Za gospodarje
Maribor, dne 13. marca 1Đ35.
Kmet — nosilec svetovnega nazora.
Današnja kriza je toliko hujša, kakor razne gospodarske krize v prejšnjih 10-letjih, ker ta kriza ni samo gospodarska kriza, ampak je tudi kriza takozvanega liberalnega svetovnega nazora. Ta svetovni nazor je vladal dolga desetletja in stoletja v meščanski družbi, ki je odločevala do pred kratkem skoraj edino tako v tujih deželah, kakor tudi pri nas. Ta svetovni nazor, ki je temeljil v meščanski družbi in v uradništvu, so hoteli zanesti tudi med kmete in delavce. Po svetovni vojni je bilo jasno vedno bolj, da je tega naziranja konec in da mora priti nekaj novega. Socialisti so tedaj in še danes pripovedovali na ves glas, da smejo samo oni s svojim materialističnim marksizmom prevzeti dedščino propadajočega liberalizma. Res je, da mora priti nov stan, ki bo prevzel to dediščino, toda ne more in ne sme prevzeti zlasti ne pri nas te dedščine nihče drugi, ka-Kor kmet.
Ta stan, ki bo nosilec novega svetovnega uazora, mo’*« biti pri nas samo naš kmečki stan. Ta stan stoji v sredi med skrajnima dvema nazoroma: med liberalnim velakapitalizmom in med marksističnim socializmom ter komunizmom. Kmečki stan pa je oni stan današnje družbe in tudi bodoče ureditve družbe, ki naj danes pripravlja novo gospodarsko ureditev in to novo gospodarsko ureditev nato tudi uresniči. Samo na ta način bo postavljen trden temelj demokraciji, o kateri toliko govorimo, pa je je vendar vsak dan manj. Samo na ta način bodo obvarovane tudi vse svoboščine, ki so v zvezi z demokratično ureditvijo današnje družbe. Ves napredek pa bo mogoč nato samo, ako bodo tudi ostali stanovi delali skupaj s kmečkim stanom. Tako skupno delo bo dovedlo naj-preje do načrtnega gospodarstva, ki j«
gotovo predpogoj in temelj bodoče gos-i podar&ke in družabne ureditve,
*
Nekaj upanja za lesne trgovce.
Nova trgovska pogodba za izvoz našega lesa v Italijo.
Naš lesni izvoz v Italijo je vsled rad. njih italijanskih odredb povsem preki. njen. Tozadevno se bo najbrž obrnilo žei kmalu na bolje, ker bodo začela trgovin, ska pogajanja med našo državo in Italijo; še ta mesec in bo šlo tokrat pred vsem za izvoz našega lesa. Težave so pač v, tem, ker smo mi doslej v Italijo vednq več uvažali, kakor pa od nje kupovali. Italija skuša z novimi prekinitvami, uvoza našega lesa uravnovesiti svoj iz. voz napram tujemu uvozu, kar je iz nje. nega vidika povsem razumljivo. Drav. ska banovina je čisto navezana na izvoz v Italijo in radi tega se bo moral najtij pri najoovejših poganjih način, ki bodel urejal trgovske razmere med obema dr. ža vma. Neobhodno potrebno bi bilo, dal bi bili zastopani pri teh pogajanjih iz. vozniki iz Slovenije, katerim je največ ležeče na tem, da vladajo med nami im Italijo dobri trgovinski odnošaji. V oči. gled novi trgovski pogodbi je treba po. sebej povdariti še zahtevo, da se imenu, jejo kot člani jugoslovanski trgovinske* delegacije polog slovemskih izvoznikov, še tudi slovenski lesni strokovnjaki.
Nekaj o prepovedi Izvoza orehovih debel.
Iz naše države so izvozili v zadnjih le. tih 2500 vagonov orehovih debel. Če bi šel ta izvoz neovirano naprej, bi bila na. ša država v kratkem brez oreha. Radi nazadovanja orehovega drevesa je vlada prepovedala izvoz orehovih debel. Zopet se je pojavila propaganda, da se izvoz oreha dovoli. Treba pa povdariti, da jo ta zahteva neutemeljena in da radi prepovedi izvoza orehovih debel nikakor
ne bo trpela naša trgovska bilanca. Za ,vagon orehovih debel dobimo 30.000 Din, za vagon furnirja pa 200.000 Din. Za en [vagon furnirja pa sta potrebna dva in pol vagona debel. Za vagon furnirja dobimo 120.000 Din več. Iz tega računa je že razvidno, da je edino pravilno to, da ee obdrži tudi za naprej prepoved o izvozu orehovih debel in da se dovoli samo izvoz doma predelanega orehovega lesa.
Onim, ki se zanimajo za izvoz našega lesa v Brazilijo.
Tvrdka Jugo-Agencia LTDA, Caixa Postal, 1723 S. Paulo Brasil ima interesente za uvoz jugoslovanskega lesa v Brazilijo in sicer: za furnirje iz orehovine, hrastovine, borovine, smreke in jelke. Ponudbe je poslati imenovani tvrdki z navedbami an cif pristanišče Santos, Brazilija.
Ljudski pravnik.
Dolg gostilničarja. Kal SO. — L 1930 in T931 ste prodajali gostilničarju na upanje vino toliko časa, da Vam sedaj dolguje skupaj znesek 1640 Din. Prvotno ste imeli dogovorjene 6%ne obres i leta 1934 pa lo 4%ne. Gostilničar, ki ste mu prodajali vino, je obenem tudi trgovec in ima malo zemljo. Plačilo dolga Vam je vedno obljuboval, vendar Vam doslej ni plačal nobenih ohreeti in tudi na račun svojega dolga Vam še ni ničesar dal. Vprašate, ali je ta Vaš dolžnik zaščiten, če ni, zdaj Vam mora plačati in koliko obresti Vam mora plačati. — Vaš dolžnik more biti po uredbi o zaščiti kmetov zaščiten samo takrat, ako njegov obdavčeni dohodek pretežno izvira iz kmetijstva in mu je kmetijstvo glavni poklic. Ako mu je pa kmetijstvo samo postranski posel in se peča v glavnem samo z gostilno in trgovino, tedaj pa v nobenem slučaju no more biti zaščiten kot kmet, četudi bi plačeval največ zemljiškega davka. Kateri poklic jo glavna gospodarska pridobitna panoga, boete sami vedeli, ker mi ne poznamo trgovca, ki ste mu prodajali. Vaša terjatev bi zastarela v treh letih, ako ni v tem času dolžnik-gostilničar dolga izrecno ali pa molče priznal, kar pa se je po Vaši informaciji zgodilo. Vsled takega priznanja niste zgubili svojih pravic. S tem jo
pa takoj rešeno tudi vprašanje, kedaj smete od gostilničarja zahtevati plačilo kupnine za prodano vino. Ako niste gostilničarju dovolili odloga plačila, isto lahko takoj zahtevate brez vsakega odlašanja. Obresti smete zaračunati take, kakršne ste dogovorili. Ako pa višine niste dogovorili, smete zahtevati 4%ne. Z dogovorom pa smete določiti največ 8% obresti. Če gostilničar noče zlepega plačati, ga morate tožiti na plačilo kupnino pri onem sreskem sodišču, v čigar okolišu ima dotični dolžnik svoje redno domovališče, torej kjer stalno stanuje. Če bi se pa izkazalo, da je zaščiten, pa po najnovejši uredbi zopet no morete ničesar izterjati, marveč potrpežljivo ča ■ kati do 1. septembra 1935.
Izbrisne pobotnice. Sli. — Pred 20. 4. 1432 ste prevzeli od svoje matere posestvo, na katerem sta bili vknjiženi dve terjatvi. V smislu uredbe o zaščiti kmetov ste obe terjatvi plačali po odbitku 22% terjatev. Dolg ste plačali takrat, ko je veljala uredba, da lahko toliko odbijete pri takojšnjem plačilu. Upnika sta bila s tem odbitkom tudi zadovoljna, a vendar Vam pa nista dala izbrisnih pobotnic z utemeljitvijo, tla mora iziti še nov pravilnik. Sedaj pa zahtevata oba upnika od Vas Še plačilo 22%, kolikor ste pri plačilu v sporazumu z upnikoma odtegnili. Vprašate, če to lahko zahtevajo in če jih Vi lahko s tožbo prisilite, da Vam izdajo izbrisni pobotnici. — Naše mnenje v tem pogledu je, da Vam nobeden ne more že pridobljenih pravic odvzeti. Ako ste Vi plačali svoj dolg takrat, ko Vam je zakon dajal možnost, tla odbijete pri takojšnjem plačilu 22% svojih terjatev, ne more n kdo od Vas zahtevati doplačila, ako se je zakonito določilo kasneje izpremenilo v Vašo škodo, pa zakon sam ni tega izrecno določil. Ker ste dolg v celoti plačali, morata upnika dati potrebni izbrian' pobotnici. Ako nočeta tega dati ziepega, jih lahko s tožbo prisilite k temu. Poskusite najprej še enkrat zlepa doseči obe izbrisni pobotnici, ako pa le ne bo šlo, potem pa Vam ne preostane drugega kakor sodna, pot.
Prevzem bremen. P. f. Grad. — Sosedu »te pet let stregli ter je napravil pred tremi pričami pismeno pogodbo, s katero Vam je prepustil nekoliko zemlje.
— 35
da jo lahko rabite do svoje smrti. Sedaj po gospodarjevi smrti Vam hočejo to-le zemljo vzeti. Želite vedeti, kam se morate obrniti, da preprečite ta odvzem. — Najbolje bi bilo, ako bi bili pogodbo pokazali pri zapuščinski razpravi. Ako tega niste storili in se Vaše pravice niso ugotovile in priznale pri tej priTki, tedaj lahko dediče s tožbo prisilite na spoštovanje z umrlim sklenjeno pogodbe. Ker tožbe ne znate napraviti sami, morate najeti odvetnika, ali pa morate na uradni dan vlož ti tožbo na sodišču, kjer Vam bodo dali tudi potrebne nadaljne informacije in nasvete.
Izterjanje danega posojila. Kiimič. — Svojemu sosedu ste v težkih časih posodili nekaj denarja. Obresti Vam je plačeval do leta 1929, od tega časa dalje pa Vam ne plača ničesar, marveč se vedno izgovarja in stalno prosi, da ga počakate. Najmanj 20krat ste ga opomn It in prosili, ker ste sami v stiski, pa noče ničesar vrniti, še obresti noče plačati. Vprašate, kaj morate ukreniti, da pridete do svojega denarja. — Ako je Vaš sosed zaščiten kmet, morate ostati lepo mirni n ga čakati še naprej na plačilo pr\e-ga obroka do 1. septembra 1935. Ako pa Vaš dolžnik ni kmet, ga morate tožiti pri domačem sreskem sodišču; ko boste že imeli sodijo, ga boste rubili, ako no bo že preje prostovoljno plačal. Se enkrat ga opozorite in ga opomnite na svoj težki gospodarski položaj in nato, kakšno dobroto ste mu napravili takrat, ko ste mu posodili denar. Cie ima vest, bode spoznal, da njegovo ravnanje ni pravilno in Vam bo vrnil polagoma ali pa naenkrat, kar Vam je dolžan.
Izplačilo dediščine. Japrem. — Na vašem posestvu jo vknjižena dediščina že leta 1921. Vprašate, če spada pod zaščito. — Po našem mnenju se dedne terjatve lahko vedno in brez nadaljnjega iz-terjavajo, ker ne spadajo pod zaščito. Le ako gre za dolžni delež, torej ako jo n. pr. zapus(n:k-oče umrl ter napravil oporoko tako, da je prepustil vse svoje premoženje enemu otroku, d^be drugi otroci polovico tega, kar bi prejel, ako bi oče umrl brez oporoke. V takem slučaju pa bi dobiii vsak enak dedni delež; more dedič zahtevati od kmeta plačilo tega dolžnega deleža samo v onem slučaju, ako pristane nate, da se dolžni
delež znova ugotovi po vrednosti njegovega deleža ob času zahtevanega izplačila. Iz tega pojasnila boste sami mogli spoznati, ali je Vaša dedna terjatev običajna dedna terjatev, ali pa gre morda za dolžni delež.
Gospodarske
zanimivosti*
Kmetijske zbornice. Zadnje čase se zelo veliko govori, še več pa piše spet o kmetijskih zbornicah. »Slovenski gospodar« je povedal že večkrat, da so kmet. zbornice našemu kmetu krvavo potrebne. Dokler pa teh zbornic nimamo, do takrat naj bi jih nadomestile strogo stanovske kmetske organizacije, katerih še tudi danes nimamo. Ustanovitev teh je veliko lažja. Razne organizacije, ki pravijo, da zastopajo koristi slovenskega kmeta, so -avzele tudi že svoje stališče, kako naj bodo kmetijske zbornice organizirane, da bodo prinesle kmetu čim več besede v njegovi lastni zadevi in č m več koristi vsemu kmetskemu stanu, —j Tako je povedala čisto pravilno zveza absolventov kmetijskih šol v Sloveniji, da more govoriti v imenu kmeta samo tisti, ki je sam kmet, ki torej natančno pozna vse patrebe 'n težkoče kmeta. Ne more govoriti v imenu kmeta kak biro* kratični uradnik. Tudi naj bi imele kmetijske zbornice čim večjo upravno in denarno samostojnost. Zato se nam z^i tudi popolnoma nerazumljivo stališče ljubljanske podružnice združenja agronomov, k' hoče postaviti bodoče kmetijske zbornice pod popolnoma birokratično nadzorstvo in jim tako že v naprej onemogočiti vsako delo pa tudi vsak uspeh. Ker je vprašanje kmetijskih zbornic tako važno, bo »Slovenski gospodar« ravno o tem stališču ljubljanskih agronomov še pisal podrobneje.
Gozdarski svel. Minister za gozdove in rude pripravlja uredbo o gozdarskem svetu. Ta svet bo štel 18 članov. Zastopani bodo v njem člani uprave državnih gozdov, jugoslovanskega gozdarskega udruženja, raznih organizacij lesne industrije n trgovine, ministrstva financ, prometa in kmetijstva. Člani bodo imenovani za dobo treh let od gozdarskega ministrstva.
Izvoz jajc v Avstrijo. Za prvo četrtletje tekočega leta je dovolila Avstrija
sledeči uvoz jajc iz posameznih držav: iz Madžarske 12.000 stotov, iz Poljske 500 stotov in iz Jugoslavije 1840 stotov. Carina v Avstriji znaša IS zlatih kron za 100 kg.
Razna obvestila.
Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstv'i sploh se bo vršil v pondeljek dne 18. marca na Vinarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—18.
Tretji tromesečni gospodinjski kuharski tečaj se prične na dr Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani VII, dne 1. aprila t. 1. Učenke se učijo predvsem dobre kuhe, gospodinjstva, ročna dela in šivanje. Vežbajo se tudi v vrtnartsvu in v mesecu juniju v konserviranju Vp snina 150 Din, mesečnina 600 Din. Priglase sprejema ravnateljstvo omenjene šole do dne 31. marca t 1.
Naša zunanja trgovina. Ker smo po količini blaga zvozili v ’etu 1934 precej več kakor v letu 1931', sledi iz tega jasno, da so morale biti cene, za katere smo prodajali naše blago, mnogo nižje, kakor pa v letu 1931. Nasprotno pa pri blagu, ki ga smo uvozili, cene niso padle od leta 1931. To vse se vidi jasno tudi v notranji tr-gov ni, ker mora kmet prodajati svoje pridelke za sramotno nizke cene, če jih še sploh prodati more. Za vse blago pa, ki ga km^t kupuje, plačuje danes še iste cene, kakor takrat, ko jo mogel svoje pridelke prodati lahko po mnogo višjih cenah.
Solčava. V teku nekaj let se je stanje našega kmeta izredno poslabšalo in sicer še bolj kot v nižini. Hlevi stojijo ponekod prazni, ker jih kmet ne more več napolniti z živ no kot pred leti. Ko se je prej živina boljše prodajala, je še šlo za silo; sedaj pa se ne priredi pri živini niti toliko, da bi se mogli stroški krit;. V naši mali občini je 300—400 glav manj goveje živine, kot je bilo pred nekaj leti, ovc in koz pa na tisoče manj. Tako gre rakovo pot vse naše gospodarstvo. Zadolženi smo tudi v obiln meri. Vršijo se po župniji cenitve in rubežni, česar pred nekaj leti ni bilo slišati v naši občini. Naša zemljišča so po večini živinorejska, deloma se tudi prideluje les, ki pa ima slabo ceno. Kar pa moramo kupiti, jo
tako drago in deloma še bolj ko prej, ko emo boljše prodajali. Propadajo nam naša poslopja in orodje je skoraj za nič.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 9. marca 1935 so pripeljali 91 komadov zaklanih svinj. Radi slabega vremena ni bilo krme na trgu. Kmetje so pripeljali 28 vreč krompirja po 0.50—0.75, 20 vreč čebule po 1—1.50, česen 5—6, zelje glava 3—4, kislo zelje 3, kisla repa 1.50—2, kar-fijola 3—10- ohrovt 2—3, hren 4—5, radič 1 kg 12 Din. Jabolka 4—G, suhe slive 7— 11, celi orehi 6—7, luščeni 24. Na trgu je bilo 8 vreč pšenice po 1.50, 3 rži 1—1.50, 6 ječmena 1—1.25, 10 koruze 1—1.25, 0 ovea 0.75, 3 proea 1.25—1.50, 2 ajde 1, 2 ajdovega pšena 2.50—3, 6 fižola 1.50—3. Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20, čajno maslo 24—28, jajca 0.50 do 0.75. Prinesli so 192 kokoši po 18—25, 2?” piščancev 25—55, 4 gosi 30—40, 11 puranov 30—50, 6 rac 18—20, 8 kuncev po 5—20 Din.
Mariborski svinjski sejem 8. 3. 1935.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 176 svinj, cene so bile sledeče: Mlad prašiči 5—6 tednov stari komad 65 do 80 Din, 7—9 tednov stari 90 do 120 Din, 3—4 mesece stari 150 do 180 Din, 5—7 mesecev stari 200 do 280 Din, 8—10 mesecev stari 30 do 380 Din, 1 leto stari 480 do 550 Din 1 kg žive teže 4—5.50 Din, 1 kg mrtve te že 7—9 Din. Prodan h je bilo 45 evinj.
Ptujski živinski in svinjski sejem. V Ptuju se je vršil dne 5. t. m. živinski sejem. Prignali so 223 konjev, 122 volov, 18 bikov, 22 juncev, 180 krav in 47 telic, skupaj 612 glav živine. Od teh so prodali 159 komadov. Povprečne cene za 1 kg živo teže so bile sledeče: voli 2.50—4 D, krave 1.50—3, biki 2.50—3, junci 2—3, telice 2.50—3.55 Din. Konji so se prodajali od GOO do 3200 Din eden, žrebeta pa od 250 do 650 Din eno. — Dne 6. marca so prignali na svinjski sejem 128 svinj in 284 prascev. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 4—5 D, plemene tudi 4—5 Din, debele pa od 5—• 6 Din, prasci etari od 6—12 tednov so se prodajali po kakovosti in sicer od 60 do 120 Din eden. — Prihodnji sejem za prašiče bo dne 13. t. m., konjski in goveji sejem pa dne 20. t. m.