LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO


Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTORF.R TI. io1Q. AT POST OFFI CE AT CHICAGO.ILL..
UNDER THE ACT OF MARCH ord 1879
'fffoesloga tlacij
ŠTEV. (No.) 102.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. AVGUSTA—THURSDAY, AUGUST 31. 1922.
LETO (VoL) Vm
ZAHTEVE DELAVCEV NA PROGAH UPRAVIČENE.
PLAČE, KI BODO ODGOVARJALE ŽIVLJENSKIM POTREBŠČINAM SO NJIH ZAHTEVE.
Washington, D. C. 30. avgusta. — Zac nje dni, ko je predložilo svoje zahteve nad 400 tisoč raznih delavcev, ki delajo na progah raznih železnic, je povzročilo med javnostjo veliko razburjenje, ker še prva stavka delavcev po kurilnicah in repa-racijskih delavnicah ni rešena, se pojavlja že druga. Toda, razmere v katerih se nahajajo delavci, ki popravljajo in grade železniške proge, so take, da je bilo delavstvo prisiljeno zahtevati povišanje plače.
Predsednik Grable "tracksmen'' bratovščine je obrazložil na obširno v svoji izjavi, da prožni delavci nikakor niso plačani zadostno. Nekateri ne prejmeio niti več. kakor i/c. in pol za svojo delo na uro. Kako naj delavec hrani sebe in svojo družino s tako nesramno plačo? Najbolj izurjeni delavci so prejemali okoli 38c. na uro. Kdo mora za to plačo udobno živeti?
Nadalje je povedal pri sestanku z zastopniki železniških družb," da delavski odbor, kateremu se je poverilo urediti bodočo plačo prožnim de-Nvcem, naj pazi, da se bo pri ureditvi pazijo na principe pravičnosti in koristi delavstva. Delavec je člo-vek, ki mora živeti in kar njegovo živi "en ;e znhteva se mu mora dati, drugače se mu krati pravice do življenja.
Vzlic temu, da so že 1. julija volili prožni delavci v pretežni večini za odhod na stavko, jih je načelnik njih bratovščine obdržal na delu. ker upa. da se bo spor poravnal brez stavke in da bodo družbe uvidele potrebe delavcev in jim privolile. kar jim gre in do kar so prožni delavci upravičeni.
Poravnava tega spora je seveda odvisna samo od pravične ugoditve, ki je delavstvo zahteva. Stavka še ni izključena in vsak čas se zna pripetiti, da bo glavni odbor te bratovščine odpoklical prožne delavce na stavko. Nihče drugi, kakor železniške družbe same lahko preprečijo stavko in to na prav lahek način, vse. kar je treba i'e, da so pravične do delavstva, ki zanje gara in jim kopiči kapital.
-o-
POMANTKANJE PREMOGA V DRŽAVI NEW YORK.
New York, 30. avgusta. — Država New York je praktično že skoro brez premoga. V par dneh. ako ne pride zadostna množina premoga, bo ustavljena vsa industrija te države. Zbornica države New York dela načrte, da bo konfiscirala ves premog in istega razdelievala pod državnim nadzorstvom raznim zavodom. kot bolnišnicam itd., kateri so porabili skoro zadnje drobce premoga.
PREMOGARSKI MIR
NE BO TRAJEN,
RAZNE NOVICE.
STAVKA SE ŠE VEDNO NADALJUJE V POSAMEZNIH KRAJIH.
Washington, 30. avgusta. — Pre-mogarska stavka, ki je poravnana le v gotovih državah in krajih še ni končana. V posameznih delih nekaterih držav, se operatorji še vedno upirajo podpisati pogodbo, ki temelji na principih clevelands"ke pogodbe. Boj med operatorji in pre-tnogarji še vedno traja naprej.
Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi vlada stopila vmes, in zahtevala volitev takojšnes komisije na strani operatorjev, premogarjev in tudi vlada bi morala biti reprezen-tirana po svoji komisiji. Tako naj bi se potem skupno v interesu premogarjev. operatorjev in publike u-redilo odnošaje med posestniki pre-mogorovov in premogarji, ki si tako pogostokrat skočijo v lase. Ako bo pa vlada še nadalje pustila celo zadevo v rokah premogarskih mag-natov. da sami nastavljajo delavcem plače in cene premogu, potem bomo v kratkem in če ne preje, go-(tovo prihodnjo spomlad doživeli novo vojsko na tem polju.
NA TISOČE BO BREZPOSELNIH, KO FORD ZAPRE TOVARNE.
Detroit, Mich. 30. avg. — Danes se je razposlalo vsem Fordovim tovarnam in lokalnim podružnicam naznanila, da se ima na 16. septembra zapreti vse Fordove tovarne za nedoločen čas, radi pomanjkanja premoga. Ko se to zgodi, bo samo v Detroitu nad 55 tisoč delavcev brez dela.
-o-
-o-
ANTRACITNI PREMOGARJI SE VEDNO VSTRAJAJO NA STAVBI.
Posestniki antracitnih premogo-rovov ne dajo od sebe ne take ne talke. Kakor kaže njih ošabnost mis-|lijo še naprej kljubovati s svojo jbrezsrčnostjo proti premogarjem. O kompromisu, ki ga formirajo voditelji stavkariev ncčeio slišati. Vse to seveda iz domišljije, da se bo ubogo delavstvo še rado podalo njim na milost in nemilost. Toda pri-vsem tem se posestniki trdega premoga prav resno motijo. Premogar-jji so že čestokrat pokazali, da vejo, ikaj pomeni solidarnost za njih *vr-tste in zastonj mislijo operatorji, da bodo s tem omajali vrste stavkariev. Premogarji bodo s stavko nadaljevali. dokler se jim ne bo ugodilo njih zahtev, do katerih so upravičeni po vseh postavah.
-o-
NAZNANILO GENERALNEGA POŠTARJA.
Washington. D. C. — Zadnji teden je izdal glavni poštar v Wash-ingtonu razglas, in istega razposlal na vse liste za priobčitev, da se naj vse občinstvo obvesti, da morajo nastaviti svoje poštne predale (box-e) v hodnikih, kamor bo mogoče pis-monošem devati in puščati pošto. Večkrat se pripeti, da morajo pis-monoši zvoniti in čakati na ljudi. V več slučajih tudi ljudi ni doma in pismonoši nevedo, kje bi pustili pošto za take ljudi, paradi tega je izdan razglas, da mora vsakdo imeti svojo bakso na primernem mestu, ali pa ne bo dobil pošte. Toliko v pojasnilo občinstvu.
ZOPET ŽELEZNIŠKA
NESREČA.
Denison, Tex. 30. avgusta. — Kakih 14 milj vzhodno od te postaje je predvčerajšnim trčil tovorni vlak v brzovlak Missouri. Kansas in Texas in povzročil precej škode. Nad 18 potnikov je ranjenih in med njimi trije, ki se bore med življenjem in smrtjo.
-o-
BRYAN ZAHTEVA NACIJONA-. LIZACIJO ŽELEZNIC IN RUDNIKOV.
1
Washington, D. C. 30. avgusta. — W. J. Bryan je naslovil posebno, pismo na senat v katerem zahtevaj od vlade, da se naj stori potrebne' korake za takojšno poravnavo želez-j ničarske in rudarske stavke. Ako pa| ni izhoda iz teea boja k miru. naj se takoi podržavi vse železnice in; rudnike. To zahteva od vlade stari Bryan.
-o--
ŠVEDSKI PROHIBICI-
STI PROPADLI.
Stockholm. 30. avgusta. — Volit-1 ve, ki so se vršile po celi švedski za in proti močnim pijačam, so izpadle^ v korist mokračem. Prohibicionisti l so bili pri volitvah v manjšini in mo-;krači v veliki večini.
-o-
NAJEMNINO V CHICAGO
BODO ZNIŽALI.
ŠIRITE LIST "EDINOST!*
Chicago. 30. avgusta. — Načelnik najemniške lige J. A. Sheridan, ki se je zadnie dni bavil s preiskova-njem najemninskih cen v Chicago, je izpovedal, da so najemniške cene naravnost oderuške. Najemniška liga bo storila sedaj potrebne korake jpri oblasteh proti lastnikom stanovanj, da se zniža najemnina najmanj za 25 odstotkov do i. oktobra.
-o-
ČIČERIN RUSKI ZUNANJI MINISTER PRIDE V AMERIKO.
Riga. — Glasom poročil iz Moskve se odpravlja sovjetski zunanji minister, Jurij Čičerin na pot v A> meriko, kjer bo iskal posojila za Rusijo.
-o- •
ŽELEZNIŠKI PROMET NA NIČLI V MISSOURI.
Na progi Chicago & Alton je u-stavljen skoro ves železniški promet. Le tu oa tam gibljejo lokalne jlokomotive. Direknih potniških vla-jkov ni videti nikjer.
JUGOSLAVIJA MOBILIZIRA.
NOVA VOJSKA V JUŽNI
EVROPI NA VIDIKU.
London, 30. avgusta. — Iz pol-uradnili sem dospelih poročil zbira Jugoslavija svoje vojaške sile ob meji Nemške Avstrije. Vzrok mobilizacije je ta, ker se čuje, da Nemška Avstrija in Italija s svojo novo ekonomsko zvezo spletkarke, kako bi razdvojile Češko in Jugoslavijo
Poročilo iz Rima pa poroča, (kateremu se seveda ne da veliko verjeti) da Jugoslavija poizkuša iztrgati Avstriji nazaj slovenski del Koroške. ki ga je Jugoslavija zgubila potom plebiscita.
Vse to kaže, kako velikanski strah imajo italijani pred Jugoslavijo. Na vsak način skušajo s svojo novo politiko z avstrijskimi Nemci ovirati razvoj Slovanov. Njih glavni namen je ne pustiti ČehoslD-vakijo in Jugoslavijo do pretesnega zbližanja. dobro vedoč, da ste slednji državi velika pomoč ena drugi v vseh slučajih. Tako vidimo torej danes umazane Italijane splet-kariti z Nemci proti Slovanom, pred, katerim imajo oboji velik strah. Pal to ne bo zaustavilo Slovanstva! Slo-j vanstvo napreduje! Slovanstvo ek-j sistira prav lahko 'brez Italijanov! in Nemcev. Slednji pa brez Slova-j nov težko. Nemci že ne morejo, to kaže sedanja doba, ko Nemčija ;n Nemška Avstrija ste prišle obe na boben. Dokler so imele pod komando Slovane, da so za njih garali in jim pridelovali živež so hodili kot gospodje — danes, ko Slovanov ni — so berači oboji!
Slovan prihaja na dan! In Italijan to čuti, kakor Nemec. Toda ne prvi ne slednji, ga ne bosta zaustavila. da bi ne vzel to, kar je njegovega. Nemci vedo. da slovenska Koroška spada Jugoslaviji. Italijan ve. da slovensko Primorje sliši Jugoslaviji. Prvi in zadnji sta nas oropala. Nepoštene ljudi je pa vsepovsod strah, kadarkoli se pravica zgane. Italijane in Nemce je strah pred pravico in Slovani to vemo! Dan plačila prihaja, tega se sovrag boji.
IZ JUGOSLAVIJE.
V prepiru med dvema ima — tretji dobiček. Y okolici sela Lušči Pa-lanka v Grmeč planini je zgubil pastir svojo kozo in pri iskanju za živaljo se je zbodel v nogo in počasi šepal. Pri tem šepanju je zapazil sveže razkopano zemljo in med to en zlatnik. Ves vesel, da je našel zlat, je šel v vas in pokazal, kaj da je našel. Po selu se j£ že dolgo širila govorica o zakopanem zlatem zakladu. Brž ko so vaščani videli zlatnik, so hiteli na lice mest, kjer je bil najden zlat in izkopali 200 do 300 kg. zlata. Raci razdelitve zlatega zaklada se niso mogli zediniti in je prišlo do hudega pretepa in poboja. Prišla je žandarmerija. poza-prla med seboj se pretepajoče kopače zaklada, zlato pa zaplenila. Neumni seljaki, sedaj imajo razbite glave, zaporno kazen — a zlato pa ima država.

I
Iz Črne gore pošiljajo vojaki o-
bupna pisma. Tako piše eden iz Bara ter se že poslavlja od domačih, češ .najbrž se ne vidimo, dobra tretjina fantov je bolna na krvavi griži in smrt pobira enega za drugim, ker ni nobene oskrbe in postrežbe za nesrečne bolnike. Slabo, nevžitno, tudi pokvarjeno hrano dajejo zdravim in bolnim. Če prenese, je dobro, če ne — umrje in nikdo se zato ne zmeni .Vojaška provizorična bolnica je strašno zanemarjena, nesnažna, smrdljiva, da bi zdrav človek zbolel in umrl, če bi prišel v njo. Na griži bolani vojaki se vlečejo do latrine in tam ležijo, da ni vsaj treba spuščati krvi in blata pod sebe, kakor v zanemarjeni "bolnici", kjer ni po-postrežbe, ne posode.

Liga štiridesetih. V zadnjem času se veliko omenja liga štirideserice, ki že nekaj let zbira dokumentarni materijal o korupcijskih aferah v Jugoslaviji. Od te lože zbrani materijal bo iznešen v javnost potom tiska. A bo treba vsako leto precej pomnožene nove izdaje.

DENARNE POŠILJATVE.
Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v. kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:,
500	kron.........S 1.80
1000	kron.........$ 3.50
5000	kron.........$17.00
10,000 kron.........$33.oo
Italijanskim liram:
50	lir ...................$ 2.90
100	lir .................. 5-30
500	lir ................... 25.00
1000	lir ................... 50.00

Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-00 do $roo.oo računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pilite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, III





___
. ... iOL« \ . V. ....-...-. . . .AS ___________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_:_
______ __________
PHPppgppnpipRP^	- 1 ^ 111,1
E DIN p S T"
\
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comoany.
1849 W. aand Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by
EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. 1 Pricr^Ja- _
zimo in
pomagamo, da prej dosežemo uspeh, pri našemu delu.	!mo slovenski fantje in dekleta. Ob
Ako je mogoče, je to nujno potrebno, da se o tem nekoliko bolje tej priliki so naše dekleta zopet po-
seznanimo m napravimo pravila, po katerih bi se morali ravnati. Toda, kakor 4e ze sedaj razvidno, pri tem ne bomo brez neprijateljev, kar nas
feVdcfaL C StraSlt1' paČ Pa Se moram9 s toliko večjim prizadevanjem pri-
Srce zaigra človeku veselja, ko se za časa domisli, kako korakajo dolge vrste mladih, krepkih moči onostran morja p'o slovanskih tleh.
Zakaj se ne bi tudi tukaj v naši novi domovini združili vsaj mi Slovenci m organizirali po amerikanskemu duhu. To so za nas velike in lepe ideje, za katere se najde še dosti somišljenikov katoliškega pre-
under the Act of March 3, 1879.
Torej navdušeno na delo in dalje z odločnim korakom, da pridemo prej ao svojih ciljev in prodremo na dan, za Vero in Čast. —
r\ » ^ ,.	Fn Rožnik.
Opomba: 1 udi mi soglašamo z dopisnikom, da je treba najprej pra-
: P° kater'h se. bi ta leP* in prepotrehna organizacija zanesla tudi v rase vrste. Poživljamo vse bivše -Orle." da. naj se javijo s svojimi na-Slovenci v Ameriki se prav radi pobahamo, kaj smo in koliko smo sveti. Vse te na svete bomo priobčili in po teh se bo lahko kaj storilo
Zdravo!	"	' Urednik.
Resnost našega časa.
,4
že naredili tekom našega bivanja v Ameriki. Prav radi s ponosom gledamo nazaj in prav je, cla gledamo ponosno na svoja dobra dela v preteklosti. Vsako dobro delo se samo hvali in tako se tudi mnogo naših dobrih del ponosno hvalijo sami.
Poglejmo samo naše pijonirje, na naše pokojne, kakor na škofa Baraga, škofa Trobca in Monsignorja Buha, itd. Že jih krije črna zemlja, utrudili so se pri svojem neumornem^ delu in legli so k počitku. Toda njih dela so ostala neizbrisana v zgotlovini ameriških Slovencev in v zgodovini Amerike. Da ti možje, so spleli v svojem življenju s svojem nesmrtnem delovanjem, venec slovenskemu imenu in njegovi časti. Toda ti možje, ki so vse svoje življenje posvetili za napredek naroda in sv. vere, so odšli v pokoj k svojemu Stvarniku, katerega zvesti poslanci m 1 ile celo svoje življenje. Ni jih več med nami! O vsakem tem, lahko rečemo z Gregorčičem: "Umrl je -mož! Kje tak je še med nami?
Da! Kje taki so še med nami? To je vprašanje. Ti, ki so delali do-sedaj jih ni več, toda kje so nove moči, ki bodo prijele neustrašeno za f'elo, ki bodo vršile nesmrtne dela med nami Slovenci v Ameriki, za narod in našo sv. vero.
V dobi delovanja teh velikih mož« je bilo pripravnejše drugi način delovanja za našo stvar. Toda, tudi ti možje, n. pr. Monsignor Buh Se videl velikansko potrebo, med ameriškimi Slovenci za katoliški tisk. Zato je tudi ustanovil prvi slovenski list v Ameriki in istega krepko po-
I!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

JOLIETSKE NOVICE.
imen iuai letos zanimivi Queen contest." P,rejšna leta je pri enakih tekmah tekmovala tudi ka-stavil na principe katolicizma. To je bil list "Amerikanskf Slovenec/ ki ka sl°venska dekle. In kadarkoli se
kazale, da se nobenih kuharic na svetu ne boje. Vse so pripravile tako "žmahno," da moramo reči, da so v svoji stroki neprekosljive!
—	Mr. in Mrs. Martin Krašovec so se preselili zadnie dni v svoje novo stanovanje na No. Cora Str., blizu Rivals Parka.
—V naši naselbini si mnogo naših rojakov gradi svoja nova do-movja -v Stern Parku, katerega bodo izgotovljena na jesen. Vse to ie pohvale vredno, ker omisliti si svoj dom, je modro in pametno. Vsak. ki le more, naj bi si vmislil svoj dom.
—	Sedaj, ko so jeklarne naznanile povišanje plače za 20 odstotkov, je tudi med jeklarskimi delavci se razsvitilo obzorje. Delavske razmere, kar se tiče glede plač so bile iberaške, vsaj za navadne delavce^ Sedaj bo nekoliko bolje, ako le se-.veaa ne bodo dvignili cene življen-skim potrebščinam. Pričakuje se. r'a
^ bodo sledile jeklarnam tudi ostale tovarne in da bodo povišale svojim delavcem plače.
let
i sedaj postavil na prodaj.
— Priprave za skupni delavski iz-! Uglednemu rojaku želimo srečno I _ »jh^ C al" met Baking Co
t 'piknik" na Labor day v Seel- P^ i" srečni in veseli povrat! .National Match Co., Pheonix Horse wood I arku so v polnem teku. Iz-J — Mr. John R. Chernovich znani Shoe Co., in Ruberoid Go's ne obra-Se bodo "beležile vse linijske j slovenski in angleški tenorist se je jtujejo s polno paro. Vzrok temu ie organizacije. Slavnost bo prirejena j podal te dni na obisk v Cleveland.; železniška stavka, ki ovira transpor-
tvrdke trdijo, da so naročili, toda ne mo-svojih produktov
izdelovanju strešnih oprem.	|radi stavke. Kar odpošljejo, gre ven
ie pod njegovim vodstvom tudi krepko vspeval. Toda novejši časi, so spremenili tudi razmere. Po svetu se je pričela širiti literatura sovražna našim načelom in to s tako hitrostjo, da se iste ne da z drugim zaustaviti, kakor edino s enako-močno proti-ofenzivo, — z literaturo našega duha.
Kako sta ta, velika slovenska pijonirja, škof Trobec in Monsignor Buh uvidevala potrebo katoliškega tiska, pričajo nam številna njih na-uduševalna pisma, ki jih imamo še sedaj spravljene. Ni jih Jbilo praznikov, ne božičnih, ne velikonočnih, da bi naši listi ne prejeli od teh dveh mož čestitke in kakega daru. Njih klic je bil vedno krepko, naprej! In
je udeležila kaka slovenka te tekme je tudi gotovo zmagala v tekmi. Zadnja leta pa naša dekleta ne gredo v to tekmo. Zakaj ne, nam ne povedo.
Naš mladi Frank "General" "auto-truckih" in vozovih. Vse
Skill, sin Mr. in Mrs. Frank Škul te tovarne so na severnem delu nana* 1210 N. Center Str. potuje po šega mesta, kjer je zaposljena ve-Zd ruženih Državah. V njegovem čina naših rojakov. Upajmo, da že-zadnjem pismu piše, da bo že domn lezniška stavka bo v kratkem po-v par tednih in da se mu "sweet old ravnana v zadovoljnost železničar-home" še najbolj dopade.	skih stavkarjev in drugih, ki so s to
„ . .	, — Mr. Joseph M. Klemenčič stavko prizadeti.
«xT	Sred°A 23-,av^sta so mlajši lastnik od "Toliet Slovenian - Michael Gale 12-letni sin Mr.
i he bpeed Boy A. C. in "Irwing Sheet Metal Works" si prenavlja in in Mrs. Valentin Gale na 1308
1 01 1 TTa.S1 - ?ame V P°ve6"ie svojo delavnico na 1214 Nicholson Street je utonil zadnjo Ki val s Parku. Udeležba občinstva Broadway. Vse to kaže. da Mr. J.! soboto popoldne dne 26. avgusta ob ie bila velika, ako vzamemo, da se M. Klemencich ie kos v svojem po- r uri noocldne. Mladi Michael se
danes, ko teh dveh velikih mož ni več med živimi, čutimo tudi mi veli- 5e Pnre<hlo na oelovm dan. Rilo ie klicu in da napreduje v svoji stroki, je kopal s svojimi tovariši v jezeru kansko izgubo v svojih vrstah. V urah preizkušenj, ko se je delovalo j?ad dva tlso.č V>mlL °sti dobiček _ ..The "Central Market." kateri Remvick hIiz» Painfield. kier ie proti nam od vseh strani, tudi od tam, od koder smo celo pričakovali j^J^ Z1?1"6":!6" v	stavku- ;ma ve- Skalnih trgovin v našem °"Hel nesreči v žrelo. Mlademu
Pri' igri so zmagali "The	\mesltt\ ie °.tv°H1: novo P~dajalno!Michaclu mir in pokoj, družini pa
pomoči, je prišel očetovski glas iz daljnega severa od teh dveh mož;i,oclh železničarjev v našem mestu.
"Le krepko naprej in Bog blagoslavljaj Vaše delo!" Toda, sedaj jih ni t
več med nami. In kje taki so še med nami?!
so zmagali "The Speed |na Rubev Str Vodstvo te prodaial- s izražamo globoko sožalje f , v primeru scores 10. proti 5. -	. . .	1 J ;	,T . .. *
T	.	.	K ^ ne je poverjeno dobro znanemu ro-1 — Mrs. Antonija Štanfel, žena
Katol. Slovenci v Ameriki, vi vete. v kako resnih časih se nahaja-| igralci in razsojevalci pri igri so jafcn Mr jos Planinc slovenskemu Mr. Štefana Štanfel je preminula mo. Smo v času, ko je sovrag našega katoliškega prepričanja mobiliziral .t™" žrtvovali ves svoj cas v korist mesarju, ki je bil že svoje čase po- zadnjo soboto jutro 12:40 na svo-vse svoje sile proti nam. On razpolaga z močnim časopisjem. Oni hite (železniških stavkarjev. \ Speed clu- slovodja pri "Lincoln Highwav j
širiti med narod protiversko literaturo, oni hočejo popačiti slednje verno slovensko srce. On se zaveda, da z močnim tiskom in močno literaturo bo poteptal z lahkoto vse, kar je vsa naša duhovščina v potu svojega obraza s trudom dosegla po naših naselbinah. Bomo mi katoliški Slovenci v Ameriki v resnici taki strahopetci, da bomo mirno gledali in držali
,	..	--------- highwav Jem domu na 1001 N. Chicago Str.
bujo> tudi trije Slovene.	Market."	* Pokojna je bila 57. let stara. Poleg
"The Public Service Company, _ Na|e zauber dekleta in naši sv°jega žalujočega soproga zapušča
base ball team" iz Jolieta bo igral	fejst fantje so zadnj0 soboto večer trf sinove Štefana. Willianyi in T -
v končni tekmi za prvenstvo "cham-	dne s6 avgusta priredili "surprise sipa in šest hčera, ki so: Mrs. M.
pionship" s "'Public Service lea-	partv» v počast na§e dobroznane Flajnik. Mrs. George Eich. Mrs.
križem roke ko sovražnik nase vere tepta tiste principe, za katere so ; srne' s severnega Illinoisa. Joliet-	Miss Tustine Videč, o priliki njene-!-Tohn §tukel. Mrs- Louis Podnar.
delovali ti, veliki naši možje, kot škof Baraga, škof Trobec in Monsignor t ski "team" pa bo igral v prvem po-	rojstnega dne. Veselje se ie vr- Mrs. Frank Zapka and Miss Heller..
Buh? Bomo slackerji v tem velikem odločilnem času? Ne! Nesmemo izkusu s "Oak Park teamom." Slo-	giTo na nj:enem domil na N Zraven teh ožiih sorodnikov znn-
venec Louis Simonich je «catcher" j„ickory St Udeleženci so bili sa-1	(Dalje na strani.)
biti nikakor ne!
Katoliški Slovenci v Ameriki, vi veste, v kako resnih časih se nahajamo tudi mi svojo vojsko proti našemu sovražniku. V boj! naj bo naš klic. Ojačimo naš katoliški tisk, to je vse, kar je potreba. Pridobivajmo naročnikov na katoliške liste po vseh naselbinah. Vsi na delo za novimi
naročniki, niti eden naj ne zaostane pri tem delu. Kolikor več naročnikov j A. C'ss team." Borba se bo vodila bodo imeli katoliški listi, toliko močnejša bo naša vojska. Dajmo, da do- za precejšno stavo. The St. Rav-
dobimo do 1. novembra vsaj 1200 novih naročnikov, bo list "EDINOST" pričel s tem dnem izhajati dnevno.
Predragi rojaki, li prosimo preveč? Nikakor ne! To tako z lahkote dosežemo, da še ne bomo vedeli, da smo kaj delali za stvar. V vsaki naselbini naj bi se dvignila na delo vsaj dva. Zastopnik in še en naročnik ž njim, pa hajd okoli rojakov. Poskusimo enkrat, da pa ne bi mi katoliški rojaki zmogli svojega lastnega katoliškega dnevnika, potem pa tudi nismo vredni da se imenujemo katoličani! Na delo vse naselbine! Dvignimo se in mobilizirajmo svojo moč! V resnih dnevih živimo in od nas je odvisno, od nas vsakega posameznika, od tebe, ko to čitaš, ravno tako, kakor od vsakega katoliškega Slovenca, da nekaj storiš za katoliški tisk, da se ojači in postane močan napram svojemu nasprotnemu tisku. Rojaki! Resnost našega časa nas kliče na delo!
-o-
Za orlovsko misel.
pri Joliet "teamu."
— Na Labor day si bosta pa skočila v lase v S eel wood Parku "The St. Raymonds team" in "South End ;|
bimo to zimo katoličanje svoj lastni katoliški dnevnik. To naj bo geslo mond team ima v svoji sredi tri naše mobilizacije proti sovragu našega prepričanja. Mi ne prosimo dru- Slovence: Edward Simonich, Isido-gega, kakor naročnikov za katoliški tisk.	|re Štukel in Williama Štanfel.
Mi smo pripravljeni se žrtvovati, a od vas dragi naročniki pa pri- ? — Napovedana osem-spopadna | čakujemo, tudi nekoliko dela za katoliški tisk, ki je ameriškim Sloven- |r->koborha med našim Frank "Xa-cem tako potreben, kot lačnemu suha skorja. Ponovno povdarjamo, ako vy" Roštanom in Tommy Murphy-
om, ki bi se imela vršiti v Aurori zadnjo soboto dne 23. avgusta je bi-Ta preklicana. Preklic te rokoborbe je presenetil marsikaterega Joliet-čana, ker vsi smo želeli videti našega "Francelna," kako bi nalomil svojega nasprotnika s svojimi "kranjskimi pestmi." Mr. Roštan je pa nareoil še eno drugo skrivnost, o kateri bom sedaj javnosti povedal. Fant je skočil pred par dnevi čez "fenc." dezertiral je "preljubi ledik stan" in se dal ukovati v jarem sladkosti z Miss Mimmie *So-nenberg. Sedaj živi s svojo nevesto v svojem novem domu na N. Dearborn St. severozapadno od mesta. Naš Francel mi gotovo ne -bo zameril, če mu želim srečo in obilo veselja v njegovem novem stanu!
— Mr. "Frank Grum naš slovenski stavbenik se bo te dni podal na obisk v staro domovino. V stari domovini v Ljubljani ima svojo soprogo in dve hčere, katere bo gotovo pripeljal nazaj v deželo Uncla San?a. |
Cleveland, O. — Blagovolite sprejeti ta dopis iz Clevelanda. Ker sem čital v listu "Edinosti", Vaš članek, radi "Orlovske" organizacije, me to zelo veseli in se Vam predstavljam, kot bivši član "Orlov" iz stare domovine. Ko sem pred dvemi leti prišel v to novo ameriško domovino, sem našel tudi tukaj v Clevelandu, nekako osnovano "Orlovsko" organizacijo in smo se že precej prizadevali za propagando in razvoj naših idej. Kakor je bilo mogoče smo vendar nekoliko dosegli, toda ne povsem dovolj.
Manjkalo nam je vplivnega moža, ki bi znal združiti vse posamezne stranke v močan, velik tabor, ki bi se mogel pokazati javno na dan. Mr. Grum ima več hiš in d-ugega Sedaj pa, ko se Vi zato toliko zanimate, se Vam prav z veseljem pridru- poslopja v našem mestu, katere je/
Naznanilo in zahvala.
\
Z globoko P^otrtim in žalostnim srcom naznanjamo vsem svojim sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka in sestra
Karolina Katich
dne 15. avgusta t. 1. previdena sl sv. zakramenti v Gospodu zaspala v svoji mladi cvetoči starosti 17. let.
Ob te i priliki se zahvaljujemo vsem našim častitim duhovnikom ki so jo hodili obiskavati in tolažiti v dnevih njene mučne bolezni. Hvala dr. sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. in Marijini družbi, kamor je pokojnica spadala za lepo spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so jo hodili tolažit in obiskovati v njeni .bolezni. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko pred sv. mašo in po sv. maši za dušico ranjke. Prisrčila hvala vsem onim. ki so prišli kropit in ki so se udeležili pogreba.
Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so darovali cvetlice in lepe krasne vence za na krsto. Ti so bili: Marijina Družba, družina Fran Retel. družina Louis Retcl. družina Brecelnik in Škrlep, Mr. Math Tomše. družina John Kovach, družina Frank Gerbais, družina Frank Grill, družina Stefanovich. družina Peter Ziarko in uposljenci C B. & Q. R. R.
Vsem skupaj najlepša hvala in vsem naj vsegamogočni Bog stotero povrne in poplača!
Ti pa preljubljena in od nas nikdar ne pozabljena Karolina počivaj v miru in veseli se nad zvezdami, tam gori med angelci. Veseli se pri Jezusu in Mariji in prosi za nas in za veselo snidenje.
Pogreb se je vršil s katoliškimi obredi dne 18. avgusta 1922.
Naj ti sveti večna luč. spavaj sladko ti nepozabljena Karolina!
Žalujoči ostali:
Frank in Uršula Katich, stariši.
Frank, John, Eddward in Louis, bratje.
Mrcy, Anna in Rose, sestre.
Chicago, III.. 25. avgusta 1922.
> -

"EDINOST'

—
Kkkss — lie! Stnfk! kkss — he! Smrk! Gudmorning mister editor! Nej nikar ne zamerjo, k teku kiham. Vejo na treni, k sm se pelov iz Na-jurka v Čekago sm imu odprt okn pa noč, tne je pa dreft keču, zdej pa kiham, kokr b samo papriko šnofu.
Vejo mister editor zdej jm imam pa rejs velikv za pavedat. Ampak drgač ne pa vem in tud besedce ne paprej, da mi dvignete rako in mi "'zaswerate", de boste vse tu za sbe obdržal. Jest vam neč več ne tru-stam. kar sm še kdej kej pavedav videni prec vse v vašh preklemanih cajtengah. Tejga mam jest že za-dost in nej s gor gledajo, če mi bodo še kdej kei tacga naredil. Kkksss —he! Smrk! Pfej! Nej mi aproste k kiham.
Vejo biv sm v Najurk pr sujm bratcu Peterčku. K bi ga vi vendr vidi. kaku revček zdej pur zgleda. Jest b ga kmal ne poznav, k jo je prkrepelu po cortlandski cejsti. Ki tn je roko poda v so mu sovze sta-pile v vači.
"Kaj se pa kisaš Peterček?" mu pravm prav pa lahku.
"Sei se lehku, ves svet je proti meni, cela Vamerika dejla proti meni 1"
"I za bažjo vola, kej se ti je pa Zgudlu muj Petrček?"
"Vejš de, — je djav z jokom — dozdej so ženske in mlade dekleta nosile kratke kiklice, kaku sm jih ;est rad opaževav po komarjih. Zdej pa so izdal novo modo, de bodo nosile ženske kikle do členku. Za božjo volo, zdej je pa vse veselje preč. Vejš Pavle, dons sm se že kar adloču, de bom šu dol k piru pa b u murje skaču."
"Pejd nu pejd muj dragi brate, kej si ti rejs že v glavi vrti? Kej b neki fntazerav za tako neumno stvar, ke nej vredna neč! Petrček jest ti svetujem de vzameš pateno-str v roke pa moli, deb ti Buh pravo pamet dav, de b se te enkrat us-milu, ker pr ta prav pamet še en-ol biv nej s."

Vejo, k sm mu pa patenoštr ome-nu je krouta pa kar paskačila. Taku ga je zapeklu de kej. Tud če bi biv slep na vaba ačesa, bi lehku vidu, vse narodne in druge grehe, ki so se prkazali na Petrčkam zgubanem abraz.
"Od patenoštra mi pa le movč" je djav.
"I zakaj, molitev pomaga pr vsak stvar, pa ti bo tud pr tej, Petrček le ubogaj me!" '
"Kaj b m pa ate in Francka rekla — nej de Buh, de b me vidla, še s službe b me spodla."
"Nc zatu, boš pa kam drgam šu za žabom."
"Ja Pavle, tu pa nej taku! Viš drgej b m ne pusti tacga gnuja kidat, kokr ga kidam pr atet in Francki. Drugje so bi zmerni ledje. Viš jest sem pa, kakor vstvarjen za gnuj kidat, če bel je grd gnuj, rajš ga kidam in če bel vmazana je gnuj-nica rajš se pa nej valam."
"Hm, pa gnujnic se pr nas v lllinojs samo packi valajo, pr vas pa praviš, de se vi ledje, veš Petrček v vaš držav b jest še na ma-lan ne biv, zatu k prveč smrdite po gnu ju."
Vejo, k sm mu tu reku, je Petrček kar asupnu. Vači so se- mu kar okul vrtile in s samim ta belim je revček gledav. Vid se mu, de strašnu trpi na živcih. Ledje pa cortlandski cesti so m pravli, de pasebno vašga imena se mu nesmej vamenit, de ga kar mrzlca strese k sliš o Vas. Če bo revček še kej časa tak. se bajim, de ga bodo v*na-rišneo poslal, kamor sicer po pravici rejs spada. Ampak vejste preljubi .mister editor, muj bratec je pa le in skušav ka bom na kak načn azdravt.
Ampak mister le merkajo se nej, de komu kej ne zbleknejo o tem kar sm Vam pavedav. Če mi pa še tu razbobnate v svet. bom vas prhodnč prav gatov stepu k vas dabim v roke. Taku gotov jeh bodo fasal, če kamu paveja. kokr gatov je amen v vačenaš. Le zapumnejo se nej!
Vaš Pavle.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
šča tudi svojo sestro Miss Mary Schwab. Pogreb se je vršil zadnji lorek dopoldne z mašo ob 8:30 v cerkvi sv. Jožefa. Od tam na pokopališče sv. Jožefa, kjer so jo položili k večnemu počitku. Soprogu in vsem sorodnikom izražamo ob tej priliki naše globoko sožalje. Pokoj-nici pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva!
Poročevalec.
PETERČKU V ODGOVOR.
Res sem "Edinček" še dete nejako, tretje sem leto sedaj šele star, — vendar, moj Peterček, ščene nikako me ne oblaja brez kazni nikdar.
Najsi tvoj "ata" spet maže in maže, tudi tej mažnji bom vendarle kos; naj se sovrag moj še toliko laže, fige pokažem mu krepko pod nos.
Žgance otepal bom rajše veselo, žemljičke tebi, moj Peter, pustim, meč svoj resnice zavihtel bom sme-lo,
dokler ne zmagam, se ne umirim.
Če pa pod kožo preveč ste krvavi, puščat' vam treba bo malo krvi. — nekdaj k;ot puščali žabčni so kravi. —
To vam moj Pavle rad vselej stori.
Chicago, 111. — Vneaeljo večer in v pondeljek popoldne na Labor day bo zopet cerkveni .fer, katerega bo oskrbovala naša Mohorjeva družba. Prepričani smo, da se bo tudi ta organizacija pokazala v nedeljo kot krepka podpora naše naselbine, da bodo vsi člani in vse članice gotovo prišli na fer. Dosedanja društva so se bolj srednje odzvala. Lahko bi bilo veliko bolje, kakor je bilo. — Za v pondeljek popoldne, ker društvo Sv. Alojzija ne bo imelo posebnega večera, pa vabimo vse člane tega društva na fer, ki bo popoldne od treh naprej.
— Farno glasilo v zadnji števil-^ ki piše mej drugim: "Glasilo" namreč farno je potrebno, da ga izdajamo sedaj večkrat, kakor smo ga preje in sicer za to 1.) da se vam sproti pojasnjuje važne stvari glede zidave šole. 2.) ker nekateri farani j ne morejo vsako nedeljo v našo cerkev. 3.) ker imamo preveč službi božjih vsako nedeljo, da bi se daljše stvari mogle natanjko petkrat eno dopoldne pojasnjevati, 4.) ker tudi ni časa za to, kar je za mašo. pridig go, oznanila in obhajanje samo tri 'četrt ure časa. 5.) ker bi farani godrnjali, ako bi se preveč tega ozna-njevalo nedeljo za nedeljo." — Potem pa dostavlja: "Ko bi bili vsi farani naročeni na list "Edinost," potem bi bilo lažje in ceneje, ker bi nam list "Edinost" vse to ozna-njeval brezplačno med novicami. Ker pa niso. treba se poslužiti drugega načina, da vsi farani iz prave-vega vira izvedo vse. kar se vseh tika."
K tei opazki naj pripomnimo, da jje res velika večina faranov že na-Iročenih na list "Edinost." Vendar je pa res. da vsi pa le še niso. Toda 'vsi pravi farani bi pa morali bit* jnaročeni na list "Edinost" že iz hvaležnosti do uslug, katere si je^ :ta list stekel za Chicaško naselbino. Opozarjamo farane samo na vse jboje, s katerimi so skušali gotovi e-ilementi ob prihodu našega sedanjega župnika Rev. K. Zakrajšeka, pod katerega vodstvom smo v tem krat kem času že toliko napredovali, u ničiti vsak njegov korak, nas fara-i rane razdvojiti, da bi preprečili vsak; !napredek. Opozarjamo jih na pla-! kate .katere so nalepili po cerkvi in j župnišču in po župniji proti njem,; na boje po listih vseh barv, kateri so le hoteli sprejemati njih napade,; na boje pri organizacijah, pri društvih, po salonih. Opozarjamo jih nal
tajne moči, ki so se takoj takrat združile in poskusile vse, poslužile se vsega, obrekovanja, podlosti, tožba pri predstojnikih, splošno vsega, kar jim je le njih pomočnik "ta črni" navdihoval. Pa kaj so dosegli? Farani sv. Štefana so danes tako e-dini in složni med seboj in s svojimi duhovnimi voditelji, tako navdušeni za svoj cerkven in narodni napredek, kakor še nikdar ne od kar fara stoji. i'Glasilo" fare piše, da smo tekom dobrih 13 mesecev nabrali samo izvanrednih darov nad 21 tisoč. In kako je bilo mogoče doseči ta velikanski vspeh pri tolikem nasprotovanju? Kakor se je sam naš g. župnik izrazil že večkrat, je to največ zasluga lista "Edinosti." Ko bi ta list ne bil sproti razkrinkoval vseh tajnih mahinacij nasprotnikov, ko bi tako krepko ne stal na strani dobrih faranov in duhovnikov pri njih delu za napredek, ko bi ne bil bodril omahljivcev in jih ne navduševal za skupnost, bi danes bili tam, kjer smo bili pred tremi leti. ;Zato se obračamo -do vseh faranov Sv. Štefana in jih pozivamo, da se vsi na-roče na list "Edinost". Lista se res proda nekoliko sto vsako nedeljo pred cerkvijo. Vendar, veliko večja pomoč za list bi bila. ako bi se vsi, ki ga tedensko kupujejo, raje naročili na leto. — Zato farani naročite se na list "Edinost." — Verjemite, da ie danes propaganda tudi pri farnem napredku, najvažnejša* stvar, da. glavni pogoj napredka.
Ker je list "Edinost poročal o lepem farnem napredku, koliko dobrih družin se je naselilo iz drugih naselbin. Od kar smo začeli agiti-rati za našo šolo, kako se je spremenila 22. ulica. pred tremi leti so bile skoraj vse trgovine na desni strani prazne, deloma razbite. Za 10 dolarjev na mesec ste lahko dobili prodajalno celo pritličje. Danes so vse polne in najemnina je poskočila na 40 dolarjev na mesec. Hiše. preje V 4. 5 tisoč, danes te hiše ne dobite izpod 6. 7. 8 tisoč. Preje sta bili dve maši v nedeljo dovolj, zdaj jih kmalu pet ne bo dosti. Vse to je naredila agitacija in propaganda, in slep bi moral biti, kdor bi tega ne videl. In list "Edinost", smelo trdimo, ima glavno zaslugo pri vsem tem napredku. Ali toraj ne zasluži podpore od vseh faranov, od vseh trgovcev, od vseh. katerim je mar naš skupni napredek? — Chicaški Slovenci, odgovorite si na to vpra-
šanje sami! —
—k.
Mirna peč — Slovenija. — Bral
sem pismo rojaka sociialista iz A-
merike, ki ga je pisal našemu g župniku. Pismo je bilo brez podpisa oddano 3. maja v Morgantownu. Glasi se takole:
"Gospod župnik! Bral sem Vaše pismo, v katerem se obračate do rojakov v Ameriki za pomoč, da bost£ kupili nove zvonove. Gospod župnik, kam ste pa stare zvonove dali? Dali ste jih preliti in kaj so potem napravili iz njih veste sami. Kanone so napravili iz prelitih zvonov. In kam so potem te kanone obrnili, proti nam, ali proti Vam? Ti kanoni so bruhali ogenj proti nam, in zakaj so bruhali ogenj proti nam, veste g. župnik sami. Zato, da bi Vi gospodje imeli večjo moč do nas in do naših žepov. In sedaj se obračate do nas, da bi pomagali kupiti nove zvonove. Le kupite si jih sami, če jih hočete imeti, pa se ni treba obračati do nas, mi imamo že tako dosti eksšpenca. Treba ie pomagati socialistični stranki, da bo bolj napredovala in Rusijo mo-jramo podpirati, da ne bode propad-jla. Jaz sem za Rusijo daroval že '35 dolarjev, pa bom še. Zaenkrat moramo opustiti zvonove, mora'mo najprej Rusijo spraviti ;ia noge, potem Šele pridejo zvonovi na vrsto. Pozdravljeni g župnik, Vi in vaša kuharca."
Konec — brez podpisa. Naj sledi "neznanemu junaku" malo odgovora. G. župniku očita, da je on zakrivil. da je vojaška oblast rekvirira-la zvonove. Na to mi niti odgovarjati ni treba, saj je takorekoč vsakemu otroku znano kako nasilno in samovoljno je bivša avstrijska vojaška oblast rekvirirala zvonove. Vsaka prošnja je bila zaman; ponekod niti pri farni cerkvi niso pustili niti enega zvona.
Neznanec piše dalje, da mora podpirati Rusijo. Prav! Saj ko bi se zanjo malo bolj zanimal, bi lahko vedel, da tudi pri nas v vseh župnijah pobiramo za nje prispevke. Tudi pri nas smo jih.
In socialistično stranko mora podpirati, pravi dalje. Saj je tudi Etbin Kristan zbiral milijone za socialistično stranko v Sloveniji, a kje so sedaj ti milijoni, ne ve nihče. Kdo ima torej večjo moč do Vas in *rio Vaših žepov, Kristanovi milijoni, ki* so neznano kam izginili, ali g. župnik, ki je vsakega darovalca za zvonove prebral raz prižnice? Poznamo dobro tudi pri nas take social-patriote. Le zaupajte jim in jih še nadalje podpirajte, boste daleč prišli.	~
Kogar pa bolj natanko zanima "junaški" čin neznanega dopisnika, (Dalie na 4. strani.)
Pripravite se za neodvisnost!
^ imr banka, karooi; I * te svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v Sebi moč za napredek in postsli boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
fcUJE ISLAND AVE„ CORNER lifth STR K L T
POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni.
PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.
V VASO KORIST BO!
Ako sc pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja	. *
"BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI"
KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO
IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE
DRUGE DRŽAVE V EVROPI. NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU.
V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne
urade prejemnikov brez vsakega odbitka.
"LJUDSKA POSOJILNIC^ V LJUBLJANI"
NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja.
DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih.
NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje.
OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo.
ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno
na:
*->.»»./a«** * *
BANČNI ODDELEK	EDINOSTI
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Roiaki* podpirajte svoje lastno	delavsko podjetje!
TT

t


•EDINOST"
LAKOMNIK.
Ksaver Meško.
I.
"Vse to je moje!"
Tratar je stal visok in koščen vrh hriba in se je razgledoval po svojem kraljestvu. Sladka, omamna toplota, oživljajoča in dvigajoča moč ?anosnega ponosa mu je zaplala po žilah, visoko telo se mu je napelo v vseh mišicah, zravnalo se z mogočno in ponosno silo, ko se je opajai s sladko mislijo:
"Glej, vse to je moje!"
Z živimi, begajočimi očmi je meril svet pod seboj. Ublažil in omilil se mu je sicer ostri in bodeči njih lesk, ko je ogledoval drago zemljo, ležečo mirno in pokojno pod domom, kakor bi še spala in sanjala, božal jo s pogledom, kakor ljubljeno nevesto, kakor dragega otroka. Suha. pepelnata lica so mu od ponosa in radosti drhtela.
A glej, nekaj hipov, in ugasnil je radostni ogenj v očeh, zresnilo in zmračilo se je lice, kakor oblede hipoma še pravkar žareči grebeni in goreče čeri in kleči gora, kadar solnčna obla naglo zdrkne za gorski vrh, kakor bi padla goreča žoga otroku iz rok, ker ga je hudo speklo v roko, da jo je naglo izpustil. Oblede, otemne in strme s trdim, grozečim izrazom proti praznemu svodu nebesnemu.
Trda, zlovoljna senca je legla Tratarju na čelo in je zabeglila in zamračila ves obraz. Iz oči mu je zastrmela in zasršela gladna pohlepnost.	*
> "Vse to je moje, res, tu okoli hiše. A tam dalje, že tuje, že prepovedano, omejeno, zagrajeno. Tisti Zelnikov travnik tamle doli ob moji njivi in Žlebnikovem gozdu, kako pripraven in priročen bi bil zame! Mojega se drži, k mojemu gleda, k mojemu si želi. In Zelnikova živina ,ali mar ne sili ves čas v moje, mi li ne zahaja vedno in vedno v škodo? In naj to mirno trpim? Kako pa, po kakšni pravici pa? Res, prejš-njega gospodarja to ni motilo. Morda v srcu tudi on ni bil zadovoljen, h je potrpel, molče nosil krivico. Slabič! beseda ne moči, ne teže in veljave. Bil je pač bolehen mož. Hotel je miru, le miru! A prač s takim mirom, s krivičnim mirom! Ko pa mi je le na škodo. Proč, pravim! Kar ie vdano in molče trpel betežen slabotnež, kje je pisano, da bi moral
trpeti in pustiti isto tudi jaz?"
Nagnil je zgornji del trupla in glavo naprej, iztegnil vrat, da bi bolje videl travnik doli med njivo in gozdom, da bi ga objel z očmi od konca do konca, ga ošepnil od vseh strani, od vseh mej. Stal je kakor tekalec, ki je okamenel sredi naglega, napetega teka.
Jutranje, prvopoletno slonce je sijalo na travnik, da se je ves kopal v luči in v mehki svetlobi. Nežen je bil in lep kakor mlad ženin v praznični poročni obleki, s cvetjem za klobukom. Bilo je, kakor bi kipela in puhtela iz njega velika radost, sladka in mameča.
Ne samo Tratar. mož pohlepa in sebičnega hrepenenja, o, vsakdo, ki bi ga gledal v tej rosni jutranji krasoti, bi priznal nehote: "Resnično, prelep travnik, vreden vroče ljubezni."
Tratar. stoječ na hribu kakor izklesan kip, ga je motril s široko odprtimi očmi j kako se prijateljsko, zaljubljeno naslanja k njegovi njivi, kako zeleni sveže in zdravo, kako se prešerno in bohotno koplje v radostnih svetlih pogledih pravkar iz postelje vstalega solnca, kako lesketajo na slednji travici prozorni biseri. In čim dalje je ogledoval in s
NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI
pogledi pil malo njegovo svežost in krasoto, tem večje koprnenje mu je polnilo srce, s tem večjo silo ga je vabilo in vleklo doli k njemu, v tuje prepovedano kraljestvo.
Ni se mogel več ustavljati.
Oči in vse misli lakotno pasc*č na pozlačeni krasoti travnika je stopal s širokimi koraki po hribu navzdol, kar počez čez domačo trato. Drugikrat bi se mu smilila in bi šel lepo po poti okoli. Danes se mu ni. Zakaj, kaj je takela trata v primeri s travnikom? Ali ne staro ženišče ob mladi nevesti?
Pod trato je ležala njiva, letos še ne posejana, puščena v celini. Tudi čez njivo je mahnil naravnost počez, tako se mu je mudilo k travniku
Le je stal tik ob njem.
Širom ga je premeril, objel ga z lakomnim, požirajočim pogledom. A od samega gledanja niso bile ne site oči, ne umirjeno srce.
Naglo, nemirno se je ozrl naokoli kakor tat, preden iztegne roko po tujem blagu. Nikogar nikjer v tihem, pokojnem jutru. Le drobna ptička je kipeče cvrčala v vejevju jablane na trati, mlademu jutru v pozdrav, zlatemu solncu na čast.
Tedaj se je Tratar urno sklonil. V hipu je sezul čevlje in jih vrgel \ razor njive. Zavihal je hlače gori do kolen in je zabredel v visoko travo, kakor da stopa v plitvo jezero. ^Zaščegetalo ga je v noge prijetno in osvežujoče, ker so se rosni biseri usuli trumoma nanje. Mokra trava, ki je bredel v njo globlje in globlje, se mu je opletala nog kakor tisočeri tenki prsti. Šibila in pikala ga je od vseh strani, kar mu je povzročalo prijetno slast. Lice se mu je jasnilo, čim globlje je prodiral v tujo last, kakor se raduje srce otroku, ki brodi in brozga po prijetnem hladu vaškega potočička.
A nenadoma mu je izginila vsa zadovoljnost z lic, hipoma je ugasnil ogenj v očeh. Zbrisala je srečo z lic, upihnila je ogenj v očeh grenka misel:
'Saj ni moj! Zelnikov je."
Sredi travnika ga je ustavila in ukopala v visoko travo in v vlažno, .rodečo zemljo težka misel.
Ogledal se je še enkrat po travniku, gori in doli, na vse štiri strani, mračno in obenem zmagoslavno — tako pač motri vojskovodja kraljestvo, v katero je na poti z mogočno vojsko, da si ga podjarmi in osvoji.
Iz mračnega pogleda je glasno govorila jeklena volja.
"Moj moraš biti! Moj boš!"
(Nadaljevanje s 3. strani.)
naj se obrne za svet na Nike Kavšek-a v Morgantownu W. Box 18, morda je njemu kaj znanega o notri imenovanem pismi in Vam bo rad ustregel.
Vsem darovalcem za zvonove bodi tem potom še enkrat izrečei prisrčna zahvala in Vas prosim nadaljne blagohotne naklonjenost da čimprej dobimo nove, bronast zvonove.
Kovačič Anton, Mirna peč.
ŠIRITE LIST "EDINOST!"
V najem se odda lepo udobno st novanje s 6. sobami. V stanoval so vse udobnosti. Hiša se nahai dober bldk od slovenske terk) Natančnejša pojasnila dobite pri;
LINCOLN REALTY CO.
1901 West 22nd Str.
LEPA PRILIKA!

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo zeli. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.

Za Slovenca v Lorain, Ohio, prodaj je lepa moderna hiša bi slovenske cerkve in šole. Proda na jako ugodna lahka odplačila.
Za pojasnila se obrnite naravn na lastnika omenjene hiše na:
1724 East 32nd Street.
LORAIN, OHIO. _ 1
Na
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozaravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
HLAČAMI
smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblec.
MODA IN PRAVILNOST
teh oble1; ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO, da pridete v našo • prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodaj :tmo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00. $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.

CHICAŠKI SLOVENCI
kar naiuljudneje vabijo
Vse Slovence v Chicago in okolici
M VELIKO SLABOST
BLAGOSLOVITVE SLOV. SOLE
ill
Nove zastave dr. sv. Križ
l:i se bo oboje vršilo
V nedeljo, 24. septembra 1922.
J. KOSMACH.
1W. 22nd St., Chicago. HL
Rojakom priporočam i;M nakutJq raznih
RARV. VARNIŠEV. ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
"revzamera barvanje hiš zunaj in za traj. pokladam stenski papir.. Najboljše delo, nanižjs cene. Rojaki obrnite se vselej na svoie»» roiakaf
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cle. veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr« dina. 1053 E. 62nd St. — Pcvovodja it podpredsednik: Matej Holmar. 6211 Clal ;ave. — Tajnik: Ig. Zupančič. 955 Addi son Rd. — Blagajnik: Frank Matiašič 16526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo lič. 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in boto ob pol ^ uri zvečer.
Seie vsak prvi torek v mesecu v stat šoli sv. Vida.
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
JELINEK & MAYER
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street
Chicago, 111.

1.
4-
6.
VSPORED:—
Ob pol desetih dopoldne sprejem došlih društev in kratka parada. Ob pol enajstih uhod v cerkev in slovesen blagoslov zastave.
Sveta maša. Po sveti maši blagoslov nove šole. Banket
Slavnostni govori. Vinska trgatev in sklep bazarja.
K vinski trgatvi pridejo vsi gostje kolikor mogoče v "overall-ih" ali v kmetčki obleki, tako možki kakor ženske. Slovenke naj pridejo kolikor mogoče v narodnih pečah in havbah in v domači delavski obleki. Najzanimivejša obleka dobi nagrado.
To h de nekaj, česar Slovenci še nismo imeli v Chicago.
Zato prav uljudno vabimo tudi vse svoje sosede okolice na to prireditev.	^
Enako vabimo zopet vsa pevska društva sosednih naselbin, da se naj blagovole odzvati za to priliko in priti k nam!
Z veseljem se še spominjamo zlatih uric, katere smo imeli pri slavnosti pokladanja ogelnega kamena naše šole in Narodnega doma, ko smo imeli srečo pozdravljati toliko svojih ljubih sosedov in gostov iz sosednih naselbin v svoji sredi. Kako prijetni so še spomini na to. Toda prireditev ob tej priliki, bo pa še veliko večja in boljša in zanimivejša, kakor zadnjič in smo prepričanja, da bodo vsi naši gostje postrežem veliko bolje, kakor zadnjič. Bratje, pridite k nam in poveselimo se zopet nekoliko skupaj in preživimo nekoliko lepih trenutkov med seboj v bratski slogi in edinosti!
Vstopnina za banket je sedaj $2.00 za osebo in $3.00 za družino.
Vstopnice za banket si pa mora vsakdo preskrbeti že preje, ker bo na banketu prostor samo za one, ki bodo vsaj tri dni preje si zagotovili prostor. Sosedna društva naj skrbe za to, da nam bodo o pravem času sporočili za koliko članov naj pripravimo. To bo pravi obed in bo vsa prireditev v šolski dvorani, zato moramo vedeti, za koliko oseb bo treba pripraviti.
Vsa pojasnila daje Rev. župnik. 1852 W. 22 PL Chicago, 111
ZASTAVE
bandera, re^alije in zlate znake za slovenska društva
izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, III.
ill
CIGARETE
D O B R t !