r=
tleveniki dnevnik
n
L
v Združenih državah	|
Veli* *a leto
. . $6.00 $3.00 $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
Za pol leta Za New York celo leto
I
GLAS NARODA
r
List . slovenskih .delavcev v Ameriki.
i
Hm largest Slovenian Dafly the United States.
Issced every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.

TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 177. — ŠTEV. 177.
NEW YORK, MONDAY, JULY 30, 1923. — PONDELJEK, 30. JULIJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
MAJNARJl PRIPRAVLJENI NA STAVKO
Zvezno glavno mesto pričakuje vladne akcije, če bodo pre-mogarji res xastavkali. — Intervencija vlade je možnost, s katero je treba računati sedaj, ko so bila pogajanja prekinjena. — Velikanski fondi za borbo proti United Mine Workers.
NEMIRI V NEMŠKIH HESTIH.
Washington, 1». C\ *J8. julija. — Razdor v podajanjih med antnu-itniiui prenmgarji in delodajalci v Atlantic Citv j<* j>ovzročil tukaj resne skrbi, kajti mogoče je, da bo doživela dežela nadaljiio premogarsko stavko tekom bodo-* jeseni, če s«* ne bodo pogajanja izjalovila. Aktivna intervene! ja < m l strani vla<lc. da se prepreči stavko, postaja vsled tega resnična možnost.
Odlični tukajšnji tundniki pa so še veduto naziranja. da I k k I o pogajanja med premogarji in delodajalci obnovljena in da niso prilike za odgovoi nikakor tako oddaljene kot izgleda na prvi pogled.
Premogovna komisija Združenih držav se je sestala danes , a ni izdala pozneje nobenega ugotovila. Uradniki trdijo, da izdeluje komisija porodilo glede premogovnikov! mehkega premoga.	|
Kil vzrok, vsled katerega mislijo dobro informirane' osebe v Washingtonu, da bo uravnava kljub vsemu sklen- urilQVI PACTkllVI jena. ji* ta, da niso proizvajalci mehkega premoga priča- liLmOM UAu I mM kovali stavke v antracitnih poljih. Znano je tudi, da se antracit ni delodajaKi zelo boje stavke, ker mislijo, da bi '
imela za posledico drastično zakonodajo kongresa in da	-
1»i cventuelno vlada prevzela obratovanje rovov.	IŠpijcnirali so proti Francozom.
Dosti se sicer govori o intervenciji premogovne ko-' Belgijci so aretirali štirideset misije, če t»i nevarnost stavke tekom avgusta narastla, a' Nemcev ter jih bodo imeli kot dosti bolj verjetno je, da bo moral posredovati sam pred-' talce-sednik, če bodo postale razmere preveč napete. To bi se-'
veda lahko storil potom te ali one agencije, katero hi si iz-' Duesseldorff, Nemčija. 29. jul. bral. Ta agencija bi bila lahko premogovna komisija ali Xem*ko	i*>™ča, da so
kak osebni zastopnik predsednika. Premogovna komisi-1 Prancoei ^,,sod,h na smrt neffl-
slika nam kaže železni šle o postajo ni nemiri. N"a sliki vidite
OBSOJENI NA SMRT
ja nima primernih polnomoči, da bi bila kos takemu polo-žaju kot preti v antracitnih poljih, kajti kongres je dal lej komisiji le polnomoč, da dožene dejstva. Svoje končno poročilo mora predložiti do 2-°». septembra.
Številni tnkaj so mnenju, da bi predsednik Ilanlinf najbrž sklical posebno zasedanje kongresa, ee bi ir.bnumi.lft stavka. K temn koraku «ra je pozval kongresnik Treadwell iz M a sna schuse t1 sa in hie«»r ee izbruhne stavka ali ne.
Atlantic City, X, J., 8. julija. — Prva posledica poloma f»ogajanj gled«' nove plačilne leistviee v an-traeltni industriji je bila. da sije pričelo eplo&no razpravljali o dobrih m slabili straneh checkoff sistema.
škejra majorja Zormacka in dva poročnika Keller ja in Knutha.
Dolže jih, da so imeli v bližin: vile nekega francoskega častnika skrit diktograf.
jejo na temelju koniraktov >. lz ^aneoskega glavnega stana United Mine Workers v Illinoisu	<la Francozi izpustil,
in drugod, "so zapustila članstvo T"?™ na I>rOSt° fiv,.cars^ga dr-
v..»: .. i /. „i « -	i - zavljana Sehreiberja, ki je bii
.National CoaJ Association, ker je	J
. ~ -it- i i predsednik nekega nemškega dru-|K»stala ta zveza izkljueno le sku-	^	**
i-	i 1 štva v Dortmundu.
pina fanatikov, ki sovražijo de-:
lavstvo".	Aretirali so ga bili. ker je širil
neke proklamacije. v katerih je bilo razkrinkano nesramno posto-
Posebni komitej bitumrnoznili delodajalcev je izjavil nato »lede izjave Levvisa. da je eheck-off sistem redna prikazen v linijskih kontraktih in tla posluje a- zadovoljstvo bituminoznih delodajal-
Delodajalci v premogovnikih « cev :
mehkega premoga so se pridružili tozadevnim razpravam z ostrim napadom na eheck-off sistem. Ta napad v prizor i 1 komitej prolz-
— Nobeno ugotovilo bi ne moglo biti bolj oddaljeno od resn>-oe. Ravno nasprotno: check-off
mehkega premoga, ki sistem se je izkazal tako sovraž-
va jalee
zboruje sedaj v Seavirw Golf klubu. Objavilo se je, da je komitej odložil svoje delo sestave priporočil na Premogovno komisijo Združenih držav, da izda ugotovilo, v katerem se označuje checkoff sistem kot izjalovi jen je v poljih mehkega premoga ter oana-euje načrt nasprotnim, "takoj principi jem amerikanizma kot prineipijem unijonizma".
V svojem protiugotovilu je napadel pre<W>dnik Lewis National Coal Association, o kateri trdi. da jo obvladujejo ne-unijski pre-mogarski delodajalci, ki so baje zbrali sklad desetih milijonov dolarjev. da se bore z njim prot? United Mine Workers. Rekel Jr nadalje, da je poskus neunijskih delodajalcev iz mehkih premogovnih polja, da bi «e v sedanjem treiroteku vmeiavali v sj»or med antracitnimi delodajalci in delavci, nesramnost in da je vsled te akeije United Mine Workers organizacija povsem upravičena razkrinkati njih hinavščano.
Posebni komitej delodajalcev iz mehkih polja, kateremu načeulje John Brydon iz Somerseta, Pa., k? je bil pred kratkim izvoljen predsednikom National Coal Association, je objavil, da zastopa sedemdeset odstotkov vse trgovske tona že mehke ura premoga, izkopanega v Združenih državah, vključno vsa unijomzirana polja mehke ga premofpa
To ugotovilo je označil predsednik Lewi* kot "čisto izmišljotino", kajti iteviln* odgovorne skupine delodajalcev, ki obrata
&S kSSjiif. ME
nim stalni in mirni prrxlukeiji mehkega premoga, da je posebni k oj ii i tej bituminoznih delotlajai-eev vložil pri Premogovni komisiji Združenih držav prošnjo za popolno odpravo tega sistema.
panje francoskih oblasti.
Duisburg, Nemčija. 20. julija. Belgijske oblasti so aretirale na-daljnih 40 Nemcev. Imeli jih IkkIo kot talce in bodo ž njimi izvan-redno strogo jvxtopali. če se bo pripetilo kako dejanje sabotaže v ozemlju, ki fra je zasedla Belprija.
Kolin, Nemčija. '29. julija. — "Koelner Zeitung'* ]>oroča, da so Francozi zasedli vas Ilervest-Dor-ten ter s tem razširili svoje okupacijsko ozemlje do Tlolsterhan-sena. V novozastnlenem ozemlju se nahajata Leopoldov in Baldurov rov, ki sta najmodernejša premo-j govnika v Nemčiji.
KOMUNISTIČNO GIBANJE V NEMČIJI
Vznemirjenje se je pričelo, ko je marka zopet padla in povečali so ga komunisti, ki prikrivajo svoje prave načrte. — Ljudje se boje 44konca vseh. stvari". — Kan-elar Cuno je izdal nov poziv na narod. — Versaiilsko mirovno pogodbo je treba raztrgati.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Panika je edina beseda, s katero je mogoče primerno opisati današnje nemško razpoloženje. Dežela je izgubila glavo ter govori o bližajočem se polomu, ki pa bo pomenjal v sedanjem slučaju "konee vseh stvari".
Na dnu javne agitacije je dejstvo, da je poskočila vrednost dolarja v teku enega samega tedna od :tt)0.(HH) na en milijon mark. Teiuu primerno so se seveda tudi zvišali življenjski stroški, zaenkrat za nekako petdeset odstotkov, a meja ni še dosežena.
Neposredni vzrok akutnega strahu, ki prevladuje, pa .le obnašanje komunistov. S hladno preudarnostjo so pustili berlinsko prebivalstvo v dvomu, kaj naj pravzapiav j pričakuje od njih antifašistovske demonstracije. Ne ve se niti to, če se bodo te demonstracije res vršile.
Čeprav bodo na Saškem demonstracije dovoljene, — j kajti tam vlada socialistično - komunistična večina, so i prepovedane demonstracije v skoro vsej ostali Nemčiji.
Ui VnUCCDCUni IUTIUTI IMMIim Berliuski bol.^eviki* ki so hoteli dati svoji prireditvi poli A MlnrCnLNUl ANIAnlA ANuLIJIl seben so Sklenili vprizoriti demonstracijo v Pots-____i tlamu. Najprvo so izjavili, da se ne bodo brigali za prepo-
Amerikanci so si pridobili pravice London pričakuje, da bo dobil od- Ved' °d toda' so.iZ(?alL ve<" izJav- ki dovoljujejo dvom gle-
v Frankfurtu. kjer so vršili francoske vojake, ki opravljajo
pred kratkim veliki policijsko službo.
komuni-.t Le-
STALIŠČE AMERIKE KAJ BO ODGOVORILA
najbolj favoriranega naroda v pogodbi glede ožin. — Nadaljevalo se bo s pogajanji glede drugih spornih točk.
Lausanne, Švica. 29. julija. — Ameriški in turški izvedenci >•> sklenili včeraj zvečer dogovor, vsled katerega bodo debiie Z ".ru-
govere od zaveznikov v pričet- <le "Okovih resničnih namenov, ku tega tedna. — Boji se neiz- Skušali se bodo izogniti boju s policijo, a nejasnost prosne zahteve, naj preneha ■ njihovih izjav je le še povečala javno razburjenje, pasivni odpor pred pričetkom Pred zasedenjem Ruhr okraja je bil komunizem v pogajanj.	Nemčiji mrtev. V onem času ni obstojala v Nemčiji nika-
Bruselj, Belgija, 28. julija. —
Kabinet je zaključil belgijski odgovor na angleški reparacijski
ka boljševiška nevarnost. Sedaj pa se je položaj korenito izpremenil in parlamentarni voditelji iščejo že sedaj izgovora, da pielože splošne volitve, ki naj bi se vršile pri-
,	hodnje leto, ker se boje komunističnih glasov. Če bo šlo
zene države stališče najbolj uva- memorandum ter ga poslal v Pa-Unt«	,«/1.,;	i . __ u • i
, , ,	, /V1 , ... . . tako naprej kot sedaj, bo imela nova zbornica dosti nri-
zevanejra naroda glede prostost J riz. Odgovor bo najbrž izročen v stašcv liasiija
Panika je omajala jezike listov in sedaj • pišejo to, | kar je narod splošno govoril že par tednov. Zatvomiee so London Anglija. 28. julija.	odprle, ko je "Germaiiia", oficijelni organi klerikal-
X otieijelnih krogih pričakujejo.^ ^^ ^^ j^y^ ^^ pa pre|gtav]jaj<)
otnr liJne <>kraie' iz katerih prihaja veeina pristašev kance-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro In po nizkih
cenah;
\termi m bile nk cene ikMi: Jugoalavijft:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. poStnl čekovni «rad" In "JadrmnHka banka" ▼ Ljubljani, Zifnbo, Beofrradu. Kranja. Celja. Maribora. Dubrovniku, Splitu, Sarajeva ali drugod, kjer je pač za hitro Saplačllo najugodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $67.50 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki zn«ft*)o manj ko« mn tlaefi dinarjev raCunlm* pca*b«J M' ft can to v s« poitnlno In drug* atroika.
Italija in	i«»erit*	ozemlje:
Racpošllja na zadnje poŠta In Izplačaj«	"Jadranska banka" v Trata, Opatiji ln Zadra.
200 lir ................$ 9.90
300 lir ................$14.55
500 lir ................$23.75
1000 lir ........$46.50
Prt nakazilih, ki snaiaj« manj at SGt lir retunlm« poaabaj »• U centa« za pofttnlne In druga atroika.
b »ainjalTa, U preeegaje zaaack pat MaaC dinarjev nil pa iiatlui Hr davaljnjrin pa ■mtaiiH Ae peaebnl papazt.
Vrednoat dinarjem ln liram aedzj nt stalna, menja ae večkrat ln neprl-Čakorano; Iz tega razloga nam nI mogoče padati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni' onega dne, ko naza doma poalanl denar t roka.
Glede liplafll v ameriftklh dolarjih glejte poarben aclaa w U
Denar nam Je poalatl najbolj« po Pwtir Money Order all York Bank^Draft.	_"
"frank batorr state bank
(2 Oortlandt Street	Hew York, H. T.
Glavno gastopniitvo Ji
ožin za trgovske in lx>jne ladje Londonu v pondeljek, i.stoeasno s in da bo<lo dobile vso privilegije, francoskim, nt- da bi podpisale konvencije gl<*-de ožin.
Združene države b<nlo tudi proste vseh otmejitev, katere nalaga ta konvencija, ki daje vsem silam, ki so podpisale konvencijo pravico vzdrževati v ožinah tri bojne ladje, ki pa ne presegajo 10. tisoč ton. K temu pride še dodatni privilegij, tla ima lahko vsaka sila tam. toliko ladij kot jih ima katerakoli dežela, mejeea na Orno morje. To vključuje seveda tudi Rusijo.
Nadaljna važna zadeva, glede katere so se dogovorili danes, jt pobiranje davkov od ameriških k(.mpanij in ameriških ptxsamez nikov v Turčiji Turčija se je obvezala, da ne bo pobirala davko\ i z časa pred petnajstim majem tekočega leta. Če pa so bili taki davki že plačani, ne morejo Arao-rikanci zahtevati povračila.
Nadaljni sestanek izvedencev ne bo vršil jutri. Joseph Grew in Ism id paša bes t a najbrž naprosila za nadaljna navodila iz Wash-ingtona in Angore, predno se bo-
Ta napad jo povzročil veliko vznemirjenje in mnogo špekulira o tem, ee lioeejo katoliki vreei Onna iz urada
splošno, <la bosta vsebovala francoski kot belgi>>ki odgovor , . n na angleško reparacijsko posla-i rja;„ Una* nico miklonitev reparaeijskih ]K>-| gajanj z Nemčijo, dokler bo tra-|S(?
jal v Kuhru naprej pasivni o<t- ^ ga še nadalje podpirati. Kancelarja se lahko iznebe ol) por.	vsakem trenutku, ee hočejo.
Francoska in belgijska posla-! ^ nekem članku v "Vorwaerts" izjavlja bivši kan-niča bosta najbrž izročeni v pone-
eelar Mueller, "da je razpoloženje med narodnimi masa-deljek. Splošno prevladuje pre- mi tako obupano kot je bilo jeseni leta 1918. To znači, da pričanje .da bo odgovor Belgije; bi soeialisti v tem skiajno kritičnem trenutku ne odklo-biižji angleškemu stališču glede nUi soudeležbe pri vladnih odgovornostih, če bi bilo ne-vprašanja jamstev in svote od-|m0g0če stvoriti kabinet brez njih." Na drugi strani pa ie
piačd. Francoska poslanica bo kaj ]ahko m0goče, da bodo smatrali reakcionarji odhod najbrž iskala nada jne infcrma- i Cuna kot ^ { ^ oboro^n preobrat. sijt* od Anglije glede gotovih1 -	A
točk, posebno, glede vojne odškodnine.
Mnenje da bo Anglija, koneč-no prisiljena poslati svoj lastni »dgovor na Nemčijo, brez sodelovanja Francije in Belgije, je oja,-čeno vsled zadnjih ]>oročil iz Pariza.
Nekateri opazovalci pa goje precej medlo upanje, da bo stall-
V zadnji izdaji svojega Usta izjavlja notorični grof rent-low, da je prišel čas, ko je treba raztzjrgati versail-
:če Belgije, koje vlada skuša presta mogla dogovoriti glede jam- j
>.tev za zavarovanje krščanskih* manjšin v Turčiji ter povračila za škodo, katero so trpeli Amerikan-! ci v Turčiji tekom vojne.	j
prepad med Anglijo in
Francijo, obdržalo zaveznike skupaj, tla bo mogoče vzdržati skupno fronto proti Nemčiji.
Pariz, Francija, 8. julija. — Ismid paša se je vrnil po kon- Avtoritativno se ie danes izjavi-ierenei v svoj hotel ter rekel smeli (la se je v francoskem odgovoru ljaje: - Nismo mogli dovršit.., na angležko reparacijsko posla-Ostal bom v Laussanu še več dm. nieo porabilo vsa sredstva, da se
Amerikanci so jx^trdili izjav«
paše in vrjetno je. da bo trajala konferenca še precej easa.
doseže poln dogovor z Anglijo. Francoski odgovor bo izročen \ pričetku tedna, kajti ministrski
Sestanek izvedencev, ki se je predsednik Poincare želi ugoditi
nastopiti pron ±«ranciji preeej velikimupanje m na uspeh. Slične migljaje je bilo čuti tudi iz drnsnli kroaov.
~	o
Stinnes, kojega j.olitiko je presta^-il Cuno v prakso, ko je rekel Francozom "ne", ugotavlja sedaj potom svojega lista. 4"da ni še nobena prejšnja vlada s svojim mol-kt>m tako Iii* i o zdrobila ;avnega zaupanja".
Potem, ko je za nekaj časa popolnoma izginil s irga, se je zopet pojavil krompir, a v zelo majhnih množinah. Pomanjkar.je je bilo ] osebno nevarna, kajti krompir predsta\lja glavno in m.o šii*šili slojev prebivalstva.
ŽENSKE SO PRAV TAKO KRIVE KOT MOŠKI.
Muskegon, Mich., 26, julija. — v
ameriški zakladniški tajnik DOSPEL V PARIZ.
vršil istočasno, je ugladil številna vprašanja glede frazeologije.
SENATOR SMOOT NA NOR VEŠKEjI
Kristijanija, N<>rvp«Jca. 2S. jul. Senator Združenih držav, Reed Smoot iz Utaha. ki je prišel sem. da obišče rojstni kraj svoje mate-I re v bližini tukajšnjega mesta, je bil sprejet v avdijenei od kralja Haakona, kateremu je sporočil ! poztlrave predsednika Ilardinga. j Od tuk^ j bo odšel senator Smoot j v Nemčijo, da prouči tam finanč-j ni položaj.
želji lorda Curzona. angleškega zunanjega ministra, da dobi od-irovor Francije še pred od god e-njem angl. parlamenta, ki bo šel na poletne počitnice dne 2. avgusta.
STRELA UBILA TRI, KI SO MOLILI V CERKVI.
Budimpešta, Madžarska, 27. julija. — V protestantovsko cerkev v Nyireghyhaca v neposredni bližini Tokaja je udarila strela ter ubila pastorja pred oltarjem tet dva vernika.
Pariz, Francija, 27. julija. — Ce živite v Muskegon okraju ter Ameriški državni zakladničar Animate doma kotel za kuhanje žga- j l*rew W. Mellon, ki potuje po ev-nja, je vaša žena prav tako kriva ' ropskih deželah, je dospel nocoj kršenja prihibicijske postave kot lz Londona sem. Nastanil se je v vi sami. Tako je odločil včeraj v hotelu Crillon. Circuit sodišču sodnik Wander-werp.
Sodnik je izjavil, da bodo morale v bodočih slučajih kršenja prohibieijske postave žene prav tako trpeti bot možje.
— Noben poročen moški nt more kršiti postave na svojem lastnem domu žene,
NASILNO POSTOPANJE BELGIJSKIH VOJAKOV.
je rekel.
ReJAKl, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Bruselj, Belgija, 29. julija. — Pred kratkim je neki belgijski vojak na cesti ozmerjal nemškega
brez privoljenja P°^anika Ro^tngerja, ker je govoril nemški. Rekel mu je "pra-
sec" ter ga oklofutal. Poslanik je vojaka narznanil, toda sodišče ga je oprostilo.
Sodnik je refcel, da je poslanik vsega tega sam kriv, ker se je posluževal na ulici nepriljubljenega jezika.
•'V	-.ii A -
M ■	- te, -..i *c. .
*
GLAS NARODA, 30. JUL. 1923.
own« and Published by
LMIS benbbib«
linuffc mt Manhattan, W*w	City. X.
L. A • NARODA"
■wry Q>y imX
HolMaya.
Zm Nm Yarli
mm
•tJM

A^vvrt I wnivnt ofi A grwrifnt«
lih«H »mM daw liwmtl rn<*IJ a
M m priobeuj«Jo.
mrrnimrn na«n«»I. 4* hltraja
NARODA" •f Manhattan, I I Cartlandt «T«

NEMČIJA
vat ell j Ponce de Leon prvič stopil tain na kopno na dan Cvetne nedelje leta 1512. Montana pomenja v španščini ti gorata deželaNevada "s-nežnata", Oregon je "dežela ljudi z velikimi ušesi", španski pridevek -za Indijance. Filipinski otoki — "Isla-s Filipdnas'? — so tako imenovani v čast španskemu kralju Filipu. Porto Rieo pomen ja dobesedno *' bogata lu-ka\
Države,
prej imenoval Nieuw Amsterdam (Novi Amsterdam) in je bO. ho-landska kolonija; ko so jo Angleži osvojili, so ime prekrstili v New York na čast vojvodi York, kateremu je to kolonijo podelil njegov brat, angL kralj Karl I. Pennsylvania (Pennovo gozdov-je) se imenuje po Williamu Ptnn, ki je leta 16S1. dobil od angleškega kralja Karla II. lastninsko J pravico do te .[»odirajine v porav-ki »a ji L Angleži in navo doljra, ki ga je angleška vla-
Nemčija j o izčrpala vse svoje sile in vire vztrajnosti Organizirana nemška družba se ne bo naenkiat zrušila, kot <la bi jo zrušil potres.
Ko posameznik umira v sle d lakote, se ne zgrudi mrtev na eesto, ampak se zateče v kak skrit kotiček in tam čaka usodepolnega trenutka.
Narod ne preneha naenkrat z bojem.
Tukaj in tam se pojavi še nekaj živahnosti, in ko sosedje domnevajo, da je že vsega konee. še parkrat vzplam-ti kot sveča.
Za včeraj so napovedali nemški komunisti velikansko demonstracijo. V svojih oklicih so pozivali narod, naj stori svoj edin možen. to<la usodepohi korak — naj se pridruži ruskim boljševikom.
Izvanredno značilne so bile naslednje besede v enem teh proglasov:
— Pripravljeni smo zgrabiti za orožje ter žrtvovati kri in življenje, da spodimo zajedavea iz Ruhr a in da po-metemo z izkoriščevalei nemškega naroda. —
Vsakdo je napeto pričakoval včerajšnjega dne.
Grmenja je bilo veliko, toče pa le malo. oziroma ničj Vršilo s»* je par pomerili shodov, ki pa niso imeli zaželje-nega učinka.
Nemški narod je dospel do strašra? faze, ko niliee ne skrbi za splošnost, ampak vsakdo sam zase za svoj želodec.
Vlada je osovražena. Glavna eoklja vseh njenih" naporov so Nemci sami. Nemei so se vdali v svojo usodo. In čim manj so občutljivi, čim manj se brigajo za vsak ponovni francoski udarec, temvečja skrb gospodari v francoskih srcih, češ, kaj bo, kaj bo?
Poljedelski okraji Nemčije se bodo še nadalje vzdržali. Kmetje imajo še precej živil skritih in zakopanih.
Vasi bodo imele ševedn o nekaj lirane, ko bodo mesta v o davno izstradana. Nemiri v Vratislavi, ko so sestra-danei navalili na hotele in trgovine, so le znanik dogodkov ki se bodo za vršili po drugih mestih.
Pravijo, da so povzročili nemire v Vratislavi komunisti.
Toda ko postanejo življenjske potrebe tako silne kot so sedaj v Nemčiji, se prebivalstvo dvigne in se ne ozira preveč na politično propagando.
V takih razmerah kot so sedaj v Nemči ji, se ne moreta dolgo časa vzdržati postava in red.
Francozi kodo imeli na vesti propad 111 uničenje šest-desetmilijonskega naroda.
Francozi poimenovali po sta.ro-krajskih ^rajih in osebah so: Distrkt of Columbia po Krištofu Kolumbu; Delaware po Lord de la War, ki je priplul v Delaware Bay f zaliv) leta 1610; Georgia po angleškem kralju Juriju II.; Louisiana, t. j. Luizova dežela, tako imenovana po francoskem kralju Ludovrku XIV. North in South Carolina (KaMova dežela) po francoskem kralju Karlu IX. Država Washington po prvem, predsedniku Združenih držav. Maine nosi svoje ime po francoski provineiji istega imena, ki je bila svoječasno btst angleške kraljice Henri jet e Marije, žene Karla II.; isti kraljici na čast je dobila svoje ime država Maryland (Marijina dežela). New Hampshire se imenuje po angleški pokrajini Hampshire in New Jersey ipo angleškem otoku Jersey. New York se je po-
da dolgovala Pennovemu očetu. Penn ji je nadel ime "Svlvania" (gozdna dežela), a kralj ji*"je predložil ime "Penn". Rhode Island je bilo začetkoma ime le onega otočiea. kjer je naihaja mesto Newport, dočim je pokrajina nosila ime "Providence Plantations"; kasneje je ime otoka prešlo na vso državo. Ime je posneto po otoku Rodu (Rhodos) ob Mali Aziji. Virginia, kar pomen ja "de-vičina dežela", je bila poimenovana v čast angleški kraljici Elizabeti, ki so ji dvorjani laskali s pridevkom '' kralj ie a-devica Vermont je francosko ime in pomen ja "zelena gcra*\ To ime ji je nadel baje francoski razi skovat el j Samuel de Cliampiain, ko je zagledal njene zelene gorice iz jezera, ki nosu njegovo ime. Indiana je "dežela fcndi jaaieev' \
Peter Zgaga
3ttgiidlntmnfika
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Srimnta
Inkorporlrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Novice iz Slovenije.
Prva inženjerja ljubljanske mon-j tujem. Dosegal je službo tehnič-tanistike.	nega uradnika orijentalske želez-
Te dni sta diplomirala na ljub- nice v Carigradu; v trdem delu
ljanski tehniki za inženjerja moai-tanivtike Cvetko Karlin in Otmar Petine. V eelerii so doslej položili na ljubljanski tehniki diplomski izpit 4 slušatelji tehnike, in sicer dva kemika in dva montanieta-
Posrumna ljubljanska deklica.
lOletna Anica »n :}letna Marija
si je rajnik pridobil kal smrtne bolezni, ki ga je pob žila na smrtno posteljo. Hil je vztrajen, radodaren in dobrosrčen mož. ki ni imel sovražnika.
Grczna nesreča pri Zalogu.
Dne 8. julija je doletela 271et-nega kurjača kemične tovarne v
sta se igrali Pred Prulami v strugi Mostah Martina Žekarja tragična Ljubljanice. Pred zatvornieo je. smrt. Žekar se je okoli 6. ure zve-pa Marija jxadla v 1 meter glo- J čer napoti! z doma s Poljske ceste boko vodo. Anica je to videla, šla št. 2U na delo v kurilnico. Pri ču-
Imena ameriških zveznih držav.
A ko govorite, recimo, o Oalifor-jkiji ali Nebradki m drugih državah in teritorijih Unije. ste si le kdaj stavili vprašanje, zakaj se dotiC-na držaja pravzaprav tako imenuje in odkod je dubila svoje im<-* Od 43 držav, 1 distrekta, 2 t^citorije-v in 2 "posesten-", ki
narečju ''prostor sredi velikih brd*\ Ravnotako pesniška so imena: Minnesota — "kalna voda", Mississippi — "ribja reka''. Dakota — "zavezni prijatelji", Tennessee — "skrivljena žlica", Texas — "dežela zavezancev", Wyoming — dežela gora in do-
skmpaj tvorijo ozemlje Združeniih j lin", (Connecticut — "dežela dol-držav, 27 izmed teh pokrajin nosi'tre reke". 1'tah je dežela Utov, imena indijanskega pokolenja, indijanskega plemena, ravnotako ime »edinih je šp&nskepa ali lait'in-!se Wisannsin m Missouri imenu-bkesra izvira, 17 je poimenovanih, jeta po indijanskem plemenu, ki po starokrajskih krajih ali osebah je tam stanovalo. Ohio pomenja ali je angleškega izvira. Le ena; v irokeški mdijanše.tni "veliki", država. Vermont, ima francosko j Okalhoma je "dežela rdečekož-ime.	cev" in Nebraska pomenja "širo-
Morda najbolj poetična imena ka reka", »o ona, ki so Indijanci nadeli terui Španski raziskovat«!j i in misa-pokrajinam, predno ni je beloko- jonarji. ki so prvič prodrli v juž-
žco prisvojil Ameriko. Alabama se imenuje tako po indijanskem plemen«, ki je poprej bilo tam naseljeno, in poroenja "trebim zemljo". Arkansas nosi ime po isto. imneni indijanskem plemenu. Arizona je "dežela malo vrelcev". Idaho pomenja "svetlo na gorah". TI limns v indijanskem naročju pomenja "reka ljudi", towa nosi ime indijanskega plemena, beseda pomenja "zaspane ive". Kansas je tudi ime indi-tega plemena. Kentucky pomenja "jutrašnja dežela". Massa-pomenja v indijanskem

pogumno za sestrico v vodo in jo rešila gotove smrti.
Republikanski pretep na polju.
Pri mariborskem okrožnem sodišču je vzklicni senat razpravljal o vzklieu voditelja slovenskih republikancev dr. Novačana, urednika "Republikanca" v Celju, proti sodbi okrajnega sodišča v Ormožu, ki je dr. Novačana obhodilo na 100 dinarjev globe ali en dan zapora, ker je v volilnem boju pretepel svojega konkumnta ?Iovenskega radičevca Veldina iz Gaberja pri Središču. Dne 4. marca so namreč sklicali radičevci volilni .^hfid v Središču, na katerega se je peljal tudi dr. Novacan. V vlaku je trčil ob glavnega Ra-dičevega agitatorja Veddrna, s katerim je bil že močno sprt kn st se že enkrat pri sod4šču neprijetno božala. Ko sta izstopila v Središču. je 41 Novacan, katerega je spremljal tudi eotrudnik "Republikanca" Št a m par, poklical Veldina k sebi. Ta pa jo je raje pobrisal čez polje, Novačan pa za njim in sredi njiv s»e je vnel dvoboj : Novacan z gorjaičo, Veldin pa z dežnikom. Rezultat je bil ta, da je prišel Veldin na shod samo 7. ročajem dežnika in z močnimi' bulami. Ostali del dežnika pa je prinesel za njim Stamper. Vzklie-ni senat je sodbo ormoškega sodišča potrdil. Novačan bo plačal.
Kuhar slavnega pevca Carrua ▼ Ljubljani aretiraan.
Policija je aretirala vPranca Jerneja Sehrolla. ker je kradel v frančiškanski cerkvi iz pušce denar. Schroll je bil svoj čas več let kuhar pri svetovnoznanem pevcu Carusu. Zdaj je potepuh.
Smrt vrlega moža.
Dne 11. julija je umrl na Hudem pri Stični vpokojen tehniški uradnik orientskih železnic v Carigradu Franc Suhodolec. Bil je mož kot drugI nobeden. Rodil se je na Vrhniki leta 1864. kot sin ubogih kmetskih staršev. Šole ni videl, pač pa so stale pri njegovi zibelki rojenice ter ga obsipale z darovi modrosti, ukažeijnosti in nedosegljive vztrajnosti za vsakršno deJo in podjetje. Neusmiljene voditeljice elovefike usode mu niso podelile najboljšega vseh darov, to je prepotrejhnega zdravja in teleaie krepkosti. Ubogi trpin
ne države in v pokrajine ob Pacifiku, so prekršili mnogo krajev, ki so jih našli, z latinskimi ali španskimi imeni. Podnebje južne Califomije je bilo za njih malce prevroče; tako so imenovali to pokra lino "California", kar pomenja "gorka peč". Voda Colorado reke se jim je zdela rdečkasta radi rdečega blata v reki in so zato krstili to reka "Colorado", kar pomenja "rdec". Država je potem dobila ime po reki. Florida je kratica'za španc&o ime Cvetne nedelje (Pascas Florida). Dobila je to ime, "ker je Španski razisko- je bi! pri m oran iskati zaslužka na
vajnici t>21 je skušal prekoračiti tir, ki pa je i>i 1 zaprt z bai*ijero. V tem trenutku, ko je Žukar pa-s'.ral tir, je privozil z glavnega kolodvora osebni vlak, ki je vozil proti Zagrebu. Žekar s** je temu spretno umaknil, pri tem pa je prišel pod lokomoiuvo, ki je prihajala z nasprotne strani s polno paro. Lokomotiva ga je povuzila do mrtvega. Na lice mesta takoj došli policijski zdravnik dr. Avra-movič je ugotovil, da mu j*' vdrlo prsni koš in mu odrezalo obe nogi nad stopalom. Grozno razmesarjeno truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik. ki je bil blag mež, zapušča mlado vdovo in 6 mesecev staro dete v velikem pomanjkanju.
Vlomi in tatvine.
V	Klečali (pri Ljubljani je bilo vlomljeno pri trgovcu Martinu Pasariču. Vlomilci .so odnesli ma-nufakture, čokolade in 5 hlebov kruha v vrednosti 18,281 kron.
V	Mišjem dolu pri Blatnem vrhu je bilo vlomljeno pri občinskem .slugi Karlu Galofu in odneseno blaga v vrednosti 5500 kron; Antonu Krašoveu v Jilatnem vrhu pa so tatovi odnesli raznega blaga v vrednosti 9270 kron.
V	Ransku so vlomilci odnesli kočarici Jožefi Slius blaga v vrednosti 2700 kron.
V	Krme!ju je bilo kočarici Mariji Jeripan ukradenih 6 kokoši.
Iz tovornega vlaka ukradene kože.
Iz tovornega vlaka med Litijo in Zalojrom je bilo med vožnjo koncem januarja 1 bala telečjih kož. Te tatvine je bii prvotno o-sumljen Rudo4f Kosmač. Ko pa se je dne 15. februarja t. L izvršila hišna preiskava pri Ivanu Koviču v Lazih, so se našle ukradene, kože pri Feliksu Jančarju. Pred sodiščem je bil Jančar obsojen na šest tednov težke ječe.
Italjan&ki ministrski predsednik Mussolini je praznoval včeraj svoj štirideseti rojstni dan.
Iz vseh krajev dežele je dobil na tisoče čestitk.
Nekaj bi mu bilo lahko prerokovati, namreč, da ne bo praznoval svojega enottnštiridecitega rojstnega dne kot ministrski predsednik Italije.
Velik močan možak je prosil i dela.
—	Ali ste poročeni? — ga Je vprašal gospodar.
—	Ne. Te praske na obrazu ;
sem dobil, ko sem padel s kolesa. * * *
Iz Daorna poročajo, da je začel bivši nemški kajzer prodajati dragocenosti svoje pokojne žene.
To ni nič. Boga bi prodal, če bi mu bilo še enkrat dano sedeti na
nemškem prestolu.
* * *
Predsednik Harding je precej nevarno zbolel na svojem potovanju po Alaski.
Njegov zdravnik pravi, da ima nekaj v želodcu.
Ttidl jaz bi rekel, da mu leži v želodcu nekaj težkega. — namreč zmaga farmerskega in delavskega kandidata Johnsona a Minnesoti.
* * *
V soboto je bila na prvi strani Glasa Naroda objavljena slika novoizvoljenega senatorja države Minnesote.	i
Možak je v precej nenavadni poziciji. Slika nam ga prikazuje, ko molze kravo.
Dokler bo le krave molzel, h mož na svojem mestu.	|
Upajmo, da ne bo sledil vzgle-1 du svojih tovarišev, ki neprestano. od jutra do večera molzejo — Pariz, Francija, 28. julija. — davkoplačevalce.	Sanje o potovangu krog sveta \
* * •	eno in tridesetih dneh se bližajo
Srbi so odločno nastopili pro^i i uresničenju. Neka angleška kom-slovenskim klerikalcem. Očitajo | panija namerava uvesti 74-urno avstrijaštvo, in srbsko časo-1 zrako^plovno službo med Londo-je polno odstavkov, pona-1 "o™ in Bombay-era v Indiji in
Glavni odborniki; Presednlk: RUDOLF PERDAX, !>33 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LuUlS BALA NT. Box 10ti Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEF H P1SHL.ER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BRGZ1CH. Ely. Minn.
Blacajnlk neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERS, «12 — 12th Av«. Bast. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. RRAHEK, 303 American State Bank Bid«.. 600 Grant St. at Sixth Ave-. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K. Room 20G Bakewtll Bid*., cor. Dt&mond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1324 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Cola.
Porotni odbor.
LEONARD ELABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. PRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. 780 London P.d., N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 4U4 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC, E3S Market Street. Waukegan. I1L
■	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda.".	-
Vse stv.ir! tikajoč p« uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatv« naj se pošlljnjo ra glavnega »ajnlka. Vse prltoibe naj se podilja na predsednika porotnega odbora. JToSnjo za sprejem novih Članov In bolnlftka spričevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgZasl tajniku bližnjega društva J. g. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vs ta novi z 8 člani ali članicami.
Dnevne vesti.
POŽAR V PARIŠKEM HOTELU.: evropskimi postajami. Razširjenje
-—	i črte od Bukarešte do Bombava bo
Pariz, Francija, 28. julija?"" —	uveljavljeno še preti kon-
Veliko število Amerikaneev \ eem
dveh hotelih T>oti in Franee je V takem slučaju bo mogoče po-moralo danes zjutraj zbežati na tovati krog sveta v manj kot po-eesto. ker je gorelo neko sosednje loviei časa kot ga je nekoč dolo-poslopje. Dim je napolnil IkkIu?- ed Jules Verne v svojem slovitem ke hotela ter povzročil paniko. romanu: Potovanje krog sveta.
POTOVANJE KROG SVETA V ENEM MESECU.
jim
P is je
EN
FUNT MASLA ZA BOLJŠI SEDEŽ.
NAJ-
Berlin, Xemeija. *29. julija. — Včeraj so v Sehlosspark gledališču jx>birali jako čudno vstopnino. Najboljši >«sleži so veljali po en funt masla. Z;i slališe setleže je bilo treba plačati po dve jaci.
tisnjenih iz Slovenca od leta 1914 j raneoska vlada je flala neki fran-do 1918	■ coski zračni črti koncesijo za or-
V odstavkih kar mrgoli besed ganiziranje 24-nrnih poletov med
■kot so strijaT
mili cesar" in ' ljuba Av-
PODRŽAVLJENJE ANATOL-SKIH ŽELEZNIC.
Parizom in "Bukarešto. S tem b» ; bili odrezani trije dnevi od dol-
Duševni oče oziroma spočetnik ; potovanja, h člankov je bil brez dvoma i Zrakoplovi bodo
teh člankov je bil brez dvoma j /»raKopiovi boil o nosili šestnajst ! Janez Šušteršič, ki je še se<laj, ko j potnikov, kuharja in p>rterja, k. ni Avstrije nikjer več, Avstriji i ho napravil postelje pred solne- j vdan iz vsega srci.	! n'm zahodom. Vsak stroj bo >nie|
Baš tega Šušteršiča je pa po- j brezžični telefon, ki bo v zvezi z železnice, zval v domovino Srb vseh Srbov Nikola Pašič.
In Pašič ne bo miroval prej, dokler ne bo Šušteršič sedel v jugoslovanskem ministrstvu.
Carigrad, Turčija. 2f>. julija. — Vlada namerava poilržaviti vse anatolske železnice, katere kontrolirajo inozemei. Neka angleška banka je ponudila Turčiji posojilo. s katerim bo zamogla kupiti
Nepoboljšljiv grešnik.
Alojzij Glavač, star 31 let,
iz
O, politika, svinja je tvoje ime!: * * *
^adnja statistika pravi, da je v Združenih državah dvajset milijonov katoličanov.
Ce bi se še pater Skaza držal katoliških naukov in se ravnal po njih, bi bilo v Združenih državah dvajset milijonov an en katoličan.
♦ « *
Revolucija v Nemčiji se je izjalovila.
Če bi se Nemci že vsaj napol toliko zanašali na Ruse kot so se zanašali na zaveznike, bi že zdavnaj ne bilo nobertega Francoza več v Ruhr okraju.
# * *
Le malokdaj boš naletel na poročenega moža, ki bi se zavzemal za osebno svobodo.
Poročeni možje namreč vedo, da osebne svobode sploh ni na svetu.
* * •
Posledice prohibicije v Down-townu: Ženske" delajo, moški pa kuhajo.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 CirtM St., New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
tatvine že dvakrat kaznovan. V noči med 26. in 27. majem pa ga je skušnjava zopet premagal a_ Ob tej »priliki je hlapcu Jerneju Sinku na Poljanski eesti v Ljubljani vzel raznih predmetov v vrednosti 2060 kroti, «a kar je pred sodiščem zo t prejel zasluženo kazen 6 me~ oev težke ječe.
— - —	
NOVA ZANIMIVA PTJIOA NA KRVAVIH POLJANAH' Spml Ivui --— $i» —	RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne Bvetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
	Knjig* je Mo veeana, vsebuje 270 rtranl in 28 ftlik ii vojne.
	"GLAS KASODA" 83 CarUandt Street, New York, H. T.

GLAS 'NAHODA, 30. JUL. 1923.
Zver v človeški podobi.
L
Pre,! doigo vrsto let je vzbud>
la v Nemčiji velikansko senzacijo (»esina Gottfried, zastrupijevalka. Afera te breosrčne morilke v ma-j^ah. ki ni pri zasledovanju svojih sebičnih ciljev poznala ne ljubezni, ae doižanorrti hčere, uiatert in žene, ki ni prizanesla niti svoji lastni krvi, če je bilo treba spraviti s peli sitne ovire, je ostala vedno dušeslovna uganka. Bila z-ver v človečki podobi, strašilo z lepo masko, okruta in hladno preračunajoča. sebična in neči-muma.'Nobenega kesa ni poznala in ko je morala kunečno stopit* na krvavi '«d»»r, da plača z življenjem za svoje strašne zločine, ji obžalovala le eno stvar, za katero je izvedela javnost, da ima namreč umetno zobovje.
II.
S tem zločinom, katerega je izvršila na tako lahek način in ki zaslužil dosti denar- j<* ostal neodkrit, se je pričela usodejMjlna in grozna karijera flesine. Bila je prosta in lahko s« je poročila z Gottfriedom. Posebnr žalosti ni kazala ter ga skušala zaplesti v svoje mreže. On pa se
Kot dekHca je bila Gesina živahna m inteligentna in v domačem mestecu ji vsled tega ni man> kalo častilcev. Njeni sta riši so bili skromni ljudje in če je Gesina izjavila, da se bo poroč-lia le s človek om, ki bo zaslužil dosti denar- -ja ter ji lahko nudil vse udobnosti življenja. «iužabnike in drugo, so se ljudje smehljali, kajti }M>znali so meje stanovskih razlik ter vedeli, da sanjajo skoro vse deklice iz revnih slojev o ka k« m bogatinu ali princu, da pa morajo konečno živeti borno in naporno življenje poleg moža i njih krogov.
Gesina pa si je ubila v plavo razkošno življenje in srečna je bila, ko je prosil za njeno roko neki Miltenberg, ki je imel lastno čeprav majhno pr<xl\ialno. Ljudje so pripovedovali, da ima Milten berg precej premoženja na banki Vsi so ga smatrali stremljivim človekom in htarrsi Gesine so bil veseli, da se je ujih komaj sedem najs* let »tara hčerka tako dobro oddala. Gesinc se je poročilu z Miltenbergoci, kateremu je povila v naslednjih treh letih dva zdrava otr«.ka. Vsi prebivalci mest e<*a so jo zavidali.
V resici pa je bil ta zakon klavrno izjalovljen je. Gesina je kmalu našla da je njen m<»ž brutalen pijanec, da tiči do grla v dolgeh in tla pride lahko vsaki trenutek v ječo. t'e mu je kaj očitala, jo je pret<*pel. Gesina pa je bila preveč ponosna, da bi obvestila znance ali celo mater, da je našla mesto pričakovanega blagostanja in *reče 4e bedo in obup. Tresla se je, kadar je stopil njen mož v -aanov^nje. Pogosto ni imela niti toliko denarja, da kupi lir j n*-, a jokanje otrok ni vzbudilo v njej materinskih čustev. Na svoja dvs otroka je atresia, jezo ter ju grdo pretepala. V njej pa je glodala zavest, da ni dosegla svojega cilja, da bi šla skozi življenje kot dama, pač pa da je pt>-fctala dekla pijanca in f>retepača. Na zunaj pa. ni ničesar pokazala in nikdo ni vedel, kako je dejanski v njenem zakonu.
• . •
Potekla so štiri leta, ko je Ge-sma obiskala svojo mater, ki je bils ravno zaposlena z lovom na miši, ki so i»e razmnožile v njeni kuhinji. Mali je pol rezala bel prašek, katerego je dobila v lekarni meslees in Gesina je sedela v kuhinji ter ogledovala trupla za-klrupljeuib nwi. Pri tem ji je prišlo na misel, kako obžalovanja
vredne je, di ni mogoče ua tako priproat nrfin »praviti t poti tu d i tirutgluih mož. Dolgo je razm. šljsls o tej krivičnasti in ko je mat* s« krstek čas zapustila kn ii in jo, ni je prilastila nekaj bele-ga pruli
Poi ure pred no je prišel njen mol pijaa ia svoje bezniee. je pri
ils Gesina domov. Tresla se je 04 rsaburjeuja, lica 10 ji iereli in iagiodaU je zopet kot deklica, s katero se je Hit(<ib«Qt pred sti rami leti poročil. V svoji pijanosti ps t eft* ni aapazil. 3 surovimi besedami je pozval Gesino. naj mu ps iussi vrč piv«. VMSSA je šla po pivo. Ni bil« še sastruplje
no, kajti sklenila je dati mu strup ob kaki drugi priliki. Mogoče'se .bo poboljšal ter je ne bo več pretepal . . .
Miltenberg je prijel za vrč ter bulil pijano predse. Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata in ko jih je Gesina -odprla, je vstopil Herman Gottfried, mlad človek, ki je že dalj easa občudoval Gesino.
V srcu zlorabljene žene je počivala ljubezen do Gottfried a in ko ga je zagledala v tem trenutku. je prišla do s|K>znanja. da se lahko opr<>sti lopova, kojega ime je nos-ila ter se poroči z Gottfriedom. Prihod Gottfrieda onega večera je pomenja 1 smrtno obsodbo za Miltenberga. Brez nadalj-nega pomisleka je nasula Gresina b^li prašek v pivo. Vedela je, da je arzenik.
Zdravnik, ki je zdravil Milten-berga tekom kratke bolezni, je vedel za njegovo razuzdano življenje ter ugotovil v mrliškem listu, da je nastopila smrt iz naravnih vzrokov.
Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blish; Cicoro, J. Fabian; Joliet, Fr. r.ambleb. J. Zaletel in John Kreo: Ls Salle, J. Spelicli; Mascoutah, Frank Aujrustin; North Chicago, Anton K obal. X?ath Ogrln:Springfield. Matija Bar-burich; Waukegan, Frank PetkovSek.
Šlika nam kaže najbolj čudno ameriško bojno ladjo, Lanklev, ki je namenjena prevozu ameriških vojnih aeroplanov. Aeroplan se lahko dvigne z gornjega krova ter na gornjem krovu tudi lahko pristane. Dosed a j nima še nobena država na svetu tako praktične ladje. Zaenkrat prevaža dvajset aeroplanov, toda na nji je prostora za najmanj dvesto zračnih vozil. V sredi spodaj je kapitan S. H. R. Dovle.
Nemška vojna mornarica.1 Položaj na Balkanu. Iznajdba poštno znamke.
Prvič po vojni bo odplula nemška vojna križarka proti Ameriki. Nemčijo so pristrigli, da sme imeti danes samo osem oklopnie. Nemška mornarica je razdeljena v dve eskadri.
Po bolgarskem prevratu je list Najprej je bila poštna nmmka u
^Manchester Guardian" priobčil uvodnik, v katerem govori o političnem položaju na Balkanu takole:
vedena v Angliji. — Grofa Turn in Taxis sta imela poštni mono pol. KaJtos e je začela poštna znamka uporabljati. — Množina pisem.
Poštne znamke so iznašli v An«
je medtem naveličal, mogoče ker. . . . .
. . , i tuje te dni iz nemških jc spoznal njen pravi značaj ali
..... ... .	- !propagandno
pa je prieel kaj sumrti ter se je'r r "
ustrašil. Gesina pa je trdno sklenila, da se mora poročiti z njo.
Izvabila je iz njega poročno obljubo. a tedaj se je pojavila povsem ne priča Kovan a zapreka. Njeni stariši niso hoteli dovoliti, da bi se drugič poročila. Izjavili so.
Beograd je zelo razburjen. Lastni pristaši napadajo Pašičevo via-1 do, ker se mu ni posrečilo prepre-Nemška križarka Berlin odpo- -iti 2 vojaSko intervencijo povrat- gl»i». in sic*r Je bila znamka pr
voda 11a ka PerdinandLstov na vlado v So-!vi^' uvedena in uporabljena dne potovanje v Južno fiji Paši- se je dosedaj previdno;10- januarja 1840. Deset let jih je Ameriko. Pot jo ne vodi v stare jupiral zahtevam svojih skrajnih 'uporabljala samo Anglija, izza 1. nemške kolonije, temveč predvsem|prjstašev. Toda njegov položaj ni januarja 1849, jih imamo v Fran-računa na to, da se bodo o priliki j sjgUren> Hrvatska, najbolj kulaur-!ciji, in v letu 1850 sta Jih uvedla tega obiska manifestirale simpa-inj Jugoslavije, je v stanju kro- v	grofa Turn in Taxis, ki
Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland:
KitzmiUer, Fr. Vodopivec. Minnesota:
Clusholm, Frank Gouie; Ely, Jos. Pesirel; Eveleth, Louis GooSe; Gilbert, Louis Vessel; Bibbing, John Pot-Virginia, Frank Hrvatic*.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrljan.
Mod tans:
East Helena, Frank Hrella; Klein,] Greogr Zobec.	•*
New York:
Gowanda. Karl Sternisha; Little Falls, Frank M a sle.
Ohio:
T»arberton, "A. Okolish in J. Barich; Cleveland, Janko PleSko, Jakob Res-oik in Chas. Karlinger; Collinwood. Math. Slapnik: Lorain. Louis Balant in J. Kumše; Nile«, Frank Kogovšek, Yonngstown, Anton KikelJ.
rcnnsylrsnls:
Acosta, in okolico, Martin Abram; Vmbridga, Frank .Takshe. Besaenrer, l.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine, Joim Dcmshar; Conemaugh, Vid Ro-vanšek in J. Brezovec; Giaridge, Anton Kozaglov in A. Jerina; Dunlo. Anton1 Tauželj; Export, Louis SupanfiC; Forest City, Math Kamin. FarreU. Jerry Ogrin; Imperial. Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farencbak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koro^hetz: Luzerne; Anton Osolnik; I.loj-dell, Anton Malovrh. Moon Run, Frank Machek in Frank PodmilSek; Pittsburgh. Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arli in IT. Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Rockwood, A. Hochevar; Steelton. Anton Hren ; Turtle Creek In okolico. Frank Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij PTevich; Willoek, J. Peternel.
Wyoming:	4
Rock Springs, Louis Taucher.
gorinavedenih so pooblaSffen! pobirati naročnino tudi vsi tajniki J. S. K. J._
NAUAMILO DI P&IPOKOOlLO. Cenjenim naročnikom "Glasa
Ntrods" t dr is v i Ohio nssnsnjs-mo, dm JIH bo obiskal asi peteval-xA ssstsfpuk
Mt AROV BDfdli, katar! je pooblsičsn nabirati na* rofaino aa nsi list, sstorsj prosimo rojake, da mm bodo koliko* mogoie naklonjeni
Blsvsnie PnbBskmg Oe
NAZNANILO.
Nas stari zastopnik JANKO PLEHKO, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja ns 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel Rojakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
tije.	; Učnega upora. Pereči problemi(sta imela več desetletij poštni mo
Prvič po vojni odhajaj nemška stopajo v vseh delih kraljestva na	Zanimivo je, kako je prišlo
ojna ladja iz evropskih morij.
površje. V tem pa sta Jugoslavi- do iznajdbe poštne znamke, ali bo-da je njena dolžnost skrbeti za Kot se čitatelji spominjajo, je bilo ja in Romunija enako nervozni. kaJ Je povzročilo, da se je pri-otroka. Gesina je bila srdita, leta 1914. v začetku vojne relativ-!Vsaka od teh držav ima vzrok, da	poštna znamka uporabljati.
(ioTtfricd pa vesel. Dokler je bil j 110 precejšnje število nemških voj-Jzadrhti vedno, kadar se zgane Bol-1 Angleški potovalec Rowland v njeni družbi, je bil navidezno nih križark po vseh oceanih in lov garija, kajti vsaka zatira (?) ve-J^'^ potoval po Angleškem in
lik del bolgarskega ozemlja. Niti dohPeI v neko vas v severni Angli-
nežen in popustljiv, a proč od nje nanje je stal zaveznike mnogo jo je sovrav.il. Zdela se mu je nc- 'truda. Sedaj, ko skuša zavzemati znosna in ohla-stna in vesel jc nemška trgovska zastava vedno bil, ko je izvetlel. da ga smatrajo »važnejše mesto v mednarodni plov-njeni stariši preveč neznatnim, da bi, je naravno, da ji sledi vojaška bi se iMiročil 7. njih hčerko, fiesv mornarica in stopa iz one brezdelna pa je pihala od jeze. Na zunaj j,10sti, v katen se je nahajala od pa se je delala kot da je priprav- onega dne, ko je bila velika večina ljena pozabiti Gottfrieda. Povabi- jnjenih ladij predana Veliki Brila je nariše na večerjo ter jima jtaniji v Scapa-Flowu. predstavila pivo. V to pivo je na- Versaillska mirovna pogodba je
West Virginia:
Coketon, Frank Koclan.
Wisconsin:
Milwaukee. Joseph Tratnik, Racine, in okolico, Frank Jelene; Shebovgan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, G. J.
Porenta.
Harmonike
Ako želite Imeti re« dobro |n trpelno elovvisko, nemško all kromatlčno harmoniko, obrnite se na znano tvrdko za pojasnilo ali pa Drldlte osebno.
LUB180VE
Harmonike vseh vrat imam tudi v sa-logl In sem sedaj edini zastopnik teh Pilite po cenik.
Se vam uljudno priporoča.«.
Anton Mervar
6921 St. Clair Avenue Cleveland. O.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
sula arzenika. Ko .so sosedje spra-; vili dmmov težko obolela sta risa. I je Genina mirno sedla za mizo ter zavžila večerjo.
(Dalje prihodnjič.)
mnogo bolj stToga glede nemške vojne mornarice kot glede vojaštva. Število materijala in osobja je
najbolj strastno patriotično giba-'^- Slučajno je bil navzoč, ko je nje v Bolgariji ne more pomeniti' Priiel P»smonoša ter hotel izročiti za katerokoli teh držav, ki sta o- jpismo lepemu mlademu dekletu.— boroženi do zob, kake resne ne-! deklica je pazljivo motrila svoj varnosti od zunaj. Toda Jugosla-1aaslov na Pism", povprašala, ko-vijo razjeda Makedonija, Romuni- liko Je Plačal poštnine, in ko je
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni.
pismonoš^ zahteval en šiling, se je zavzela, češ da nima denarja in
Vlom v mežnarijo.
jo pa Dobrudža. Vlada Bratiana v Bukarešti je smatrala, da je bo-j
lje, če pridobi novo vlado v Sofi-|J* pi*mo vrnila pismonoši. Tedaj ji s priznaaijem, ki jo ni Čne sta-|se Je namreč poštnina pobirala od ne. Srbi se jeze na ta romunski ko- prejemnika pošljk in ne od po rak, češ, da so Romuni pred njimi.šiljatelja. Ko je Rowland Hill vi-opredelili svoje stališče napram dozdevno zadrego deklice, je inaranno omejeno. Nemija sme da-'Položaju. Tndi Grška Skrivaj go-jPlačal Poštnino in deklica je pre-nes imeti samo osem oklopnie izjdrnja. V tem pa se čuti kriza v|J^* P1S™°- Kasneje mu je pa pri-
znala, da so bila na našlovni strani pisma tajna znamenja, ki so ji šlo do nevihte. Toda vsakdo ve, -Poročala, kako se godi njenemu da dokler bo obstojala sedanja » ninu. Domenila se je namreč 2 razdelitev Balkana, ni upati iia;r'"m' si feosta pošiljala pisma s trajen mir. Makedonskega vpra- takimi znamenji, pisma pa bosta šanja »1 mogoče vetino odlašati, odklanjala zaradi previsoke pošt-Dokler se ne zagotovi sporni rine- a ta n«f'in sta si dopisovala, makedonski pokrajini znosna np-rava, bodisi potom mednarodne kontrole, ali pa, kar je še boljše, ▼
$1.60
.70
Ipreddreadnoughtske dobe in kate-' ^račju. Nihče ne ve, da li se bo ! riti najmlajša je sedemnajst let buria to Pot P°legla, ne da bi pri-Istara; osem malih krtžark od — 2">00 do :J000 t(»n, dvanajst torped-
Vlomljeiio j<> bilo v mežnanjo na Petelincu pri Medvodali. V)o-iml' rušdcev, dvanajst torpt>dovk mileč je Mln.-sel 4 litre žganja in M" pomožnih ladij (polagalcev večjo množino bele moke, žgane!«uin, Šolskih ladij itd.) Kot današ-kave. M krr>žnike, :{ ka-vine čaše. |nja ^morska sila ni nikomur ne-> žlici, 2 noža. črno menko oble- vaina in razen tega ji je tudi preko in nahrbtnik.
Naiilstve pijanca.
|>ovedano imeti podmornice.
Njene vojne ladje so razdeljene
Janez Stopar, rojen 6. julija 1. 1h74 v I»ki pri Mengišu, je dne 2. aprila priiel pijan domov Pričel je zmerjati ženo in *<tnoke tesr pograbi! «»ina Florijana. ki je ležal ns pe»\i in gs podrl ns tia. Žena je v stiski zbežala k sosedu in se zaklenila. Janez fstopar pa je pograbil kol in letal za njimi. K«-r pa ni mogel do svojcev, je s kolom razbijal po vratih. V tem so se vrata odprla in je stoprt ven Stopar je v sni Flori jan. Oče je Kina udaril s kolom po rami, nakar sta se spoprijela in je nin vr^el oeeta ob tla. Janez Sropar je bil obojen na 3 dni zapora.
v dve enaki eskadri, katerih ena dkvi™ wlike federativne jugoslo-ima bazo v Severnem morju, dru- vansk<* države, Srbija in Bolgarf-
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
ga pa v Baltskem morju. Materi-jal, ki je pa na razpolago, ne zadostuje, da bi bile vse te ladje o-borožene za vojno stanje. Oborožene so samo torpedovke in križar-ke in pa polovico oklopnie. Če-avno dovoljujejo paragrafi mirovne pogodbe, da se smejo sedaj nadomestiti gotove oklopniee, ki so že dosegle starost dvajset let, — Nemčija za enkrat gradi samo eno malo križarko 5600 ton, za katero je pred dobrim mesecem dovolil Reichstag kredit sto milijonov papirnatih mark. Ker je t* realna vrednost tega kredita majhna, lahko sklepamo, da se jim z delom preveč ne mudi.
V tem pa tudi tiei manifestaei je nemške vlade, ki obstoji v tem, d* ne draži Anglije in ji vzbuja zaupanje. Rezultat, ki so ga Nem ci s tem iskali, je bil dosežen, kajti britanska vlada je stavila pred log, naj se opusti permanentna pomorska zavezniška kontrola in naj se ta preda zaeno z vojaško kontrolo Ligi narodov, ko bo komisija. kateri načeluje francoski general Nollet, končala svoje delo Francoska vlada, je odgovriU, da
j a ne bosta imeli pravega mini Skoraj isto je treba povedati tudi o južni Dobrudži. pokrajini, ki jo Romunija drzi docela neupravičeno. Mar ni mogoče prisiliti Romunije, ako se ji garantira pripadnost Besarabije, do katere ima neoporečno pravico, da bi vrnila južno Dobrudžo njenemu zakonitemu lastniku t
ne da bi plačevala* poštnino.
Rowland Hill je na mah spo-| znal, da je treba temeljito i^pre-meniti tedanji postni pristojbin-] ski sistem. Predlagal je vladi, naj pobira poštnino ob oddaji pisma, Ln sicer v obliki znamke, ki naj se prodajajo po kolikor mogoče niz-| ki ceni. Vlada je priznala argumente Rowland Hilla in osvojila! njegov predlog. Posledica tega je bila, da se je pošiljanje pisem po pošti silno razširilo, tako da je v desetih letih narastlo od enega milijona 500 tisoč na 7,739.962 pisem.
.68
vojaško razoroženje Nemčije še ni kneano, da je torej prezgodaj sklepati o tej zadevi, da pa ne nasprotuje ukinjenju pomorske kontrole. Vprašanje pride v kratkem pred veleposlantško konferenco.
Popolnoma napačno pa bi bilo misliti, da je Nemčija za vedno opustila misel na veliko vojno mornarico. Obe mali eskadri, ki sta ji ostali, se zelo pogosto vadita. Lansko leto je eskadra Severnega morja obiskala norveške fjorde, in vsi, ki so jo videli, so občudovali precizno manevriranje ladij in mojftva. Ta mornarica ie jedro bodoče mogočne nemške flote, ki jo upa imeti Nemčija neki dan in s katero upa začeti,znova tam, kjer ga je polomil sv svetovni vojni.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-1
bixatl naročnino za dnevnik "Ulai 1 Naroda'
Vsak zastopnik Uda potrdilo sa svota.1
katero je prejel. Zastopnike rojakom] toplo priporočamo.
Naročnina, za "Glas Naroda" Je: Za eno leio $6.00; aa pot leta $3.00 H
za Štiri mesce $2.00; n četrt leta L50.I Naročnina sa Evropo je $7. ss eno I leto.
California:
San Francisco, Jacob Langin.
friinji:
Dearer, Frank Skrsbec; Lesdrflle. | at Yamnjk; Pueblo, Peter Culig, J« Genu. Frank Janesh;
CosteQa.
Clinton, Lambert Boiaksr;
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težsvami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	>i i
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. t .A» Kmečka povest, ki posega do dna v življenje ) ^ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih.. — Vsebuje 231 strani,	,	, M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. v \
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- ^ * ^ vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	; .60
Jern&č Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve zna^ftni povesti iz ljudskega življenja in 1 trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal P. S. Fmžgar. w I < Olobočutna in pretresljiva slika znanega in pov« ^ sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25
Zada ja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienea. , Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- ' V je, kako je nastal kmečki pun t in kako so se na- 1 ^ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, * nadalje kmet Elija Gre goric in drugi kmečki c junaki borili zoper prevzetne graščaie in juna- c * ^ Sko umirali mučeniske smrti.	Vi
Vaebnje 878 strani,	~ ^ H^.W
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
-C	"X
GLAS NARODA, 30. JTTL. 1923.
vodilo v življenju si bil tudi v teiu slučaju ti srečnejši med nama. Tam boljše za tebe. Prišel bo čas, ko &c bom radi tvoje poroke prav tako malo jezU kot radi tvoje srečno prestane skušnje. Saj se spominjaš, 'kako so me jezili tvoji uspehi v šoli? Ko bova stara, bova poslala še dobra prijatelja. Mogoče še preje.
(Dalje prihodnji«.)
4	(Nadaljevanje.)
Sum se je pojavil v meni prvič, ko sva se poslovila od svojih novih prijateljev. Dopust Sennevova .se je bližal koncu. Pavel in jaz nisva imela namena obrniti .se, a tudi nisva mogla še nadalje vsiljevati svoje družbe. Čeprav «va dobila dovoljenje, tla jih lahko obiščeva v Parizu, je naenkrat izginilo iz mojega srca vse veselje in upanje. Razmišljal *e o samem sebi ter se videl v duhu s svojim jokom, svetožaljem. Kratke besede slovesa, ka,tere mi je rekla La-vra, so se m izdele raztresene in brezbrižne. Ko pa je jKHlala zadnjikrat roko Pavlu, jra je pogledala, kot da mu hoče čitati na dnu duše ... In on Le prevev dobro -eni videl, da jo obožuje . . .
Hotel >em že reči k vo jenu i bratu:
—	-Jaz ljubim to deklico. <'e nočeš, da bova oba nesrečna, ji ne hodi nikdar vet"« na pot.
Te«a pa ni-em moke] storiti. Prisiti mi je bilo nemogoče, kajti le z napadom srda bi lahko olajšal svoje srce. Molčal sein in prav sem -storil. Ni pa moškega, ki bi bil tako velikodušen ali neumen, da bi se odpovedal ženski ter jo prepustil svojemu srečnejšemu tekmecu. Nato pa snu si tudi mislil, da bo Pavel le redkokedaj videl Lavro. ker je bil prisiljen živeti v provinci, »laz pa bom vednr
v njeni bližini, prekanil bom sta riše ter dosegel svoj cilj.
*
Medtem ko sem izkazoval T-a vri na neroden način občudovanje, je Pavel kor»-špondiral z deklico. Nekega jutra v decembru dan pred Božičem, je priše4 k meni. n» da bi jaz vedel za njegovo navzočnost v Parizu.
—	Hočem pro~.iti za roko gospodične fsennevov. — mi je rekel.
Čutil sem, kako je vse otrpnilo v meni. Le s težavo sem odgovoril, kot kak pijanec:
—	Ti nvi hočeš vzeti deklico, katero ljubim . . .
Kljub megli, ki je legla na moje oči, sem videl, kako je naenkrat pre bledel.
—	Ti jo ljubiš! ... To ni mogoče. Nikarva si povzročati te bolesti . . .
Tedaj pa je zavrelo v meni. Kot divji sem zatulil:
—	Jaz jo ljubim in ti se ne boš poročil z njo . . .
Pavel se je hladno ozrl name ter rekel nato:
—	Ona bo odločila med nama obema.
Vedel je dobro, kdo bo zmagal.
♦ »
*
Izvršil sem zločin, a strašno sem se moral pokoriti poprej ir pozneje za to. Dolgo sem bil bolan na jetrih in ledvicah, a vse te lesne bolečine, katere sem prestal, so bile h- -slaboten odmev viharjev, ki .so divjali v mo>! duši. — Zavrnjena ljubezen ne upliva ne vse ljudi enako. Moj brat bi tudi spadal v vr.sto onih odklonjenih ki si poiščejo drugo -»rec, ga najdejo ter pozabijo prežita razočaranja.
Ko sem spoznal, da je moja nesreča zapečatena, sem pobegnil iz Pariza. — Ali mi je prišla ie v < nem času misel na umor? Da iT pogosto, kadar me je premagala bolest ter sem pričel proklinjat svojega brata. Ko pa sem nato preiskal svojo vest. sem se smatra' nespodobnim, da izvršil tako strašen zločin. Le prazne	sr
bile, katere >em izgovoril v jezi. le uiučne sanje. Spomnjl sem st svojih dobrih stai-išev ter >klenil ohraniti svoje roke čiste.
Čas, ki je potekal ter potovanje po Španskem in ALžiru mi j( vrnilo nekaj hladnokrvnosti, ne da bi {Krstala. moja ljubezen in moje .sovraštvo slabša. Ljubezen in sovraštvo sta bila- sploh moja zvesta in vedno čuječa potna opremljevalca, ki sta mi neprestane prigovarjala ter me motila v .spanju.
Nix-m pa mogel vedno tako potikati naokrog Čeprav mi ni bila posebna ljuba misel na samotarsko stanovanje, sem se moral vendar prej ali %lej sprijazniti z njo. S čim pa naj se pečam, ko bom dospel v to novo ječo? Ali naj sprejmem plačano mesto? Ker sem neroden, bi bil malo uspešelL Kljub temu pa sem u videl, da .se mo rain lotiti kake stvari, da izpolnim dolge ure dneva, kajti drugače bi |>oginil od dolgočasja. Pretimo sem spoznal družino Sennevoy. sem se zadovoljil z vsako stvarjo, lzprehajal sem se po Parizu in okolici, obiskoval muzeje ter redno obiskoval predavanja v College de Franee, Tudi sem imel dostop v laboratorije Sorbone, kjer sem za zabavo vprizarjal eksperimente.
We to se mi je zdelo sedaj pusto in prazno. čim naj izpolnim Hvoje življenje?
Ljubezen in sovraštvo Ma mi svetovala: .Snidi se z Lavro ter se naxidez sprijazniti z Pavlom. Kakšno zadoščenje, če boš mogel motiti zakon!
Lica ■»«► mi pričela žareti in srce burno utripati. ,Zopet sem zblaznel nr xkuial še nadalje izpresti idejo. Njen zakonski mir b<m uiotd	kat«-rejra je odkloniLi_ Ženske .no pokvarjene ter nepre
stano lažejo . . . Lavra ter je pustila par tednov v veri, da te ljubi tvoja laskanja »> ji ugajala in mogoče jih bo rada sprejela tudi sedaj. En moški ni- more vedno ugajati ženski. Pavel je .sicer lepši kot si ti, a ker je prisiljena vedno živeti v njegovi družbi, ga ne bo vet tako oboževala in >pozna!a bo njegove napake in slabe lastnosti Ti nisi mogel f»o*iati njen tnož, — postani njen ljubimec!
Divje ve**4je me je prei>uii4o ob tej mL-Ui in nadaljeval sera s KVojuni razmišljanji. Videti zopet svojega brata? Nemogoče? Kaj preslab si. da bi znal lagati, prenewmen in nespreten, da bi izve del načrt, ki ti obeta tako slast? Vidiš, nič slabši nisi kot kot drugi ljudje, t e bi bil energičen, bi si lahko priboril mesto v svetu, a bi m raji«" brezbrižen in ijudomrien. To je sicer obžalovanja vredno a sedaj je prišel trenutek, ko se lahko osvetiš za zlo, ki bi ga pre »tal. Pojdi k bratu in ukradi mu ženo.
Vedno l>olj neodoljivo so me navdajale te misli, vedno bolj so se Riskale mojemu ponosu, moji meseni strasti in moji zJobnosta dokler nisem pričel resno razmišljati o tem ,da jih uresničim. Pavel mi je pisaril hinavska, solzava pisma.
— Tvoja
bolest mi jemlje vsako veselje. Ne morem postati ve-^ sel, dokler se ne potolažiš . . . Bil sem res egoističen. moj ubogi Vincent. Ljubil sem, — to je moja pravica in moje opravičilo. Lju bežen uniči vse druge obzire. To smatram sicer za krivično, vendar pa je krivda narave, ne pa njenih bitij .
Kako rad bi dobil pismo od tebe, moj dragi Vincent . . . Prosim te, daj kmalu kak življenski znak. Prav »i storil, ko si odšel na potovanja, a sedaj se vrni domov, k svojim sorodnikom. Povej, kdaj te bom zopet videl, moj brat ? Pri nas boš sprejet z odprtimi rokami
Ko sem se posvetoval s sovraštvom in ljubeznijo, sem odgovoril Pavlu, da so bUi moji sovražni občutki kratki, a močni, da je moja bolečina sedaj potol&žena, da pa sean izmučen in pobil in da sem osti v bistvu tak človek kot poprej. Dostavil sem: — Ničesar si ne
Koroške novice. ^ ! Jugoslavia irredenta.
"Jugoslovanski sunek proti Koroški."
Petdesetletnica društva.
Dne 8. julija je proslavilo Go-

Kretanje parnikov - Shipping News
31. julija i
t. avgusta:
Pres. Garfield. Cherbourg; York. Bre-
Geora« Washington. Cherbourg ta Bra-man.
Z, avasita:
JS off rente. Havre: Mandchurta. Cher, bourg, Hamburg; ThurUigla. Hamburg.
4. avgusta: Lafayette. Havre; Saxonla. Cherbourg:
4.	septembra:
Berengarla, Cherbourg; Resolute, Cher* bourg. Hamburg.
5.	septembra:	*
Belgenland, Cherbourg. 8. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Marta Waahtng-ton. Trst.
1. septembra
Laffayeite. Havre; George Washington. t"h«-rbourg, Bremen; Majestic, Cht-rboury Voiendam. Boulogne.
Ljubljanska '-Slovenec" <j>oro-; ri&ko učiteljsko društvo pet deset-.	let n'jco svojega obstoja. Pet deset-
Poti naslovom "Kui jugoslawi-j leteiica učiteljskega in kulturnega scher Vorstoss gegen Kit nit en" delovanja med goriškim ljud-so priobčile celovške Freie | ^tvoin ! Kdo premeri in kdo pre-Stimiuen" daljši članek, ki se pe- j tehta neizmerne dušene in teles-•a z izvajanji jugoslovanskega zu-| ne dobrine, ki so jili te generacije nanje ga ministra dr. Ninčiča v na- goriških učiteljev vnaeale v gori-eodtii skupščini glede zatiranja; *ke »mladinske rodove? Prosvet-Jovenskih narodnih nvui j*Ln na | no in splošno kulturno prednjače-Koroškem. Preveč časti bi izka-jnje gorišltt^ga ljudstva pred ostajali temu strupenemu fobtfu ce-jliau slovemJtim je vprvi vrsti za-.uvških Nemcev, če bi se hoteli ob- i sluga goriškega učiteljeva in šil ne je pečati z njegovimi zavija-j niegove neumorne, skoro pedan-lji in potvm bami resnice. Da pri- tične ljubezni do slovenskega' na
Ryndam. Boulogne; America. Ch'bg. Bre-|4. septembra na*n.	Hcrenifuri.i. Cherbourg; Resolute Chi-r-
Laf&yetts, Havre.	U'Ourg. Hamburg.
pisujejo "Freie Stimmen" dr.
ro<la in njegovega napredka.
Xinčičeva at varna in vzpričo de-1 Vsak učitelj je bil središče prost o-janskih razmer še preponižna iz-1 voljnega prosvetnega, gospodar-vajanja ljubljanskim "Hetzslove-i «kega in tudi političnega delovale«" — kakor jih nazbvlje —, to nja v svojem okraju. Vsaka vas
Okradcna je bila
Terezeja Praunseis na Prulah v Ljubljani. Tatovi so ji odnesli 2 rjuhi * monofcramam T. P., belo mačko srajco in bele moške hlače očitaj, prijatelj moj. Če bi bil ijublj?n, ki storil tako kot ti. Kot v skupni vrednosti 2600 kron.'
t . - " ■ "... , . ...... . . .
je oh sebi umevno. Seveda morit ist operirati z lažmi o "zatira-lju*' nemštva v Jugoslaviji; piše » ubogem nemškem Mariboru, o lič manj obžalovanja vrednem I*tuju in Celju, o trdoneniškem Spodnjem Dravogradu, ki da so lobili z brutalno silo slovensko biležje. Vrhunec le koroškemu i e mš k o n a c k>na ln emu življu last-ie virtiioznosti v potvarjanju esniee ])a doseže član kar, ko trdi.
7. avgusta:
Mauritania. Cherbourg; Canoplc. — Cherbourg, Bremen.
a avgusta:
Tyrrhenla. Cherbourg. Hamburg; Bel-genland, Cherbourg, Hamburg: R«aolute. Cherbourg. Hamburg; America. Genoa; Prea. Adams, Cherbourg; Bremen. Bie-men.
9. avgusta:
Rochambeau, Havre; Finland, Cherbourg; Kansa. Hamburg; Coote Verdi, Genoa; Argentina Trst.*
11. avgusta:
La S&voie. Havre; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Muenohen. Bremen.
14.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg; Pre*. Fillmore. Bremen.
15.	avgusta:
Paris. Havre: Zeeland, Cberbourgh. Pres. Monroe, Cherbourg.
K. avgusta: Mongolia. Cherbourg, Hamburg.
je dobila svoje pevsko in bralno društvo. Pa tudi sokolske in orlovske O'-pranizacije so vznikale iz-. .
.	..	avgusts:
pod »ok marljivih goriških ueite- Albania. Cherbourg;
Ijev. ki pa pri vsem tem prosvetnem delu niso pozabili na svoje strokovno izpopolnjevanje. Takoj v začetku, ko se je na (roriŠko z zakonom 14. maja I. 1869 uvedel učiteljski stan so se pojavili prvi poklicni učitelji, se je začutila potreba po skupnosti in zdru-
5.	septembra
President Garfield. Cherbourg: B«-lgen-land. Cher»M)urK; York, Bremen.
6.	septembra
Albert Ballin. Hamburg; Manchuria. »*l>erl..iurs. Hamburg.
3. septembra
1-a. Savoie, Havre; Orduna, Cherbourg. ila'iiburK; tHynipic, Cherbourg; Kyndam, lUjul.jsiif; Marta. Washington, Trst.
H. septembra
Aquitania. Cherbourg, Bremen; Cano-j»i<-. Cht-rbourg, Bremen; Colombo, Genoa
12.	septembra
Tyrrhinia, Cherbourg, ITaml>iirg; Paris Havre; Siernt Vetita.na. Ureni^n: l'r^fi-dent Adams. Cherbourg; Zeeland, Cher liourp.
13.	septembra
Thuringia, Hamburg; bourg, Hamburg.
14.	septembra
Muenchen. Bremen.
15.	septembra
Waxoiiia. t'herhourp, TIamhurp: Roeham-beau. Havre; President Roseevelt. Cherbourg, Bremen; Ohio. CherbtturK. 11am-burg-; Homeric. Cherbourg: N»■ w Amsterdam. Boulogne; Con t e Verdi, Genoa.
Finland, Cher
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Grem St.. Conemsush, P«.
P1?ITE PO CENIK.
la v celi Koroški ni ene slovele alt vi. Že leta 1872. sta osnovala
bčine, ki bi nn imela potrebam in čel jam popolnoma odgovarjajoče judske šole. in da Jia celem Koseškem ni enega slovenskega otroka, ki bi moral biti vsled pomanjkanja šole brez pouka. *" ln «do-.-ensko prebivalstvo K«»rf*Kke je v noji naravn<-st preHatlujt»či ve-ini s tenii irtrakvistlenimi šolami. ki so se izvrstno obnesle, po-)olnoma zadovoljno in ne zahteva jikakrsiiih drugih.*' — Tako si lovoljuje člankar v prešini lažnji-»*(e%ti potvarjati resnico m lagati vropski javnosti. — Zato pa je embolj naša dolžnost, da tnlkri-
Tomaž Jug in Vinko t ernič okra jno učiteljsko društvo kmalu ntzširilo v »pl<>flio Croi*iško Tr*t učiteljsko društvo.
Olympic, Cher- : bourg; Orbita, Cherbourg. Hamburg; — i Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne.
21.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre; T^aconla. Cherbourg; Hamburg; Lapland. Cherbourg; President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
. . Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg; — ki se je Westphalia, Hamburg; President Wilson.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKB vatno*ti n potnika Je,
" da je natanko poučen o potnih llstlb, prtljagi ln druglb stvareh, ki so ▼ rrezl s potovanjem. V Bled dolgoletne lskušnje nam Je mogoče o vsem tem dali točna pojasnita.
Priporočamo vedno tudi samo najbolj 6e parnike, ki Imajo kabina t III. razreda.
Ako ate ae Lamenlll potovati v atari kraj, nam ptflt« ker bo to v Vašo korist.
Tudi eni, ki ke niso amerltkl Brtav-Ijanl, smejo potovati v stari kraj na oblak In |im Je dovoljeno vrniti ae. Na idle dajemo viakimu to-aadevna pojasnla.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali tnanee lt atarega kraja, naj nam pile ca navodila, kajti gtevUo prlae-IJeucev je opejeno.
Za potne Btro^ke lr.|>lačaje po na-Aem naročUn Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
K Cortlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranske banks.
Zopet bombe v Trstu.
Ko je potilanec Buruzzi. ki je gospel i 7. Runa. vodil v delavski zbornici i]M>gajanja jrletle vzjjosta-\^*tve dela v ladjedelnicah, je skupili a fašistov hotela vdreti v poslopje, kar pa so karabinjerji preprečili. Skupina je nato o<lšla v via Mariolica. kjer se nahaja uredništvo in tiskarna "II Lavorato-re" (k^nmmističaieffa lista), ter
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Orca, Cherbourg. Hamburs; Taormina, Genoa: Rotterdam. Boulogne; Prea. Arthur, Cherbourg, Bremen.
28.	avgusta:
Rou sal lion, Havre; Mauretanla. Cher-bcurg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk. Cherbourg; Beldlltx, Bremen; Conte Roe so. Genoa.
30.	avgusta:
Kroonland, Cherbourg.
t. septembra:
Lafayette, Havre; Majestic, Cherbourg: Voiendam. Boulogne; George Washington. Cherbourg. Bremen.
18.	septembra
Mauretanla, Cherbourg: Ruffren Havre;j President Fillmore, Cherbourg. Bremen;! Reliance. Cherbourg. Hamburg.	j
19.	septembra	*
Franre, Havre; President Monroe, Cherbourg. l.ni>lan<l, Cherbouig.
20.	septembra
H ansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Brt-mt-n, Bremen.
21 septembra
America. Onoa.
22. septembra
President llnrding. Cherbourg, Bremen Orbita, OherWiurg. Hamburg; Majestic. Cherbourg; Veendam. Boulogne.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	septembra
Laconia. Cherbourg. Hamburg; Pre«r Van Buren, Cherltourg: St. l'aul. Cher, bourg; Giulio Cesare, Genoa.
27.	septembra
Minnekahda, Cherbourg, Hamburg.
29. septembra
Albania. Cherbourg; Laffayette, ITavre Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Boulog ne; Columbus, Bremen.
2.	oktobra
Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
3.	oktobra
Rflgenland. Cherbourg.
amo svetu čisto resnico, da nima: tam vrgla petardo, ki pa ni naif samo 70,(»00, ampak več nego j pravila nofoeine škode. Vdrli so 100.000 Sloveneev na Koroškem'nato v kavarno ••Jvdt*ra", kjer .se liti ene slovenske šole in niti ene | shajajo repuhlLkanei, ter pričeli .* resnici utrakvistične, ker se on-j streljati v zrak. kar je m«l gf^sti li ne spregovori v slovenskem je-1 povzročilo prtK-ejšnjo paniko.. V :iku drugače ne^o tedaj, ko se iz j kavarni, ki so jo nato po nalogu ijega norčuje strupeno nemško- J oblasti zaprli, je ibiJa napravljena' lacionalno učiteljstvo. Če omeni- precejšnja šk<nla. — P^lanee no še, da je najvišja šolska ob-; But-zzi je clan ^oeijalistične retor-ast na Koroškem zloglasni ' * He i- mistične stranke. natsdien*t" in da so vsa druga leželna in di^a\ma oblastva le J i j ego vi izvršilni organi, je s tem
»ovedato vse.. Kako naravnoHt s:-ajno se g»nii Nemcem v Jugoeda-iji. kjer po svojih orjranizaeijah ahko celo izzivajo, dočim Slove-lec na Koroškem ne .sme niti kih-liti, kaj šele ziniti, če noče videti) dečega petelina na strehi!
Naj omenimo pri tej priliki tuli strupene pisave slovenskega •enegatskega lista '"Koroške Do-novine" proti slovenskemu šol-;tvu na Koroškem. V šteA-ilki z Ine maja 1923 .se srdito zale-ava v upravičene zahteve *'Slov. iolsketra društva" na zborovanju .* feloveu dne 15. marca t. 1. Da iapada v prvi vrsti one Še maloštevilne narodno čuteče duhovnice, ki se mogli kljub vsemu »reganjanju »e obdržati na Koroškem. je ob sebi umevno. Taico de-ata slovenski reneg^at in. nemški nacionalec roko v roki, da Jtasuž-, ijita naž rod popolnoma. Iz vse kol oboe i je celega članka lwdi pri-»bčeuo najznačilnejše: "Odkar »bstojč utrakvistačne šole, so dobili otroci slovenske narodnosti potrebni pouk v materinem jeziku, če so starši ta pouk zahtevali. Ceni načrt je odmeril temu predmetu tri tedenske ure.. Popolnoma zadostuje!" — Da, da, popol-ioma zadostuje za pošteno evropsko javnost, če še pripomnimo, da bi i4IIeimatsdienstT' vsakemu raz-dal glavo, ki bi si upal zahtevati dovenski pouk. Za j>otujčevanje n nasilno germaniziranje pa je ie triurni tedenski (!) pouk pre več.	F. K—p.
Smrtna kosa.
Tz Idrije poročajo: Dne 25. ju-
nija se je vršil pri nas pogreb Helene Jerebove. Pogreb je bil pravi izraz razredne zavednosti in .solidarnosti idrijske delarvske mladine. med katero se v zadnjem času opazuje zanimanje za delo v organizacij i In za izobrazbo.
Smrt goriškega narodnjaka.
V Bovcu je dne 5. julija po dolgotrajni bolezni umrl dr. Rudolf G runt ar, odvetnik in župan v Cerknem, nečak pokojnega notarja Ignacija Grunt a. rja. Pokojnik, navdušen narodnjak, je užival splošen ugled med ljudstvom. Truplo so prepeljali iz Bovca v njegov rojstni kraj Kobarid, kjer so ga položili k večnemu počitku.
Slovenska gimnazija v Idriji se zapre?
Xa to vprašanje odgwrarja v "Gori&ki Straži" poslanec Šček: 44To je res. Tri četrtine tfrivde na tem pa nosijo naši ljudje." Poslanec išček predlaiga, naj se sestavi nadslrankanski odbor, pred kate-dim bo svojo tnlitev dokazal.
12 velikih parnikov, ki odplujej vsak teden preko Bremena.	o
Potujte v staro domovino na ameriškem paraiku. Zagotovite si i>ostrežbo iti velike prostore, ki jlli nudijo te ladje. Kabine tretjega razreda za 2. 4 aH « oseh — kadiluH-e, knjižnice s knjigami v vašem jeziku — prostoren krov — izltonia hrana — to je le nekaj stvari, katere laliko pričakujete, l'arniki so naslednji: Pr*ti PlMUl	Proti Landoa«, PIjMatka ia Ck*rU«rf«
{ieorc« Washifton	President Polk
America -	President Van Buren
President Roosevelt	President Monroe
Preside«* Hardin,	Adams
President Arthur
President Fillmore	President Garfield
V Cherbourg In Southampton — parnik Leviathan Onstran zveze z Gdanskom PrMkrblt« ti prostor Mdaj — pojdite k lokalnamu »aenti*
United States Lines
45 Broadway, New York City
•li pa piliti naravnost na:
Upravitelji za
UNITED STATES SHIPPING BOARD
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate ins«ei njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
AQUITANIA ................
mauretania ............ T^^T
berengaria .............. M.®22 ton
Uaikotnc kabine 3. raareda s 2-4-6 posteljami- Prekrasne Jedilnice, kadllniceln poeivaliKa. Pokrit krov »a. ietanje. DomaČa kuhinja. Domača udobnost. Brez-■krbnoat.
Nakanic« denarja potom Cunard. 1*-plačljive v Jugoslaviji wtro. ai»umo. upno. Za karte ln nasvete vpraiajte pri
najbliijem agentu ▼ avojem »raju. JUNAftDANCHOR
LINK
Now York. Plymouth. Havre, Paris
LA FA V EXT E 4. avg.; 1. sept.; 29. sept.
LA SAVOIE. 11. aufl.. 8. aept. 20. okt.
PARIS .. 15. avg.; 12. sept.; 3. okt.
PRANCE 22. avg.; 19. aept.; 10. okt.
Maw York. Havre. Pari.
ROU SSI ION ............... 28. julija
CHICAGO................2. ivfl.
ROCHAMBEAU ........ 9. auguata.
New York. Vlgo (Spain], Bord—mi
LA BOURDONNAIS 18. aeptembra.
Ma as hkA Uahe seats ti ss ■!■»■ mi
19 STATE STREET.	NEW YORK
ROJAKOM V CLE VELA KDU! WAnrAHILO ** PMP0R0ClL0
Rad bi znal, ee se nahaja tu v Naroftnikom »Glas Naroda"^ Olevelandu kdo, ki je doma iz Go'-! ^J1 MmnesoU naznanjamo, da renje vasi, fara Mirna, Dolenjsko. J* bo	P°toTalm
stopnik
Mr. Joseph Bmalcsl, ki je pooblaščen pobirati naroi-
-qi Am
Prosim ga, da me ob išče v mestni bolnici, ker mu imam n?kaj važnega naročiti. — Alojzij Zakraj-
*ek. V bolnici vprašajte za bonis | nino sa nai list. Zato prosimo ro-Zaeker. City Hospital, Clrveiand, | jske, da mu bodo kolikor mogoče naroda^ Ohio.	(28-30—7) I naklonjeni	Upravniitro
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
t»e mure izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.0U0. — frankov, to Je približno $*A>0.— za enega potnika.
V eluf-aju, da naslovljenec za ir-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati počil jati čeke v Jugoslav! Jo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-I>ovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripiavni za ljudi na deželi, ker po banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Sele IKjtem, ko dobe iz Amerike potrdi lo. da so jim bill odobrenL
Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprlllk.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslat! dinarje. Dokler namreč potni liat ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dlnarjL
V Italiji in zasedenem
ozemlju —
»o veljavne povsem drugačne odred-be ter lahko izplačamo dolarje vsa komur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označit! vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov: od $25. naprej po 3%, to Je PO 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be vldn« t eno: Izplm&Ul v doUrJlh.
Ta pristojbina Je Teljama dolarska izplačila t Jugoslaviji ln
Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City
Br ROJAKI, NAROČAJTE ftft NA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-wnr xf nvtivin


Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Gene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN FAJK
Victor Daaler
24 Main St., Oonemaugb, Pa. Cenike zastonj, pilite ponj.