Gledati mora na to, da šolskega poslopja z vsemi pritiklinami vred. ne rabijo niti učne j moči, niti kdorkoli na način, ki je proti njegovemu namenu. Ako je treba kaj ukreniti, naj se voditelj šole ta-; koj obrne do šolskih oblasti za odpomoč. Pripomnimo, ] da je šolska oblast prve stopinje krajni šolski svet. To : si naj g. nadučitelj prav dobro zapomni. Našim somiš-j ljenikom pa prav toplo priporočamo, da si prav dobro zaomnijo taiste hiše, iz katerih se rekTUtirajo orjunci, ! pa naj si bodi kdorkoli. Skrbeli bomo, da se imena : vseh taistih, ki bodo pristopili, zvedo v javnosti. Na ; pranger z njimi! Meščanska šola v Šoštanju. Ponavljalni izpiti ter ! sprejemni izpiti za II .in III .razred bodo v pondeljek, : dne 10. t. m. Vpisovanje vseh ostalih učencev in učenk s pa se bo vršilo v torek, dne 11. t. in. V pondeljek se je javiti pred 8. uro, v torek pa med 8. in 12. uro. Učence in učenke, ki še niso pohajali meščanske šole v Šoštanju, naj spremljajo starši in prinesejo s seboj zadnje spričevalo, izpisek iz krstne knjige, domovnico in spričevalo o cepljenih kozah. Na pozneješe prijave se ne bo moglo ozirati. — Ravnateljstvo. Radikalen in brezobziren nastop. (Dopis iz okolice Šoštanja.) V resolucijah minulega kat. shoda v Ljub-: ljani čitamo, da zahteva in obljubuje kat. dijašlvo radikalni nastop v verskem vprašanju. Dobro, z radikalnim nastopom hočejo odgovoriti radikalnim nasprotnikom. Ali ne potrebujemo takega nastopa tudi mi kat. kmetje? Kako sijajen je bil vspeh zadnjih volitev in veličasten naš kat. shod v Ljubljani, a naši domači nepri-jatelji, sokolstvo in orjunaštvo, nastopa vedno predrz- j neje. Ko bi mi radikalno nastopali, bi bilo drugače. Zali j tevamo na zadnje orjunaške provokacije v Šoštanju, : da se skličejo vse naše krajevne kat. organizacije, oso- i bito zaupniki KZ, na posvetovanje, d ase ugotovijo vse . orjunaške trgovine in gostilne. Radikalen, brezobziren nastop! Morebiti utegne širšo javnost zanimati, da je naš junaški živinozdravnik voditelj — ober-orjunaš! Razmere v Rečici ob Paki. Pred nekaj časom si je naš poštar izposloval od «Jutra« izjavo, da odklanja čast biti njegov dopisnik. Ko je Sunbirtov Tinček to izvedel, hoče tudi enako izjavo od «Jutra« dobiti. Opozarjamo naše občinarje in okoličane na veliko čast, ki je doletela našo vas. Nadebudni sin našega «tudi« lesnega trgovca Petriča je postal orjunaš ter nosi ponosno takšen mak. Pozor na to kišoi Sklepi kraje nega odbora SLS pri Sv. Frančišku v Sav. dolini. Krajevni odbor Slovenske ljudske stranke pri Sv. Frančišku je na svoji seji odločno protestiral proti tlaki ali kuluku. Nikakor si ne damo dopasti, da bi nas iz Beograda )■. rnandiral kak gradbeni minister, kakor bi si zmislii. če že hočejo imeti tlako, naj jo vpeljejo v spodnjih krajih, a pri nas naj ostane, kakor je! Ravnotako protestiramo tudi proti davku od kole-seljev «sa fedrima«. Ali res misli finančni minister, v Beogradu izžeti zadnji vinar od našega kmeta? Radovedni smo, koliko kaj srbski del naše države tega davka plača? Bivšim demokratskim in samostojnim poslan cem se pa naj zdaj plačevalci tega davka zahvalijo za to uslugo. Apeliramo na Jugoslovanski klub, naj zastavi vse sile, da se te dve krivični naredbi odpravita. Če bi šlo kar naprej tako, ne bo dolgo, da nas bo kak valpet z bičem na konju gajžlal na tlaki. Tako govori, ker je še vedno pristaš Samostojne. Od Sv. Ruperla nad Laškim poročajo: Bezgovšek, p. d. Lah, iz Velkih grahoš, kaj rad zabavlja čez našo stranko, ker je goreč pristaš Samostojne. Sedaj, ko ljudje zmerjajo čez kuluk, pravi vsakemu našemu pristašu, s katerim se pogovarja: «Vidiš, ko je bil še Drofenik poslanec, so Srbi tudi hoteli vpeljati kuluk, pa Drofenik in drugi samostojni poslanci so to preprečili; klerikalci pa so takoj podpisali postavo za kuluk.« Bezgovšek, vedite, da si s takim govorjenjem pritisnete na se pečat grdega lažnjivca. Naši poslanci so v skupščini govorili in glasovali proti kuluku in le vsled centralizma, za katerega je glasoval Drofenik in vsi drugi samostojni poslanci, je bilo mogoče upeljati kuluk, visoke davke, strogi vojaški zakon in druga bremena, ker so naši poslanci vsled centralizma od srbianskijh vselej preglasovani. Torej Bezgovšek in vi drugi samostojneži, ki sedaj tako radi zabavljate čez naše poslance radi ku-luka, le primite za ušesa svoje bivše samostojne poslance, ki so krivi vsega zla, ki je vsled centralizma že prišlo in še bo prišlo čez naše ljudstvo, svoje lažnjive jezike pa vtaknite za zobe! Iz Laškega okraja. Občinski obor Marija Gradeč je na svoji seji dne 19, avgusta 1923 enoglasno sklenil, da protestira proti tlaki, to je zakonu, katerega so že naši pradedje zavrgli ter obsodili na pogin in je danes zapet oživel. V Sloveniji so okrajni zastopi, njih naloga je, da skrbe za okrajne ceste, za kar mi davkoplačevalci v obliki davka tudi prispevamo. Za občinske ceste pa skrbi občinski odbor s tem, da vsako leto potrebno svo-to v proračun vpostavi, nekaj pa ljudstvo prostovoljno popravlja po zimi, kadar ima čas. Dolžnost župana in odbora je, da skrbi, da je občinstvo v občini kar najbolj zadovoljno ter vdano državi, a s to naredbo pa se ljudstvo samo po nepotrebnem razburja. Ljudstvo preklinja župana in odbor, spominja se pa tudi tistih, ki so to naredbo skovali. Najdena denarnica z 12 din. 50 para in šoferska izkaznica z imenom Miroslav Drozg. Dobi -se pri županu v Dohrenju, pošta Pesnica. «UMaMMttgsvi. 1I«I1 ■■limniinr t m i«» <»n i .............................mmm (josoodarst^ KMETIJSKA DELA V MESECU SEPTEMBRU. Doma na dvorišču in pri živini. Pokrivajmo slamnate strehe stanovanj, gospodarskih poslopij in hlevov s škopo, katero smo dobili ob priliki mlatve. Po stanju strehe spoznamo hišnega gospodarja. Streha, ki rebra kaže, je tožiteljica zanikernega gospodarja. Pokrivanje vršimo pred nastopom deževnega jesenskega vremena, da se obvarujemo pred morebitno škodo, ki bi nastala vsled natekanja po dežju. Žito, katero mislimo posejali, očistimo grahorja, stoklase, ljulike in drugega plevela. Umni poljedelci sortirajo žito tudi po kakovosti, da dobe lepše blago za seme. Držimo se pravila: kakršna setev, takoršna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rast line, ki dado večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žitnega semena nam je treba trijerjev, še boljši pa so takoimeno-vani čistilni in sortirni stroji patenta «Heid«, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje, prav tako moramo tudi v rastlinstvu z odbiranjem semena dvigniti produkcijo d> višje stopnje. Živino spuščajmo na pašo skupno, staro in mlado, jesenska paša je navadno najobilnejša. Kjer se nahajajo hrastovi gozdovi, gonima tja svinje, ki ob želodu rade odebele. V vinogradu. V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovitno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovitnost vi» ske trte je lastnost, ki se prenaša potom cepičev od starega trsja na mlado. Čestokrat imamo opraviti s trsjen«, ki kljub pametni rezi, izdatnemu gnojenju in drugim opravilom noče obilno roditi. Takšno trsje je za raz-plodbo nerabno. Z ozirom na različna svoj s t va glede rodovitnosti poedinih trt bomo torej jemali cepiče, bodisi za suho aH pa za zeleno cepljenje vselej le od naj-rodovitnejše in bujno rastoče trte. Rodovitno trsje zaznamujemo s tablicami ali na ta način, da pomažemo stari del trsa z oljnato barvo na vidnem mestu. To storimo tri leta zaporedoma in zvedeli bomo natančno, katero trsje je rodovitno in katero nerodovitno. S selekcijo trt naj bi se pečali vsi umni vinogradniki, zlasti tisti, ki se pečajo obenem tudi s trtničarstvom. Žalibog pa najdemo na nekaterih obsežnih posestvih vinogradnike, ki v svojem predživljenju kot oficirji ali sodni j shi pisarji niso razločevali niti med cepičem in podlago, kaj še, d» t* poznali smotreno selake^o plemenskih trt. Teoretično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo samotvoren, mehaničen razvoj živih bitij. — Jedro ieh opazovanj postavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za obstoj, vsak slabot-aež pa mora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privežeom dolične ločne višje, ali pa, da potegnemo z motiko nekoliko zemlje izpod trsa. O trgatvi v mesecu septembru v naših kraj:h ni govora, ker je grozdje še prekislo in nezrelo. V sr.donosniku. Razen nekaterih zimskih sort dozori sadje pri nas po veliki večini v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ter prosi, da spravimo dozorel sad. Jesensko sadje se shraniti precej dalje nego poletno, ako ga spravimo ob pravem ¿asu. Jesenske hruške in jabolke moramo potrgati, preden popolnoma dozore na drevesu, češplje in slive za .azpošiljanje potrgajmo, ko imajo še napeto kožo. pa jih nočemo sušiti ali predelati v mezgo ali kakor pravijo Hrvati pekmez, tedaj so tem boljše, čim dalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta način z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše koščičasto sadje porabimo za aganjekuho, najslabše peškasto, ki ni porabno za sušenje pa za napravljanje sadjevca. Kako je postopati pri napravi sadjevca in ravnati s posodo nam razen mnogih drugih praktičnih navodil o uporabi sadja v poljudni obliki opisuje gospod Josip Zupane, okrajni «konom v Ptuju v svoji knjigi «Konserviranje sadja in raznovrstne povrtnine za domačo uporabo«. Naroča se pri njem ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 16 D s poštnino wed. Za spravljanje sadja potrebujemo razen primernih lestvic, obiračev in posode tudi odznotraj obšite košare, ki imajo ločen locenj za pritrjevanje vrvice. Nikdar ne hodimo po drevju s čevlji, ki so okovani z žreblji ali podkvami, ampak bosonogi ali pa v nogavicah. Pri tr-fanju namiznega sadja moramo paziti, da ne izderemo peclja, brez katerega je najlepši sad malovreden. Enako pazimo tudi, da sadju ne zadamo odtiskov, ki prav iako zmanjšajo njegovo vrednost. V drevesnici dovršujmo okulacijo. Okulirane div-fake pregledajmo in okulirajmo vnovič, ako se niso prijeli. Za kakih 14 do 21 dni po okulaciji prerežimo vezi, alasti pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen «debele. Dobro je tudi ako drevesnico še enkrat temeljito «kopljemo in očistimo plevela ob suhem vremenu. Na polju in travnikih. Kdor še ni zoral strnišča, maj to stori, dokler je manj dela z vprežno živino in lepše vreme. Kopajmo pozni krompir, ko se je zel jela sušiti. Ako smo sadili krompir v vrste ali rede, tega ga lahko izoravamo s posebnim izkopalnikom. Okopavaj-mo repo, mrkev in peso, kar znatno pripomore, da postanejo sadeži debelejši. Spravljamo razno sočivje o pravem času, da ga ne napade plesen in trohnoba. V drugi polovici meseca dozori navadno koruza. Lupitev ali kožuhanje koruze je pri nas po starih običajih zdru-»eno k godbo in plesom. Letošnja koruzna letina uteg-»e biti ena najboljših; zato se že sedaj pripravljajo aid j c ii verižniki, da pokupijo bogat pridelek po nizki «eni ea izvoz v Italijo. Koncem septembra je začeti s setvijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, prihranimo «bilo semena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo m globočino v zemljo. Da preprečimo snetljivost namakajmo rž in pšenico po eno uro v 1 odstot. raztopini modre galice. Tako namočeno žito razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuli in postane dobro za setev. Pri rži se imamo boriti ludi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom splesni in segnije. Kmetje pravijo v takih slučajih, da je rž pozebla. Zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je «uspulum«, ki se z enako dobrim uspehom «bnese tudi proti snetlivosti žita in drugim glivičnim boleznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v kateri raztopimo 100 g uspuluma. Namakanje traja eno «o. Na travnikih dovršujmo otavno in otavično kosajo pred nastopom hladnega jesenskega vremena. Pašo Szkoriščajmo kolikor mogoče tudi ob mrzlem vremenu, ®oda brejih živali ne spuščajmo takrat na prosto. i?» vrtu. Presajujemo zimsko salato, zimski oh-rovt i« rimsko zelje. Kdor še ni posejal špinače, re-pinclja, mrkve in petršilja za prihodnjo pomlad, naj stori to nemudoma, dokler je vreme toplejše. Endivijo presajevati je že prepozno, ker rast vsled hladnejšega jrremen* v septembru ponehava. Mladenke presajujejo mačehce, tulipane, narcise in druge pomladne cvetlice ■a cvetlične gredice ter jih pokrivajo pred zimo s smrečje». T kleti. Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času trgatve v poštev. Ovinjajmo nove sode s kropom ali paro, kateri smo pridejali 2 odstot. sode, da lažje odstranimo čreslo iz lesa. Na polovnjak zadostuje 15—20 iitrov vrele vode. Ta voda se ne sme ohladiti v sodu, temveč jo je iztočiti še toplo. Zaparjenje ponovimo 2 do 8 krat, da postane zapara čista, nato pa napolnimo »od do vrha s studenčnico, ki naj ostane kake 3 dni v njem. Cista voda izluži v tem času ves preostali duh in okus po hrastovem lesu iz soda. V večj'li vinskih kleteh imajo posebne izparjevalnike, s pomočjo katerih se dovaja vroča para pod zračnim pritiskom polovične atmosfere v sode ter jih očisti čresla v najkrajšem času ^sod 600 litrov vsebine pol ure). Popravljene sode ovin-jamo enako kakor nove. Tako popravljene sode rabimo aajprej za vrenje mošta. Za vino so uporabni še le •«daj, ko smo jih izparili z vrelimi vinskimi drožami. aH p«, ko je povrel v njih vinski mošt Sode, v katerih bo j« tekom časa nabralo mnogo vinskega kamna in 4v«pl» je odpreti in omenjene snovi odstraniti. Plesnit-»« w bolne posode p« itak ne najdemo k» kar si bodi v dobro oskrbovanih vinskih kleteh. Kjer pa je vinska posoda splesnila vsled nepazljivosti oskrbnika-kletarja, je takoj pozvati na odgovor in najbolje odpustiti iz službe. Pred trgatvijo očedimo klet temeljito in posuj-lao tla, ako niso s cementa, s svežim peskom. Dobro je pobeliti stene vsako peto leto z apnenim beležem. V čebelnjaku. Letošnje leto spada brezdvomno med dobre medene letine. Preobilico medu izvejajmo ter pustimo v vsakem panju 4—5 satnikov z medom, ki naj bo čebelam za prehrano skozi zimo. Slabe j še panje združujmo, da ne poginejo v zimskem času. Skrčimo če-belne prostore, da čebele manj pojedo in se lažje ogrevajo. September sadni mesec, oj krasan! Najraje sadno drevje tam rodi, Kjer bistrovidno oko dan na dan Sadjarja veščega nad njim budi. Ozim'no sejajte seljaki In težke brane drobite zemljo! V tem vsi se strinjajo razumniki, Da živež več pomenja kot srebro. Vekoslav Štampar. OKULIRANJE VRTNIC. (Nadaljevanje pouka o gojenju vrtnic.) Najvažnejše opravilo pri gojenju vrtnic je okuliranje. Ce imaš, kakor sem že zadnjič povedal, v vrtu kakega divjaka od preteklega leta in če že dobro poganja, ga lahko okuliraš z očmi od vejic, katere si odrezal kot nepotrebne od v vrtu se nahajajočih starih vrtnic. Divjake pa, ki so bili zasajeni spomladi, lahko le tedaj okuliraš, če so dobro pognali in sicer z očmi, ki jih dobiš od vrtnice, ki je odevetela. Vendar kakor že zadnjič omenjeno, prve tri pod cvetom ne bodo za rabo, pač pa druge. Po preizkušnji priznano dejstvo je: bolj ko je oko bližje stebla, tem bolj sigurno se prime pri okuliranju. Oko, kojega rabiš za okuliranje, mora biti dobro razvito, dobro dozorejno, ker sicer ostane le nekaj časa zeleno in se posuši, četudi bi se bilo prijelo. Pri okuliranju jp potreben pred vsem dober in oster nož. Ni ravno pri tem poslu neizogibno potreben takozvani okulirni nož — Okuliermesser — tudi z drugim ostrim žepnim nožem si lahko pomagaš. Svetujem ti pa, če ti je le količkaj mogoče, kupi si okulirni nož in to radi tega, ker rabiš ta nož samo za okuliranje in ti ostane čist ter oster. Pri okuliranju nastavi na divjaka oko tako visoko, kakor visoko hočeš imeti vrtnico. Svetujem ti pa, da nikakor ne preveč visoko. In zakaj ne z očesom v visočino? Iz dvojnega vzroka ne: 1. Radi kola ne, ki bi moral biti pri visokem okuliranuj zelo visok; 2. ima pri visoko okuliranih vrtnicah vihar preveliko moč in vrtnico zmaje vsak najmanjši zračni piš. Če okuliraš, ustavi v divjaka dve .oči in sicer iz dvojnega vzroka: 1. Ako ti odreče eno, še imaš vedno drugo; 2. pri dveh očesih dobiš hitro lepo razvito krono. Ako se ti zljubi, lahko okuliraš tudi tri oči, pa kakor rečeno, vsakega na drugi strani radi lepote krone. Sedaj pa okulirni nož v roke! Z nožem vreži v divjaka veliki slovenski T, to se pravi: napravi v deblo zarezo navzdol, potem povprek, a nikakor ne pregloboko, ampak samo toliko, da prideš do lesa. Ko imaš enkrat zarezo, odpri kožo počasi. Kožo moraš dobro ločiti od lesa, sicer se ti oko posuši in tvoj trud bo zaman. Urezo v steblo imaš, kožo si odluščil in sedaj vzemi vejico vrtnice, iz katere hočeš vzeti oko, v levo roko in sicer tako, da gleda oko proti tebi. Od očesa pa peresca ne smeš odrezati popolnoma, ampak ga pusti nekaj pri očesu, da lahko za ta pecelj držiš oko in ga potisneš za kožo k divjaku. Sedaj nastavi nož pod očesom ter mirno, gladko in ravno odreži oko od vejice in pusti nekaj kože nad očesom zraven. Treba pa tudi pomniti, da se mora držati odrezanega oka nekaj lesa od stebelca in le v tem slučaju je čisto sigurno, da se ti bo okuliranje posrečilo in se oko zaraslo zelo tesno k deblu divjaka. Ako namreč izvzameš oko samo s kožo, ti tega nikakor ne svetujem, ker se v tem slučaju oko zelo nerado prime, a še rajši pa posuši. Izrezano oko sedaj deni lepo med lesom in kožo v divjaka, toda tako, da leži zgoraj oko tesno pri koži divjaka in to radi tega, ker se oko prime najprej zgoraj in potem šele spodaj. Ako bi se oko zgoraj ne tiščalo divjakove kože, se ti bo najbolj srečno okuliranje ponesrečilo. Sedaj pa, ko oko že sedi, se uveže mirno, pazljivo, previdno in pred vsem moraš paziti, da ne zmeziš očesa iz svojega stališča. Za po vezo vzemi rafijo, ali luplje od lipove kože, ali volno ali pa sukanec. Pri sukancu treba paziti, ker se rad ureže ter zaje v kožo in ti lahko oko uniči. Pri povezi ravnaj takole: poveži najprej dvakrat spodaj tik pod očesom, tedaj bo oko mimo, nato zgoraj vrh očesa po dva do trikrat in potem zopet spodaj in ob strani, da bo oko okol in okoli lepo povito. Nikakor pa ne smeš povezati očesa samega, ker oko mcvra ostati na zraku, da diha. Pazi tudi, da se koža očesa lepo sklcne-s kožo divjaka in to predvsem nad očesom. Da se ti bo koža rada olu-ščila pri okuliranju od lesa, izberi si za požlahtnitev čas po kakem dežju. Kajti ravno po dežju se sok bolje in bolj naglo pretaka po steblu in kožo lažje olupiš. Povezanega okultanta (okulirani divjak) pridno trejji vseh izrastkov in sicer pod očesom, da vodi sok čez oko, kojega si uložil ali okuliral v njega. Povezo pusti sedaj mirno vsaj tri do štiri tedne. Ako pa se hočeš prepričati, če se ti je res okuliranje posrečilo in ti bo oko odgnalo, oglej si okultatnta tu in tam. Ako je ostalo oko zeleno, častitam ti, če je pa očrnelo ali postalo čisto črno, iztrebi ga in oku-liraj vdrugič, mogoče boš imel več sreče. Če se je oko prijelo ali ne, se pozna tudi na preostanku vejice, ki se drži očesa pri okuliranju. Pri prijetem očesu ta preostanek kmalu in sam odpade, pri umrlem očesu pa se samo posuši, a ga ne moreš zlahka ločiti od oka. Toliko zopet za danes in prihodnjič zopet na svidenje. Pozdrave samostanski vrtnar. Državna kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. Enoletni tečaj na drž. kmetijski šoli v Št. Juriju ob j. ž. se začne početkom novembra t. 1. in bo trajal do konec septembra prihodnjega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti kmetom, ki težko pogrešajo svojega sina za dalje časa, da se slednji v svoji stroki vendar dobro izvežbajo. V tem kratkem času se pa tudi ne odtujijo domačim razmeram. Učenci so so oskrbljeni na zavodu z stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim čisti. Za to vse se pa plačuje 240 din. mesečno in sicer v polletnih obrokih naprej. Ako bo rastla draginja, se zna zvišati tudi ta oskrbnina, šolnine 10 din. mesečn« plačujejo samo učenci, ki so doma izven Slovenije. Nekaj je tudi mest, prostih polovico ali cele oskrbnine. Ta se odajo le sinovom manj premožnih kmetov, ki izkažejo, da so lake podpore res potrebni in se zavežejo ostati zvesti kmetijskemu stanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. dovršeno 16. leto starosti, 2. dobro dovršena ljudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdravje ter krepka postava in brezhibnost značaja. V prvi vrsti se upoštevajo sinovi •kmetskih staršev, posebno če : so se bavili že doma s kmetijstvom. Za sprejem naj se ; Pošljejo prošnje najkasneje do dne 25. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na celo polo lastnoročno pisane in kolekovane s 3 din.; za rešitev naj se pa priloži kolek za 10 din. Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadne šolsko spričevalo, 4. . zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, 6. reverz staršev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narastle stroške ter poravnati vsako prizadeto škodo, in 7. istim, ki hočejo kake olajšave glede oskrbnine, tudi uradno po-i trjeno spričevalo o premoženjskih razmerah. Obveznost plačevati vse razne stroške razun dovoljenega jim popusta glede oskrbnine, velja pa tudi za slednje, kakor tudi plačali polno oskrbnino za nazaj, ako dotični u-čenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaja ali če izgubi radi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnine. Po predpisu za pol leta naprej plačane oskrbnine se ne vrnejo, če učenec odide svojevoljno prej. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. — Drž. kmetijska šola v Št. Juriju ob j. ž. Iz dvorišča. Poleg pasme mora dobra gospodinja tudi paziti, da ima kura dobre lastnosti in te so: kura more dobro nesti, hitro rasti, ne sme bili občutljiva napram boleznim. Jajca pa morajo biti velika, lepa, dobra, ©kusne vsebine (ker nikakor ni vsako jajce glede okusa enak« drugemu) mesnato in se mora dati lahko očistiti. Ravnokar naštete kurje lastnosti ima takezvana sulmtalska pasma. — (Sulmtal je blizu Lipnice — torej v N. Avstriji). Zadnjič sem opisoval in priporočal ono belo pasmo, a tudi omenil, da je ta pasma zelo občutljiva za navadno kmetsko dvorišče kot sulmtalska. Kure sulmtalske pasme vzrastejo visoke, močne, so rumenkaste barve, dobro nesejo in sicer velika, okusna ter mesnata jajca. Radi nagle rasti so kure te pasme hitro za rabo. Sulmtalski petelin je posebno lep. Ima velik, pokončni greben, močen klic in ga bolj na dolgo ter zategnjeno vleče. Po vratu se mu perje svetlika, kakor da bi bil posut s samimi dijamanli. Ravno tako se mu sveti tudi rep, ki je poseben ponos petelina sulmtalca. Perje iz repa sulmtalskega petelina so svojčas nosili za klobuki žandarji, domobranci in veteranarji. Ta pasma je posebno priporočljiva za naše spodnještajerske kraje, ker je utrjena za "naše podnebje. Mogoče bi se še našla kaka druga dobra pasma, ki bi bila in bi se obnesla v naših krajih, a dosedaj mi je znana ket najboljša in najbolj odporna sulmtalska. Ako bi bile boljše zveze med nami in Avstrijci, bi se tudi jajca te pasme lažje dobila naravnost iz Sulmtala. A sedaj je nabava teh jajc zvezana z vsemi mogočimi težkočami carine in šikanami finančne oblasti. Ako bi pa gospodijna vkljub vsem težkočam si vendarle nabavila ta sulmtalska jajca iz Avstrije, pa še vedno ni sigurna, da je dobila res. ludi pristna jajca in da tudi niso prestara. Iz prestarih jajc se namreč nič ne izvali. Jajca sulmtalskih kokoši bi se morala kupiti naravnost od sulmtalskih gospodinj, a to je še za sedaj nemogoče. Kurjerejec iz samostana pa se bo potrudil, da bo izsledil to sulmtalsko pasmo kje v naših krajih, kakor je belo pri vitezu Rossmanitu v Radvanju pri Mariboru in potem bo takoj naznanil naslov v cGospodarjm. Torej sj-ečo pri kurjereji in prihodnjič zopet na svidenje — vaš kurjerejec iz samostana. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 17 konj, 14 bikov, 152 volov, 386 krav, 5 telet. Skupaj i74 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 28. 8. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od din. 13 do din. 15, poldebeli voli 11.25 do 12.50, plemenski voli 9 do 11, biki za klanje 10 do 12.50, klavne krave debele 11 do 13, plemenske krave 10 do 11, krave za klobasarjc 8.75 do 10, molzne krave 9.5$ do 12.50, breje krave 9.50 do 12.50, mlada živina 11.5t do 15 din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 31. avgusta 1923 se je pripeljalo 262 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 200—Ž50 D, 7—9 tednov 275—450 D, 3—4 mesece 450—550 D, 5—7 mesecev 700—750 D, 8—10' mesecev 925—1150 D, 1 leto 1025— 2100 D, 1 kg žive teže 20—22.50 D, 1 kg mrtve teže 27.50— 31.25 D, koza komad 225—250 D. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 22 do 27 din., meso od bikov, krav in telic 17 do 20 din., telečje meso 25 do 32 din., svinjsko meso sveže 35 do 40 din. 1 kg. Zagrebški kraljevski sejm. Letošnji sejm na Kraljevo v Zagrebu se je vršil dne 21. avgusta in je glede določevanja živinskih cen za celo državo zelo zanimiv. Pomanjkanje denarja so ugotovili tudi na kraljevskem sejmu. Nikakor pa ni opazovati dejstva: denarja je veliko in vedno manj, a vendar nima nič večje vrednosti kot poprej, ko ga je bilo še v izobilju. Tudi zunaj države se vrednost našega denarja nič znatno ne dviga in se ne more vedno menjavanje valute umiriti ter u-staliti. Vse to so žalostni pojavi, ki tirajo draginjo na vseh koncih ter krajih na kvišku in nikdo ne zna, kc-daj bomo dospeli do vrhunca ogromno neznosnih cen. Z ravnokar omenjenim vhodom je v zvezi tudi položaj, kakor se je ugotovil na velikem kraljevskem sejm« v Zagrebu. Ta velikanski sejm je uspel v polni meri glede dogona in dovoza razne žive robe. Pred vsem je ta sejm prednjačil glede konj, ker jih je bilo na sejmišču celih 7000 komadov, ostale živine pa samo 5000. Na sejm je dospelo tudi zelo veliko tujih kupcev in s*mo za inozemstvo je bilo prodanih 1000 komadov. Glede c t ▼ dinarjih s* je razvil sejm sledeče: težki kmetski 1 nji so ' li par po 15020.000, lahki kmetski po 12.500 do 17.500, újakerski po 10—22.500 par. Enoletna žrebeta so s- |>''ičali po 1500—3750, dvoletna po 5—6000 din. 1 k osna«. Največ je bilo na sejmu kmetskih konj, a ker je i^voa le neznaten, tudi prodaja konj od daleč ni odgovarjala ogromni ponudbi. Prvovrstni domači voli so se pri- lajali po 15—17.500, II. po 13—14.500, III. po 11—12 tiso« din.; biki po 15—16.500, izjemno po 17.500; krave I. po 10.750—13.000, II. po 9500—10.500, III. po 7500—8 tiso« din.; bosanska živina I. po 12.000, II. po 10.000, lil po 8500, a najlažja po 7500—8000 din.; teleta I. 20.5 —21; II. 19.50—20 din. 1 kg žive vage. Največ živine je bilo rfomače hrvatske, iz Bosne je bilo prignanih samo 500 komadov. Telet je bilo zelo nlalo in še ta so poku-piili takoj zjutraj. Za izvoz se je kupovala samo hrvatska üvina, ki je bila odpeljana na Dunaj, Gradec in v Polo. Mnogo volov so pokupili kmetje sami za poljedelska dela in sicer mlade. Mlade bikiče so plačevali povprek po 3700—5000 din., težje pa famo na vago. Veliko je bilo povpraševanje po bosanski živini, a te je bilo inalo. Enomesečna teleta so se-plačevala komad po 950 —1500 din., izjemoma tudi po 2000 din. Sremske svinje I. 22.25, II. 22.5—23.75 din. 1 kg žive teže, debele zaklane po 29 din. 1 kg mrtve vage. Seno je bilo po 70—125, detelja po 112.5—137.5, slama 67.5—95 din. metercent. Zelo veliko je bilo sena ter slame. Ako primerjamo cene kraljevskega sejma, ki spada med največje v naši driavi. s cenami po drugih odločilnih tržiščih, potem dobimo sledečo sliko glede cen: Bjelovar: mesnate svinje 22 din. 1 kg žive teže, Vukovar: voli 11—12, krave 10—12, teleta 13, svinje 22 din. 1 kg žive vage; Osijek: boljše krave 3500—5000 din. komad ali 10—11 din. 1 lig iive teže; tovorni konji komad po 3—10.000 din. V Srbiji so sledeče cene: svinje, ki tehtajo 100—120 kg, 18—19 din., preko 150 kg 19—19.50 din.; preko 180 kg 20 din.; suhe 19—20 din. Dobro hranjeni voli so po 10 —13 «fin.; srednji po 9.50; za poljska dela in sicer po balkansko suhi po 5—6 din. 1 kg žive teže od postaje. V Kragujevcu so voli celo po 10—11, svinje po 17—19 din. 1 kg žive teže. Cene so različne, ker je tudi živo blago jlecle kakovosti povsod različno. ŽITNI TRG. Pšenica: Trgovina s pšenico postaja že živahneja, icfir so se že začele izvažati večje količine. Tudi domači kupci, zlasti mlini, so začeli nakupovati, tako da je bilo vs« blago, ki je prihajalo na trg, prodano. Vendar je •cena pšenici še previsoka, da bi se lahko nakupilo večje količine za izvoz, ker se cena na svetovnih tržiščih večino menjä, pa se izvozničarji bojijo, da ne bi pri ¡jrodajl prišli na svoj račun. Pa tudi kmetovalci ne |jrivaiajo večje množine pšenice na trg, ker jih ugodno vreme sili k delu na polju. Cena bački pšenici se je gi-Itftla med 330 in 340 din., banatski pa 330 do 337 din. Za srbsko pšenico se je zahtevalo 320 din., postavljeno v Beograd, vendar je pa ta cena v primeri s ceno v Bač-Ui in Banatu ¿pretirana ter zato ni prišlo do trgovskih zaključkov. Na Hrvatskem prihaja na trg edino slavonska pšenica pa še ta v mali meri, ker kmetje čakajo na boljše cene, ki jih pa menda ne bodo dosegli. Ječmen se malo kupuje, ker ga kmetje previsoko clrie. Zlasti pivovarne še čakajo z nakupovanjem, ker cena' pada. V Bački se je prodalo nekaj ječmena po 270 do 275 din. za 100 kg. Oves se na trgu lahko dobi v vsaki množini. Na trg prihaja slavonski in bački oves. Prodajal se je po 270 do 275 din. za 100 kg. Koruze skoro nihče ne kupuje. Tudi kmetje so svoje zaloge že skoro vse prodali, pa je tudi dovoz na trg majhen. Cena 270 do 275 din. Moka: Trgovina z moko je bila slaba, ker trgovci čakajo, da cene padejo. Toda izgleoi na padec cen pri moki so slabi, ker se moka precej izvaža, pa je radi tega cena precej stalna. Večje količine nudijo na prodaj manjši mlini, ki nimajo dosti gotovega denarja za nakup novega žita, pa morajo radi tega prodati stare zaloge inoke. Na zagrebški borzi se je prodajala moka-nularíca po 610—615 din. Otrobi: Kupcev zelo veliko, pa je cena nekoliko poskočila. Otrobi so se prodajali po 165 din. za 100 kg. Hmelj. III. brzojavno poročilo: Nürnberg, dne 28. 8. 1923. Letošnji prima hmelj blizu 400 milijonov mark za 50 kg. (1 kg — 736 jK.) Hmelj. IV. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg. 30. 8. 1923. Novi hmelj po 400 do 475 milijonov mark za 50 kg. (17.5 din. = 1 milijon mark, 560—665 jK za 1 kg"> Hmelj. V. brzojavno tržno poročilo: žatec, ČSR, 31. 8. 1923. Včeraj so se na kmetih pričele večje kupčije z novim hmeljem: 3000 ČK za 50 kg. (2.78 din. = 1 čK — 1 kg stane 667 jK.) XXI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec, Č-SR, dne 25. 8. 1923. Imamo prav lepo in vroče vreme, katero pospešuje okobuljenje cvetja in zoritev že tvor-jenih kobul; padavin imamo tudi zadosti. Naš zastopnik si je ogledal te dni ves tukajšnji okoliš ter nam poročal, da se je stanje zdravih nasadov zboljšalo; v zaostalih in neškropljenih pa je videti le malo ali pa nobenih kobul. Vobče se lahko reče, da se je cenitev letošnje množine nekoliko dvignila na boljše; če se pa pri in po obiranju ne bode pokazalo veliko razočaranje, kar se pri tako neenakem stanju rado zgodi, se lah ko računa na dobro tretinjo lanske množine, t. j. 35 do 40.000 stotov á 50 kg za celi tukajšnji okoliš. Navedena množina je pa neobvezna, gotovo pa je, da ne bo večja. Obiranje se je tuintam pričelo, vendar se bo isto vršilo od kraja šele koncem avgusta in s 1. septembrom. Da si ohrani hmelj lepo zeleno barvo, treba je hitrega spmvljanja pod streho pri lepem vremenu. Z oz i rom na ! zboljšano upanje postalo je na trgu mirnejše. Trgovci, kateri imajo naročila v rokah, čakajo. Ponudba je danes večja od povpraševanja in se je nekaj hmelja (1. 1922) prodalo po 2700—2800 ČK za 50 kg (654 jK za 1 kg). Hmelj iz leta 1921 notira 2200—2300 ČK za 50 kg (545 jK za 1 kg). Konečno razpoloženje je mirno in o-slabelo, cene nagibajo kupcu v prid. — Savez hmeljarskih društev. XXII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo 0 stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski dolini, koncem avgusta 1923. Obiranje gol-dinga je v polnem teku, samo dež ga tu in tam ovira. Letošnji hmelj je popolnoma doraščen, egalen v obliki, zlatozelene barve in najboljše kakovosti. Obiranje poznega hmelja bo neposredno sledilo obiranju goldinga in bo do sredi septembra končano. Tu sem je došlo o-bilo kupcev, kateri v predprodaij nudijo hmeljarjem do 112 din. (39 ČK) in več za 1 kg, kar je pa z ozirom na razmere na svetovnem trgu premalo, ker vela češki hmelj za leto 1922 še 56, oni iz leta 1921 še 46 ČK za 1 kg. — Društveno vodstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 94—95, 100 francoskih frankov stane 540—545 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1335—0.13.50 D. za 100 čehoslo-vaških kron 282 in pol — 283 D, za 100 nemških mark 0.008—0.0010 D in za 100 laških lir 407 in pol do 409 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.95 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 20 točk. Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domač izedelek «Pekatete.« So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine «Pekatete.« So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Kakor izvemo, je gospod F. Rozman ustanovil v Mariboru, Aleksandrova cesta 57 novo tovarno kandi-tov. Priznana solidnost in podjetnost lastnika, nadalje najmodernejši obrat nam nudi sigurnost najfinejšega izdelka, zato priporočamo tvrdko najtopleje! Draginja skokoma narašča, kljub temu pa se vsled ugodnega stanja dinarja kupi vseh vrst manufakturno in modno blago po priznano nizkih cenah pri vsem dobro znani in priljubljeni Ivrdki Mastek & Karnič-nik, Maribor, Glavni trg 16. Prepričajte se! 680 Molitvenik, najlepši in najcenejši, je dr. Zdešarjevo «Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje.« — Cena vezanemu izvodu šest dinarjev po pošti en dinar več. — Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA v Mariboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10, in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 izvodov, dobi 15% popusta. 660 dovito nizkih cenah kupite letos vnInersa blago za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vse drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi , splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R Stermecki. 949 Nova knjigal Gladiatorji. Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni več dobiti poštene pripovedne knjig , starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne prečita. Cela povest obsega dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor, Zadruga za izvoz lalc, Št. Jurii ob i. ž. r. z. z o. z. 9 28 sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuje iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po 10?». — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743.—. i MALA OZNANILA. Nova trgovina z usniem. P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, (ilavni trg štev. 21 trg »vino z usniem. Prizadeva Isi bodem, da si pridobim popolno zaupanje po solidni postrežbi in nizkih cenah. Priporoča se IVAN GRGIC, trgovina z usnjem Glavni trg štev 21. 954 Nagrobni soomenibil Velika izbira, solidno delo in po nanižjih cenah nudi irvdka: Franc Gaikovlč Oblastveno izkušeni kamnoseški mojster Piui, Panonska ulica 15. Nadalje prevzamem vsakovrstna kamnoseška dela kot: popravljanje starih nagrobnih spomenikov in napisov, izdelovanje prvovrstnih brusov, kamnov za sadne mline , itd. Ker imam svoj lasten kamenolom, sem v stanu prevzeti tudi vsaka velika naročila, stavbena dela p« najnižjih cenah. Služkinja, tudi lahko začetnic Na hrano in stanovanje s« iz dežele, se takoj sprejme pro sprejme gospodična. Maribor, ti dobri plači in hrani pri Einspielerjeva ul. 2. 938 boljši rodbini v večjem indu- ~~---- strijskem kraju Slovenije. Po- Dobro stanovanje s hrano se nudbe na upravo lista. 950 d,°bl- ManJlna uL 10' IIL nad" ----------------stropje vrata 8. 941 Samski mlinar se sprejme. T, Naslov v upravništvu. 947 FotograflCm aParat Klapp- kammer«, 13 krat 18, zelo do- Mizarski učenec. Priden, mo- ber, prodam po ceni ali za- čen učenec se sprejme pri Ja- menjam za 6 krat 9 ali 9 krat kob Pučko, Budina, Ptuj. 936 12. gtarnik Ignac, Črna. 948 --------Q_-I Priden in močen učenec se----—z sprejme pri J. Böhm, umetni Kmetijo nad Hrastnikom: 12 mlin, Fram. 878 oralov, izvrstne njive, travni- •¿7—--;—. o—7—--ki, gozdi, hiša, hlevi, proda Viniear (majer) 3-4 delavne takoj ra(ü bolezni za 400(X) moči, išče mesto na pristavi Korošec, Rimske toplice. 935 ali vinogradu v ptujskem o---—--- kraju. Vpraša se pri gospodu Mlinarji pozor! Radi nakupu Blanke, Ptuj. 945 nove turbine, prodam dosedan ——--jo dobro ohranjeno vodno kolo Viničar se išče, oženjen, po z zgornjim vodnim padcem _ možnosti brez otrok, za po- (oberschlächtig) ter robčasto sestvo v Bosni pod ugodnimi kolo, torej kompletno kdor re- pogoji. Ponudbe z označbo flektira naj si takoj ogleda do plače na upravo lista. 946 3—1 6. sept. v teku pozneje se iz- Sprejme se učenka, zmožna m°ntira. Anton Lah, umetni oba jezika. Hrana in stano- mlin> ZS■ Polskava. _ _ 937 vanje v hiši. E. Berna, trgo- Proda se vso mizarsko orodje vina čevljev v Celju. 921 3—1 in nova stružnica z orodjem in Mlinar išče službe kot samo- dve novi postelji in en šivalni stojen mlinar v mali mlin, oz. str03 Singer-mali. Naslov v vzame mali mlin v najem. — upravi.____952 Vpraša se v upravništvu. — Eleganten lovski vos z osem ___916 2—1 sedeži in hotelski omnibus se Mlinar, samski, z večletno po ceni proda pri Emerih La- prakso samostojnosti, išče minger, Slovenska ulica 26, mesto mlinarja; vzame tudi Maribor. 955 mlin v najem. Naslov v upra- vi^radT^ataim drevjem in rništvu lista. 903 3~1 hišico ter s celo opravo, 20 mi Trgovski pomočnik, manufak nut od trga se takoj proda. — turist, se sprejme v veletrgo-. Naslov pove uprava. 951 2—1 vini Ed. Suppanz, Pristava. ]»ripravo za ribolov mreža in 876 na trnek, proda Alojz Gornik, Samostojna gospodinja za Sv. Peter—Maribor. 940 3—1 vodstvo posestva na deželi . Proda se mal~ rabijena kom_ ki je dobro vpeljana v vseb ' pietna železna stiskalnica dva panogah gospodarstva, se ta-i in pol metra visoka, priprav- koj sprejme. Ponudbe pod na za grozdje in sadje. Cena »stalna služba« na upravo 904 2—1 V zelo dobro oskrbo se sprejmejo trije dijaki ali dijakinje iz nižjih razredov. Gajeva uli ca 15. J. Z., vrata štev 1, Maribor. 928 2—1 10.000 K. Naslov štvu. v upravni-944 5—1 Umetni mlin Razkrižje sprejme s 1. oktobrom pridnega nadmlinarja. Vpraša se: Štefan Kumparič, Razkrižje pošta Strigova, Medjimurje. 942 3—1 ReslSte te*a Pisarna l#lc & CtompVt «tružiba z o. z. Celie, Kralfa Pafca cesta 22 ima na prodaj: hiše, vile,, graščine, gostilne^ trgovine, vsakovrstna kmetijska potiestva, gozdna in veleposest-va, .žage, mline .t(L 939 10—1 Kralja Patra c. 25 /TOT TTGI (BivSa «*a$fcu priporoča svojo bogato zalogo •■atist* «r 4« tiHčega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema ia k vranje ?sa popravila točno ia solidno. najbolj« materijal za pokrivanje streh. - Prt-; vzamem tudi Sra«-pokrivaška del«, strehe iz lesnega I cementa in strešne < lepenke. Skladfifis; «S UiSHR, Njiffeac | Gregorčičeva «d. IT. Ne zamudite ugodne prilike in posetite ob priliki IIL vzorčnega velcsejma v Ljubljani paviljon «H« št. 346, v katerem bodo razstavljeni najnovejši mlinski stroji, naravni in umetni mlinski kamni ter vse ostale mlinske potrebščine. Cadež & Bicar Liubijan«, Koledtfofska 35. elfeacv*^ v»e velikosti se dobijo ta popravljaj« pri MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčnih cenah! Zahtevajte cenike! ¡Telefon 436 ¡Telefon 436 KUPUJEM po dnevni ceni re«a- mm ia izpadene lase. OEDELJIMEM ib prafafaat kite in ma tasta dela K. KotiMk-Frankheiat, česa 1-ai OHm «a dame. Maribor. Stota« tffca B. 833 10-T IjM aSESUEB ¡F » i iS 8 INŽ. I. & H. BOHL, MARIBOR, Motherjeva ulica 15. Ustanovljena od Joh. Denzel okoli leta 18M. JJiA DROBNOI aoriki ^kra*«rxe) vedno v z« tagi ia * vsaki množini ter n t nižji eeoi pri Rano Drofenik, Poljčare vsakovrstnega papirja, knjig, zavitkov, tiskovin, šolskih m pisarniških potrebščin. — Venci, šopki in vse potrebno za izdelovanje umetnih cvetlie. Pregrinjala za umrle in okraske za rakve. Različne gumbe in okraske za obleke, sukanec, bombaž, volna, svileni in bombaževinasti traki. čipke in svila. Ženske in moške nogavice, predpasnike, srajce, ea-ramniee, kravate, nahrbtnike in čevlje v vseh velikostih. Raznovrstno galanterijsko in drobno blago, kakor krtače, kremo, milo, zrcala, nože, britve, škarje itd. Velika zaloga kopit in drugega orodja za čevljarje. Vedno sveže strun« za gosli, citre, lamburic« m kHare. Priporočam s« 1-* 86» U PETHRS1C V PTUJU. l—........ — Na celem svetu anani kot najboljši. — ; Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Tsntala Z3 i$m ^HS liflčava u«lca b'.5 likat Filijalka Maribor: Šobka ulica štev. 2. Priznanj najoolifce peklenske kos HOlleziKenaea) £ij)oroia falot tik in «amop-ja te attamke u lugu«l»v tvrdka P. S. 6iu»b*t, Vii, gora. Preprodaialc»m ogo^, t« 11 »« t l ■ ;k ' S cm Filijaika U» SIMON KMETEC, LJU9LMIM Kolodvorska olica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. Odhod lat Ljubi jftue »Sftkl twd«n «rabfrv ta jmenov kapaj« wy\<1 ÍÍÍ; ..H'B ,î?jt / -i. 6. saptewfcea 19SL LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU pri ,BELEM VOLU' «prejem« hranilne vloge in iih obrestuje počenfii 8 1. julij en; 1928 po: 6% brez «tdpavedi, S V,»/o »rit! »np^mčni ednov^d-, 7 °/D preti trimesečni odpisi, 7 V °/o proti šestmesečni tidptivedi, 8% priti enoletni odpovedi m* do d« iga. fltentn» in invalidni davek pi«£u'e psojlntea sama. <»ec5no le najbolje in najceneje za domačo potrebo vsakovratno m&Kutakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri start in zelo znan) tvrdki K1ROL WORICH£ Maribor, Gosposka ulica. št. 1B duhom) zaklad («.lik« irk») 8 42, Marija Kraljica pa Sin, 42. Vmmc pobožnih neSuv pa Din, 40, Venec pabežaib peimi Din, 19. Sv. Pismo, Evaagelji m D«jaaja «petriM-t lov po Din. 10. Kvišku tre al Pesmarica (zL skr.) 0. 19« Premišljev&Bja za cele lete I. ia IL Din. 32. Družba vedaega čelčeaja. 2 melihneal »t Din. 3. Kratka navodil« za pobeineri M. S, Kraljic« src Din. 9. Vir irvljeej« Din. 18. Duia popolna Din. 20. Buia spokorna Din. 20. Bog med aanri Din. 12. Vtčno življenj« (rdeža ebr.) Din. M> (zlata ebr.) Dim, 9% Slava Gospoda Din. 18. Nebeška brana L ia IL del Din. 15. Priprava na w* Din. 16« jMBMM ISRMSWI«^^ «BWPII* : 'j iiri^mtittrrtmm^ me KAMEN! TOVARNA UMETNEGA SWRJUA IN EfeEKTRARttA, DRtfŽBA Se. z LA iS KO Slovenija SPODN-JEŠTAJERSKA ^JDSKA POflOJJLiV/CLi V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav, obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvignili, po StalnejŠe vloge po dogovoru. ——————m Na drobno! Na debelo! Manufakturno blago Fran Sirupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene io porcelanaste posode svetiiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. ETaJsolldneJš© cen© In točna postrežiba. —• - ■«»«- »iiaeiiniiMiiiiii m iiniemi wm«»«i> i w 11 H mrnstm. MStKr.&m^mmmmama^im^nmimmmii »o isalnižilh ceaah tvrdkl IVAN KOS, CELJE, Mmnm ulica I117. SS6 Na drobno} Na debelo! Somišljeniki, širite naše liste ! i TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKEs r Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru. Ufrsnii tsE brnim mte MilBlKntneie« fisivlšie obrestovani« vlog oa knjižice in v tekoče« računa Izptafa iiilo vlogo na zahtev® takoj v gotovini ^ Pocbtaii«nt prccžriaiec smlk driatne razredne loferli*. r1 Tide tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlad* Pnšenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gaspadafja.e