<.liisiil(» .liicoelovunvkp l.iuct-ki ir.e. tnr/.nM Strvllk« 1 Pin. - - Cwi» 38 I>in cpIii let«. Za iuoKcrailvo Mi Diu. - - t'««*-\ liupratiit-m di Iu . «»ka drobna vrtllm ali nje prn«loi- 10 Din. >/.luj» imIu> t-roile eii ti rjnlr^j. Sni«! in t«W naj sc pflNIjuio rrmtnKtru ..iNimotjub«", oarofnlai«, irklflnftf(jr In ln«mli |tf> ('(.revn^tvii ..llomi>l,!ub»" r IJiililjuni, Knfii.-irjciA ulica St*v. Nfarodni poslanec Vlad. Pušenjak: Kmetijstvo v državnem proračunu. Za kmetijstvo desetkrat manj kot za vojsko. Iz proračuna ministrstva kmetijstva /.a 1. 1926. 27., katerega smo ravnokar prejeli, je razvidno, kako skrbi ccd.anj'i vlada za pospeševanje kmetijstva. Dočim je bilo v zadnjem proračunu za kmetijstvo določeno devetkrat manj denarja, kot ga je bilo določenega za vojne svrhe, ni v novem proračunu za kmetijstvo niti deseti del denarja, kot ga je namenjenega za vojne svrhe. Pri tej priliki moram povdar-jati, da je Davidovič-Koroščeva vlada izdelala proračun za ministrstvo kmetijstva, kateri bi znašal 500 milijonov dinarjev, dvakrat več kot znaša sedaj predloženi proračun. Po novem proračunu znašajo krediti /.a kmetijstvo dobrih 236 in pol milijona dinarjev (niti ena miljarda kron), so za okroglo 10 milijonov dinarjev večji kot v prejšnjem proračunu, dočim znašajo krediti za ministrstvo vojne in mornarice 2446 milijonov dinarjev (okrog 10 miljard kron) in so za 259 milijonov dinarjev (čez 1 miljardo kron), ali za znesek, ki je večji kot cel proračun- ministrstva kmetijstva, večji kot v prejšnjem proračunu. Letošnji proračun je centraliziran, to "se pravi, da ne našteva več, kaj se bo izdalo za to ali ono pokrajino, temveč našteva izdatke kar za celo državo skupaj. Razdeljen j? v sledeče dele: ministrstvo, državna vzorna posestva, državna razredna loterija, generalna direkcija vod, oblastni in okrajni kmetijski referenti, kmetijske šole, državne žrebčarne, državne drevesnice in trsnice, veterinarstvo, drž, 'podkovske šole, drž. bakteriološki zavodj in meteorološki zavod Sarajevo. Za slovenskega in hrvatskega krnela vedno manj! ,Za izobražbo v kmetijstvu potom tečajev, ^pspodiitjskih šol. itd. je določeno okrog 800.000 Din.' Kredit jc malo večji kot v prejšnjem "proračunu.1 Za poljedelstvo (prirejanje razstav, poskušnje, vremenske postaje, državnescmenpgojfke postaje) je kredit isti kot v prejšnjem proračunu, dočim je kredit za živinorejo (nakup plemenjakov, prireditev živinorejskih razstav, pospeševanje svilogojstva, ribolova) zmanjšan za okroglo 4 mil, dinarjev, kar bo onemogočilo smotreno delo v cilju povzdige živinoreje- Kredit, za sadjarstvo in vinogradništvo je zmanjšan za pol milijona dinarjev, četudi bi bilo v interesu vinogradnikov v mnogih pokrajinah, da se obnove stari vinogradi, povzdigne kletarstvo, pospešuje vnovčenje in izvoz vina ter sadja. Nov je kredit v znesku 1 milijona dinarjev za direkcijo za kmetijski kredit, a zmanjšal se jc kredit za podporo produktivnih zadrug za pol milijona dinarjev, zmanjšal se je za pol milijona dinarjev kredit za podporo zadružnim zvezam, zmanjšal za 150^009 Din kredit z s* podporo kmetijskim družbam. Značilno je. da znaša podpora za Srpsko kmet, družbo v Belgradu 150.000 Din, dočim znaša podpora za vse ostale kmetijske družbe le lOO.CGO Din. Podpora za vse "zadružne zveze znaša le 1CO.OOO Din. Zahteva sc nov kredit v znesku 7 milijonov dinarjev za stavbe novih kmetijskih šol v Srbiji, Crnigori in Vršcu v Vojvodini. Za Bosno, Dalmacijo, Hrvatsko in Slovenijo ni nobenega kredita, iz česar izhaja, da se ne namerava nobena nova kmetijska šola staviti v prečanskih krajih. S!ovence in Hrvate še bolj ob steno! Jasno je, da jc cilj centraliziranega proračuna ta, da se še bolj zapostavljajo prečanski kraji. Znižanje podpor za zadružništvo, za kmetijske družbe kot edine zastopnice kmetskih interesov, ker še nimamo kmetijskih zbornic, kaže dovolj očito, kako važnost polaga sedanja vlada na povzdigo kmetijstva potom zadružništva in kmetijskilv strokovnih društev. Mesto povišanja že.'itak nezadostnih kreditov, nam nvtdi sedanja vlada znižanje; posledica bo, da bo nastai zastoj v ustanavljanju produktivnih zadrug, dn bo o težko-čeno vedno revizijsko delo zadružnih zvez, prirejanje;. tečajev, oteškočeuo delo potovalnih učiteljev. Za bdf»rajski drevored 3 mi-ijone — za zdravila bolni živini 6000 Diu. Pribiti moramo, da se za ureditev parka (drevored) v Topčiderti določa okrog 3 milijone dinarjev, a zmanjšujejo krediti za .kmetske organizacije, pospeševanje živinoreje itd. Stroške za ureditev parka naj bi prevzelo kako drugo ministrstvo, ne kmetijsko, ker ima isto itak jnaii proračun in ker bodo kmetje imeli — najmanj koristi od parka v Topčiderti. Državna razredna loterija naj da po proračunu ministrstva kmetijstva čistega dobička 5.3 mil. dinarjev, dočim se navaja v proračunu dohodkov čisti dohodek 15 mil. dinarjev; jasen dokaz, kako »stvarno« ■ e pri nas sestavljajo proračuni. , Za direkcijo vod znaša centralizirani proračun 59-9 milijonov dinarjev (povečan je za 687 milijonov dinarjev (izrecno za Slovenijo je določen lc kredit v znesku 5CC.C00 Din za nasip ob Dravi, vsi drugi krediti so dolrčeni za celo državo; treba Hbo rflnogo tr.iida, da se dosežejo vsaj najmanjši krediti /a regulacije vod in hudo,-urnikov, melijoracije itd. za Slovenijo. Za najnujnejše regulacije in melijoracije bilo potrebno toliko, kolikor znaša cel proračun kmetijstva. Predložen kredit .je nezadosten. Krediti za kmetijske šole, drevesnice in trsnice, žrebčarne, podkovske šole in bakferiologične zavode so centralizirani, so združeni, da se ne ve, koliko odpade na šole, drevesnice in trsnice v Sloveniji. Poudarja re vedno široka samouprava potom oblasti; oblasti sicer imamo z uradniškim aparatom, a proračun sc iz lahko umljivih razlogov ne sestavlja po oblastih, kakor se je obljubovalo. V vseh državah sc daje podpora kmetu, ako vsled kuge pogine živina, pri nas jc v to svrho za celo državo določeno — reci in piši! — 25.000 Din, za ureditev parka pa — 3 milijone dinarjev. Za zdravljenje živine sc podeljujejo siromakom brezplačno zdravila; v proračunu je v to svrho postavljena »ogromna« vsota — 6C00 Din. Preje z biči — sedaj s škorpijoni. Navedene številke so jasen dokaz, da se sedanja vlada dosti manj briga za kmetijstvo, ko katerakoli prejšnjih vlad. Mero« dajni krogi niso prav nič uvaževali sklepov konferenc strokovnjakov, prav nič zahtev gospodarskih krogov, niso pokazali prav nič smisla za to, da živi kmetski stan v težki gospodarski krizi in da je dolžnost vlade, da mu priskoči na pomoč, da mu pomaga, da more več pridelati,- lažje in I ministrih. Finančni minister je obljubil, du boljše vnovčili svoje pridelke. Razni listi bo postavil v sedanji promun potrebne napovedovali ustanovitev strokovne J svote, da plačajo naši cestni odbori svoje za hmeljarstvo, šola za povečanje j dolgove, ki so jih napravili v zaupanju v '! zakonito državno pomoč in da bodo mogli tudi zanaprej vzdrževati naše ceste vsaj so žole ribarstva, v proračunu ne najdemo za te namere ne — pare Kako Racfsč - Pucijeva vlada skrbi za Slovenijo. Davčni vijak — so šo navije. Te dni je začel finamni odbor narodne skupščine v lielgradu pretresati uržavni proračun za 1. 1920/27. kakor smo že poročali, je sedanja vlada neizmerno dvignila državne izdatke in s tem je mora'a seveda tudi gledali, da tem bolj navije davčni vijak, da zbere tem več dohodkov v državno kaso. Državni izdatki so prcia-čunjeni na 12 milijard in 900 milijonov dinarjev. To je ogromna svota, da bi se človeku knr lasje zježili, čo jo začne resneje premišljati. Od leta do leta je povečava'a vlada iz- , ■ datke, tako da smo prišli sedaj do te ne- ! pojmljivo visoke svote. Te izdatke mora država seveda tudi kriti in zato mora poiskati dohodke. Dohodke pa dobiva država v davkih. Finančni minister pravi v prora-> iunu državnih dohodkov, da bodo znašali, oziroma da pričakuj?, da bodo znašati državni dohodki 12 milijard 900 milijonov •dinarjev, t< rej ravno toliko kakor izdatki. Vsak davkoplačevalec bo zastrmel, ko bo gledal te neizmerno visoke številke iu se zavedel, da hoče to neizmerno visoko sveto finančni minister izterjati i/, žepov davkoplačevalcev. Vladna v. tina, ki je odgovorna za ta preračun, že rama dvomi, če bo mo»!a io visoko številko doseči in zato it začela v zadnjem čam govoriti o varčevanju. Zatrjuje, da ho trebn zmanjšati državne izdatke, da !:i s tem tudi zmanjšata davke. Toda temu zatrjevanju vlade nihče prav ne verjame in tudi v prvih dneh proračunske debate se jo pokazalo, tla sc ji tudi ne more verjeti. Slovenski cestni denar za druge namene. Zadnji torek- je bil na dnevnem redu v finančnem odboru proračun ministrstva za javna dela in zgradbe. Vsa leta smo so Slovenci opravičeno pritoževali proli temu ministrstvu, ker je naše kraje popolnoma zanemarjalo. Za nase kraje jc imelo samo novice in drobtinice, stotine milijonov ko pa metali za ceste, mostove in zgrn ile v srbskih krajih. Našim krajem to ministrstvo ni hotelo niti tega pri editi, kur jim posedaj veljavnih'zakonih gre. Ustavilo je našim krajem izplačevanje nekdanjih deželnih doklad, ki jih še vedno plačujemo za vzdrževanje ^ih cest. Te dekHido država pobira io iilt je obdavčila še z raz-iimi drugimi dokladr-imi, nceo jih pa vrnei našim cestnim odborom za vzdrževanje <•.••«» ftmpak si jih prciiposlaviio piHa;fi,j„ ji, Jih uporablja protizakonito za druge n;;-meno izven me i Slovenije. Na: ' ' " krat Na^i poslat;ei so proti lenut n^H-i i • • ,za rjl1''0' da ho& va rat na. topiii v skomini iu' pri !■ ! j«1«1"« znižati. Ko so 2l 1 *«I»tev«li, da sc postaviio lcolikortoliko v dobrem stanju. Toda tudi tokrat minister ni držal besedo. Tudi se-elanja vlada, v kateri sedijo zastopniki radičevcev in slovenskih samostojnežev, je popolnoma izpustila te zakonite svote za vzdržavanje naših cest. Naši poslanci so v finančnem odboru v tem pogledu izgovorili resno bt-»'do in vlado opozorili na njeno j'zakonito dolžnost. Toda strmite, minister i je priznal opravičenost naše zahteve, svote u le ni postavil v proračun. In kljub temu ! si zastopniki radičevcev in naših samostoj-vvev glasovali za predloženi krivični pro-: '.'run. In tako bomo mi ::opet naprej plt» ! v -vali doklntlc za vzdržavanje cest, a z nti-j KI m denarjem so bodo drugi okoriščevaii. j To so darovi takozvane seljačke- vlad«. Od 215 milijonov m Slovenijo — 2 milijon;« če vlada niti tega ne da, kar je po zakonu dolžna dati, ali je potem čudno, če se ne spomni, da bi dala za naše kraje primerne svote za gradbo novih cesta in novih mostov? Proračun tega ministrstva znaša 435 milijonov 647 tisoč dinarjev. Od te svote c"e nekaj milijonov za upravno stroške. 100 milijonov je d« ločenih za vzdržavanje državnih cest in mostov. Od teh 100 milijonov bo seveda šla pretežna večina za druge kraje. Za naše bo ostalo le malo. Glavno ie pa sledeče: preko 200 milijonov dinarjev je 'določenih 'ža nove ceste. 1)1 nad 20 milijonov za nove zgradbe in nad 25 milijonov za nove mostove. Ali veste, koliko odpade od teh velikanskih svot za naše slovenske kraje? Peri in piši: samo bora dva milijona dinarjev za dve ee>;ti, ki sta že v delu in katerih delo ne more jo zaustaviti. Par milijonov odpade na druge kraie izven Srbije in vsi drugi težki milijoni se bodo uporabili za zgradbo novih cest, mostov in državnih zgradb v srbskih krajih. Zato je po pravici v finančnem odlom poslanec dr. Kulovec vr-el ministra očitek v obraz, češ, da proračun tega ministrstva ni proračun države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak proračun Srbije. • Za naše kraje nimajo denarja, toda stotine milijonov uporabljajo za zgradbo cest iu mostov po srbijanskih krajih. Ali je to kaka pravica v razdelitvi državnih dohodkov? Ali davkoplačevalci plačujejo samo za to, da se bodo eni kraji redili na račun drugih k'ajev? Na tako pravico rni ne moremo pristati in ne bomo nikoli pristali. Proračun tega ministrstva pokazuje, tako očividno, da je"jasno tudi za slepca, kako naše kraje zapostavljajo. Od nas izlijejo velikanske davke, ko pa te davke uporabljajo, ne poznajo Slovencev in ne Slovenije. Najbolj žalo-lno je pa to, tla to •crivjco podpirajo tudi Slovenci in Hrvatje, ki po krivici trdijo o si4.i, da so zastopniki kn:t !,.kf/-a ljudstva. Že v začetku smo povdarjali, da vlad-"a veuna zatrjuje, da hoče varčevati in naši po-postavijo potrebne svote v proračun, so njihove predloge s to pretvezo odbijali, češ, da se mor* štediti. Zatrjevali so, da se ne sme iz tekočih dohodkov uporabljati večjih svot za nove ceste in nove zgradbo. To dn se mora delati samo s posojilom. Mi pa vidimo, tla imajo stotine milijonov iz tekočih dohodkov za ce-te v Srbiji in sicer za nove ceste in mostove. Pri njih torej ne velja načelo, da je treba štediti, ko gre za vzidajanje stotin milijonov, to načelo velja le pri nas, ko zahtevamo denar za vzdržavanje že dograjenih cest in za gradbo novih cest in mostov. Menda ni nihče tako omejen, tla rt« bi uvidel, da je to povsem nevzdržljivo in povsem krivično načelo. Samo v avtonomiji je naša rešitev. Bivši kranjski deželni zbor je zgradil v kratki dobi, ko je imela v njem Slovenska ljudska stranka večino, celo mrežo novih cest mostov in vodovodov. Toda s tem ni obremenil davkoplačevalcev v znatni meri, ker je vse to delo vršil s posojilom, ki ga je v ta namen najel. Za časa naše večine v deželnem zboru se je delalo in delalo, ko je pa zavladal v naši državi centralizem, ko so vso moč prenesli na eno mesto, je vse zaostalo. Zdaj šele vidimo, kakšno dobroto smo imeli v svojem deželnem zboru, lz tega te pa tudi izprevid/, kako opravičen je boj za na?o avtonomijo, ko bomo imeli zopet nekaj pravice doma. Po izkušnjah zadnjih hcdmih let je čist.« jasno, da Slovenci ne bomo prišli poprej iz tega krivičnega zapostavljanju, dokler si ne priborimo nazaj svojih nekdanjih samoupravnih pravic. Proračun ministrstva za javne zgradbe je za to pač najboljši dokaz. še enkrat: Volitve v Delavsko zbornico. Za kaj gre? Volitve v Delavsko zbornico ko tn. Postavljenih je pet kandidatnih list. Ena od našega krščansko mislečega delavstva in štiri od protikrščanskih organizacij. Naša kandidatna lista nosi naslov: Lista krščan- socialnega delavstva. Po tem vsakdo hitro spozna, katera je prava. Nasprotne slin so fe-le: prva žerjavovska, druga Kristanovih socialistov, tretja Bernotovih socialnih demokratov in četrta Prepeluhovih radičevcev. Dali so si različna imena, da bi ljudi varali. Žerjavoska lista n. pr. se imenuje Neodvisna delavska lista. Nobeden pa se no bo zmotil, če pogleda, katera lista nosi krščansko ime, ker vse štiri druge so besede krščanski boje ko vrag križa. Iz tega vsakdo vidi, za kaj gre pri teh vcutvah- Ali se slovensko delavstvo odloči, da gre z drugim krščanskim slovenskim ljudstvom, ali pa, da gre za raznimi proti-ki'S( anskimi kričači. Zanimivo je, da vsi sin je nasprotniki napadajo samo naše krščansko delavstvo, podpirajo pa drug drugega in skupaj iščejo, kako bi naše prevarah. Vsak naš somišljenik torej ve, kaj mu je storiti, če sam voliš, glej, tia prav voliš za krščansko listo. Če sam ne voliš, oporni- ilnjuj in opozarjaj druge. Pripominjamo Se »enkrat, da volijo tisti, ki so zavarovani za ■bolezen pri Okrožnem uradu za /avarova-Mpje delavcev. Kako se voli? ■ Pri teli volitvah se ne voli s kroglicami. ■Vsak dobi kuverto, na kateri je zapisano: ■ (navitemu volivnemu odboru za Delavsko »zbornico v Ljubljani. Na kuverti jc prilep-jft ljcn od zadaj -Oddajni list*. Tega se ne ■ nie odtrgati, ampak ostane pri kuverti. I Nanj vsakdo napiše.svoje ime in priimek. I S.kuverto dobi vsak uradno glasovnico, ki I ima štainpiljo, irt bel prazen papir. V kuverto dene potem volivec 2 stvari: i Uradno glasovnico in pa izpolnjen beli listek. Na ta listek napiše naš volivec sle-tleče: Glasujem za listo krščansko socialnega delavstva, katere nositelj je Franc I Terseglav, urednik v.Ljubljani iu kater« je predložila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Lahko je ta listek tudi natisnjen, ludi ni treba, da je ravno tisti listek, ki ga je kdo dobil v kuverti, ampak je lahko , drugi, samo da je podoben. Naši volivci dobe povsod natisnjene take glasovalne liste, da jim ni treba pisati. V kuverto torej donite uradno glasovnico in tak natisnjen I, glasovalni listek. Drugega nič. Kje dobite glasovnico? Če je kje ce/. 20 delavcev skupaj, dobe glasovnice v delavnici. Drugi morajo sami 1 ponje k poslovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če niso oddaljeni čez o kilometrov. Če pa je kdo čez 5 kilometrov daleč cd poslovalnice, mu pošljejo glasovnico in kuverto po pošti ali pa mu jo prinesejo v delavnico. Posebno naj bodo pazljivi, da gotovo dobe kuverte tisti, ki niso čez 5 kilometrov oddaljeni od poslovalnice. Ti morajo kakor rečeno po glasovnice sami. . Nalašč so socialni demokrati, ki so delali ta volivni red, tako napravili, da ljudi mučijo s tem, da mora vsak sam iti po glasovnico. Zato pa naši ne smejo odnehati in veljati mora za vsakega našega somišljenika: Po kuverto ia glasovnico, naj siuno kar hoče! Čas, da se dvigne kuverta iu glasovnica je do 27. februarja. Vsak, kdor gre po kuverto in glasovnico, naj vzame seboj ali poselsko knjižico ali domovinski list ali krstni list, da se more izkazati. Koinu oddaš glasovnico? Kuverto z glasovnico iu belim glasovalnim listkom, ki je izpolnjen za našo kandidatno listo, naj odda vsakdo samo zanesljivim našim somišljenikom. Kdor jo da drugim iz rok, je v nevarnosti, da glasujejo zanj socialni demokratje ali žerjavovci. V vsakem kraju naj kak zanesljiv naš somišljenik zbere kuverte in jih potem pošlje ali prinese vse skupaj pod enim zavojem na tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Od tu se polom skupaj oddajo uradnemu volivnemu odboru. Le na ta način preprečimo razne zvijačnosti nasprotnikov. Vsak delavec in delavka, vsak naš somišljenik naj ve, da smo v boju, kjer je licbtt v polni meri storiti svojo dolžnost. PONAREJEVALCI BANKOVCEV. Na Madžarskem so odkrili velikansko podjetje, ki se je havilo s ponarejevanjent bankovcev tujih držav, zlasti pa francoskih bankovcev po 1000 frankov. Pravijo, da je bilo to največje in najširše zasnovano podjetje te vrste v zgodovini. Kar je pa zraven največji škandal, je pa ta, da so udeležene pri tej nečedni zadevi najvišje osebnosti, znaki kažejo, da cslo vlada sama in predsodnik države g. upravnik Horty. Stvar pa ima sledeče ozadje: Madžari so zelo zagrizeni narodnjaki in zaljubljeni v svojo zemljo. Ne morejo preboleti, da so izgubili toliko zemlje in kralja. Zato je končni cilj vseh Madžarov; upostavitii zopet prejšnjo Ogrskt> s Prekmurjem, Bač-ko, Banatom, Baranjo, Sedmograško in Slovaško ter izvoliti kralja. V ta namen pa je treba oslabiti sosednje države, ki imajo vse te pokrajine ter zlasti Francijo, ki je glavna zaščitnica novih držav. Ves ta načrt so hoteli izvršiti s pomočjo ponarejanja bankovcev, s čemer naj bi napravili najprvo v drugih državah velik gospodarski polom, kateremu bi politični sledil sam po sebi. Vso stvar je vodil neki princ Windischgratz, pomagali pa so mu najodličnejši ogrski uradniki, med njimi celo policijski ravnatelj v Budimpešti. Bankovce so tiskali v državnem kartografskem zavpdu ter so jih natisnili na milijone, ki so jih potem razpošiljali po celi Evropi. Že svoj čas so na Dunaju odkrili, da se v Pešti v velikem slogu ponareja denar, toda v Budimpešti so preiskavo potlačili. Tudi sedaj so jo hoteli, toda francoska vlada je poslala v Budimpešto svoje uradnike, ki so začeli stvar temeljito preiskavati. Princa Windischgratza in mnoge zelo odlične osebnosti so zaprli. Stvar bo imela tudi politično zelo daleko-sežne posledice. Francoska vlada je odločena stvari priti do konca in zahtevati veliko odškodnino, ker je bila Francija s ponarejenimi bankovci zelo oškodovana. Tudi Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumu-nija (to je Mala antanta), proti katerim je bila ponarejevalska zarota pravzaprav naperjena, bodo primerno nastopile, da se tako sramotno in kulturnega naroda nevredno delo za vedno prepreči. d Papež Pij XI. goriškim Slovencem. Papež Pij XI. jc poslal goriški Mohorjevi družbi krasno sliko in naslednje lastnoročno pisane besede: »Goriški Mohorjevi družbi, ki ima namen ohraniti krščansko vero in varovati značaj Slovencev, prelivajočih v Italiji, podelimo z vso ljubeznijo apostolski blagoslov. Pij XI.« Naša vlada je pa nam Slovencem tostran meje prepovedala rapallske spominske dneve. d Županski tečaj v Skoiji Loki priredi »Županska zvezam v soboto, 16. januarja. Vri župani in tudi drugi občinski odborniki naj se udeleže poučnih predavanj polnošteviino. d Garjeva kuga. Tako dr. Žerjav ime- nuje naše časopise. V odgovor na to zmerjanje se oglaša vsak dan cela množica novih naročnikov, na vse katoliško časopisje. Ljudstvo dobro ve, kje je garjeva kuga in se je ve izogibati. d Dr. Žerjavovo »Jutro« je začelo tako besno biti po katoliški Cerkvi in po katoliških škofih, da sc zgražajo že liberalci Človek, ki ima resno skrb za svoje versko življenje, se bo dosledno izogibal te »garjeve kuge«, da rabimo besede gosp, dr. Žerjava. Boj proti brezverskemu in nemoralnemu časopisju jc danes prav tako naloga katoličanov, kot ohraniti krščanski nauk šoli. d VI. razred gimnazije v Murski Soboti je bil zopet olvorjen. Naša prosvetna uprava res ne ve, kam in kod. Danes tako, jutri drugače. Prav je, da je popravila to krivico Prektnurcem, a preden se neumnost naredi, naj malo pomisli. d »Sveta vojska« je imela preteklo nedeljo v Ljubljani svoj redni občni zbor. Popoldne pa protialkoholno veelico v Rokodelskem domu. d Srečke orlovskega Stadiona prodaja vsak orlovski odsek irt krožek. Orlovski Stadion bo največji spomenik katoliškega izobraževalnega dela med Slovenci. d Proti onim, ki se delajo bolne. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je ugotovil — kakor smo javili že zadnjič — zel« visoko izgubo. Okrožni urad pravi, da je teimu krivo delavstvo, ki se dela bolno ali svojo bolezen zavlačuje. Sedaj je izdalo proti takim slučajem ostro odredbo. Določa, da imajo člani pravico klicati zdravnika na dom le, če jim je popolnoma nemogoče zapustiti posteljo. Dosedaj da so namreč mnogi klicali na dom zdravnika, ki pa bolnika nili doma ni našel. Če pa zdravnik ugotovi, da bolezni ni, bo moral delavec sam plačati vse stroške. d Izgnani delavci. Nemška pruska vlada je s 1. januarjem izgnala iz Prusije vse tuje delavce. 4. januarja je prispelo v Maribor 70 jugoslovanskih delavcev, med njimi so bili večinoma Slovenci. Pripovedovali so o veliki brezposelnosti v Nemčiji. d Kdor hoče biti na vse strani, pride nemalokrat v zelo mučen in smešen položaj. Tako se je zgodilo ubogemu Puclju, ki res ne ve, kaj je. Doma hoče z ljudmi, v Belgradu s centralistično vlado. In zgodilo se mu je ta pondeljek, da je v finančnem odboru v Belgradu nekaj predlagal v korist Slovenije (ker bi rad bil z ljudmi), ko pa je minister odklonil njegove predloge, je glasoval za ministrove predloge (ker hoče biti tudi s centralistično vlado). Hudo je biti za Puclja, ki bi rad na obe strani, pa še na eni strani nič ne opravi, No, »Kmetski list« ga bo že izrezal iz te neprijetnosti. Malo bo po klerikalcih uda* ril in Pucelj bo zopet mož na svojem mestu. d Splošno zasilno starostno zavarovanje vpeljejo na Češkem, Tozadevni zakon« ski načrt se že obdelava se je lova udeležil gozdni čuvaj Dragic s svojim psom, ki je bil na glasu kot najboljši lovski pes v okolici. Na tem lovu je nekdo po nesreči ustrelil Dragičevega psa, ko ie gonil zajca. Ko je Dragic opazil svojega mrtvega psa, se je tako razburil, da jc dvignil puško in po vrsti ustrelil vseh pet psov drugih lovcev. Račun za to bo moral Dragič poravnati pred sodiščem. d Konji padli v propad nad BevSkem. Cesta, ki vodi iz Zagorja čez hrib v Bevsko in od tu v Trbovlje, ima nad Bevškem pre-n.irl tfipr sp if> it> vrfkrat nriDetila nesre- d Potresi se £*> vodno pojavljajo po različnih krajih Slovenije. Seveda slabotni. Vidi se, ua se zemlja še dolgo ne more limiriti. d Naši Anvžrikanci za šmamogorske zvonove. Upravi naših časopisov so poslali v zadnjem času prispevke za nabavo novih šmarnegorskih zvonov naslednji naši rojaki v Ameriki: g. Jos. Ravšel. Virginija, Minn, 5 dolarjev; g. Frank Ranzingsr, Sartell, Minn, 5 dolarjev; g. Marg. Kvas, New Rochcllc, Ny„ 4 dolarje; g. Franc. Vrabič, Millvatikce, 1 dolar, in neimenovan 1 dolar. Naj bi ta lepi zgled posnemali še drugi, pesebno premožnejši rojakil d Po izredno nizkih cenah prodaja vsakovrstne oi!eriji vpeljati izogibanje na lev:> — pcrledica je bila, da je artilerra večkrat obtičala v obcestnem jarku, kose je predaleč umaknila. Trudni vozniki, ki ii a vozu zaspe, ker zaupajo konju, bodo morali sedaj vedno bdeti, zakaj žival bo rilila na 'evo. — Seveda postava je postava in se je moramo držati, čeprav je izšla pod Radič - Pucljevo vlado, d Prva nesreča zaradi novega cestnega reda r.e je >"<; primerila. Na državni cesti med Št. Petrom in Vranskim sta se pred par dnevi izogibala mizar Jos. Repie iz Polzele z lahkim vozom in. oninibus a\lo, kateri ( skrbnic promet med postajo Št. Peter in Vransko. Izogibala sta se, eden po starem, drugi po novem cestnem redu. Posledica tega je bil karambol, iz katerega jc odnese! slabejši, to je mizar Repič, polomljen voz, ter precej prask, d Ponarejevalr.ico lOOOdinarskih bankovcev so dobilii v mestu Duisburg na Vestfalskem. V to zadevo je zapletenih tudi več na. ih državljanov v Duisbu-gu. ki so jih zaprli. d Vlomljeno je bilo v kočo ra Kamniškem sedlu, V koči pa seveda vlomilci niso ničesar dobili. d Ped železniški stroj je zašel v št. Ilju v Slov, goricah 21 letni Drozg Ivan, vini-čarski sin. Ponoči se je vračal domov in da bi bi! preje doma, kar po železniški progi, Stroj ga je čtslo raztrgal in nekaj I i kosov od trupla prinesel celo v Avstrijo na postajo Spielfeld. Fant je prišel šele od vojakov. d Centralizem žre naš denar, ne naših propadajočih ccstah pa se pojavljajo nesreče. Na Silvestrov večer je vozil Janez Kacin, oženjeni hlapec pri trgovcu Francetu Telban v Sovodnju, sod vina 750 1 iz Škofje Loke. Okoli 10 zvečer je prišel na slabo zgrajeno ozko cesto in padel v Soro. Janezu Kacinu je zlomilo hrbet in jc bil takoj mrtev. Oba konja sta se ubila in tudi sod se je razbil ter je vse vino izteklo. Ponesrečenec je bil pošten in priden mož, ki je služil 20 let pri trgovini Telban. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Te velike nesreče je kriva slaba cesta. Ob povodnji v Poljanski dolini je ta del ceste voda odnesla. Naredili so potem zasilno cesto, ki je na mestu, kjer se je zgodila nesreča, tako ozka, da se s težavo prerine voz. Na eni strani je breg", na drugi voda. Skarpa se podira. Ob vodi ni nobenih držajev. Ker so vasi, ki rabijo to cesto, 30 km oddaljene od Škofje Loke, vozijo vozniki večinoma ponoči. Nujno zahtevamo, da se ta certa takoj razširi po predpisih in se opremi z varnostnimi držaji, drugače so podobne nesreče neizogibne. Ako se ne naredi takoj zanesljiva škarpa ob Sori, bo prva večja povodenj ta del ceste gotovo odplavila. d Štirinajst dni mrtva v postelji. Mrtvo so našli 77 letno vdovo Marijo Bučar, stanujoč« v hiši g. Brunerja na Javomiku. Zadela jo je kap. Ležala je 14 dni mrtva v svoji sobi. Pred božičnimi prazniki se je Odpravljala, da gre k znancem na Potoke, zato žene nikdo ni pogrešil. Šele v nedeljo se je zvedelo, da je na Potokih ni, nakar so s silo odprli sobo in našli ženo na postelji popolnoma oblečeno in mrtvo. d 0 nesreči na hrotlu čez Savo poročajo od druge strani, da se ni vdrlo dno čolnu, temveč da je isti zadel z zadnjim koncem na štor, ki je bil skril v vodi, in se je zato čoln začel potapljati. d Predrznost. V Trbovljah .so razslre-ljevali v dnevnem kopu Než«. Ko je strelski mojster zažgal vžigalno vrvico, se je delavec Ivan Mohar vsedel na strel tt;r mahal delavcem v slovo. Strelski mojster je tekel k njemu ter ga v smrtni nevarnosti odgnal proč. Komaj sta bila 20 m od naboja, je sirel počil. Piedrznež je bil kaznovan z denarno globo. d 30.000 Din vreden razbojnik. Orožniki .so v selu Opinji v Črni gori po celo-urnem boju ustrelili roparskega voditelja Marvina Pamoviča. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 30.000 Din. d Družinska žaloigra, Pred nekaj tedni je v Dragi na Hrvatskem neki Ivan Viskanič streljal na svojo mater in nato tudi nase. Mati in sin sla dobila težke poškodbe in oba so prepeljali v bolnišnico. Materi se je stanje kmalu izboljšalo in bo popolnoma okrevala, sin pa je tri tedne ležal v nezavesti; sedaj se je prebudil toda oslepel na duhu in telesu-popolnoma slep jc na obe cčesi in blazen. Oddali so ga v blaznico. d Če je človek naglo jeze. Te dni so bdi na lovu lovci iz NaMc. Med drujfimi j pou, l\ j1 ac j v tvvi»»ul j... . ^..... -- . . . . en. V pondeljek je poslal stavbni mojster Jurij Ferenc hlapca s konji v Zagorje po stavbni materijal, da ga zvozi domov. Nazaj vozeč so padli konji s hlapcem vred v prepad. Ko so ljudje splezali z rešilnimi napravami v prepad, so našli hlapca in konje pri življenju. Odnesli so le nekaj malenkostnih prask. # d Ogenj v Ambrusu. J3ne 30. decembra ob pol 10 zvečer je nastal v Primčivasi pri Kovačevih ogenj. Začel je goreti hlev in preden je mogla priti pomoč, se je vžgala tudi hiša. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. Pihal je močan veter in je bila velika nevarnost za 25 številk broječo vas, ker je večina poslopij lesenih in s slamo kritih. Požarna bramba iz Ambrusa je bila hitro na licu mesta. Posrečilo se je gasilcem ogenj pogasiti in preprečiti večjo nesrečo. d Prijazni bolniški strežniki. Te dni je rned vožnjo v Stenjevec na vlaku umrl 40-letni umobolni kmet L. Tomaževič. Ko so njegovo truplo v Zagrebu pregledali, so dognali, da je bil Tomaševič zadavljen. To-maševiča sta bila spremljala v Stenlevee dva bolniška strežnika, ki sta sedaj neznano kam pobegnila. d I.ovro Krmelj. Svoj čas je državno pravdništvo tožilo Lovrota Krmelja radi cerkvene tatvine. O tej obtožnici je poročal tudi Domoljub. Sodišče pa je dognalo, da je bila obtožnica državnega pravdni.šlva pegrešena ter je ustavil nadaljnjo preiskavo, ker se je prepričalo o njegovi nedolžnosti. d Primerno plačilo. Pretekli teden se je pred sodnim stolom v Petrinju končala obravnava proti orjunašem, ki so bili obtoženi iadi krvavih dogodkov v Čapragu. Or-junaši so namreč navalili na občinstvo, pri čemur je bil ubit deček Skorup, več oseb je pa bilo težko ranjenih. Proces je trajal mesec dni. Glavna krivca Pero Miškulin in Sauer sta bila obsojena vsak na šest let težke temnice, ostali Orj"naši iz Capraga so dobili po pet let, Zvonko Dulčič iz Siska tri leta, osem orjunašev iz Si.ska pa po dve leti težke temnice. ■si Varno nsložits saoj denar v v Ljubljani, poleg hotela »Onlon1. Obrestovanie r^alugodiiele. Posojila proti i/kn»žbi na posestva, proti Rorošfou i. I d. p Soja načelstva Slovensko ljudsko stranke. Dne 11. januarja je imelo v Ljubljani sejo na!"elstvo SLS. Načelnik d r. K o r o š e c )i podal izčrpno poročilo o političnem, poslanec V e s e n j a k pa o gospodarskem položaju. Načelstva ic z zadoščenjem odobrilo borbo somišljenikov SLS za neokrnjenost vse u č i h š č a v Ljubljani in sklenilo, da'se ta borba nadaljuje, dokler ni stalnost ljubljanskega vseučilišča v interesu znanstvenega delovanja samega in politične pomirje-nosti slovenskega taaroda enkrat za vselej za-sigurana. Načelstvo SLS je protestiralo o r o t i temu, da se v dobi prepotrebniti socialnih reform hoče ukiniti ministrstvo za socialno politiko in da su sc v finančnem odboru, kjer se razpravlja o bodočem proračunu, že ukinile nekatere velevažne socialne ustano-v e. Načelstvo je dalje sklenilo, opozoriti zo-pnt vse odgovorne kroge na obupno gospodarsko stanje med slovenskim narodom, ki tlači vse stanove enakomerno in ki je posledica slabe državne gospodarske politike ter velikega davčnega obremenjenja vseli gospodarskih panog. Nujno je treba iskati iz te gospodarske krize izhoda v interesu prebivalstva, kakor tudi reda in miru države. Ugotovilo se je, da je prevelikih davčnim bremen pri nas v veliki meri kriva naša davčna administracija, ki je gluha tudi za najbolj upravičene pritožbe obdavčencev. p Politično zatiSje. Zaradi pravo lav -.lili praznikov, katere ministrski predsednik i'ašič praznuje v Monte Carlu na francoski morski obali, je nastalo v naši notranji politiki popolno zatišje. Med katoliškimi božičnimi prazniki Hrvatov in Slo-\cii politično življenje ni zasotalo, kar je zopet dokaz, kako velik je vpliv srbskega naroda v naši notranji politiki. Ker sc Pašič gotovo vsaj do sestanka narodne skupščine, ki je dne 29. januarja, ne bo vrnil, ni do toga dne pričakovati nobenega važnejšega političnega dogodka. Finančni odbor bo ta teden nadaljeval posvetovanje o proračunih. Varčevanje, ki ga uvaja vlada z uki-njenjem nekaterih postavk v proračunu, jo zelo pičlo in ne bo imelo nobenega učinka. Proručun bo še vedno znašal 13 milijard, torej poldrugo milijardo več kakor dosedaj' Vsled tega bodo morali priti zopet novi davki ali sc bo pa davčni vijak še hujše navijal kot dosedaj. To leto bomo morali začeti odplačevati naše vojne dolgove, kar bo tudi znašalo letno okrog ene milijarde. 1'mančni izgledi so torej zelo slabi. Pašič-Radičeva vlada ni sposobna, da bi dala državi ozdravljenje gospodarskih razmer. Zato ni čudo, da .se išče za kulisami nova politična kombinacija, ki bi nastopila z jasnim programom za ozdravljenje naših financ. p Kako finančni minister štedi. Šestčlanska komisija, sestavljena Iz radikalov in ladicevcev, potuje pod vodstvom finančnega ministra Stojadinoviča v Ameriko, da uredi s severnoameriško državo odplačevanje naših vojnih in povojnih dolgov. Potuje- jo pa zelo drago. Prepeljali se bodo v Ameriko na razkošno opremljeni ladji >Majc-sticr, ra kateri stane karta za prevoz 50 tisc-5 dinarjev za osebo, čeravno so tudi skromnejše ladje na razpolago. Dnevnice znašajo za dr. Stojadinoviča 100 dolarjev — 5000 Din dnevno, za člane 60 dolarjev —3360 Din dnevno, a kar bodo potrošili za bankete in drugo navadne roprezentacijc, gre seveda še na poseben račun. Dnevni izdatki za vseh šert oseb znašajo torej 22.400 dinarjev. Ni bilo culi, da bi se radikali in radičevci skregali med seboj zaradi teh visokih dnevnic. p Ministrstvo ia socialno politiko hočejo radičevci in radikali ukiniti. Dobro jo sicer, da se nekatera ministrstva ukinejo, oziroma združijo z drugimi, a da mora ravno ministrstvo za socialno politiko pa. ti, to bo neprijetno odjeknilo po vsej državi. Toda niti Pašič niti Radič nimata smisla za socialno politiko, ki vedi brigo za delavce, brezpcselnike, izseljence, invalide, torej za najsiromašnejše sloje našega naroda. Katoliške politične organizacijo zahtevajo, da ministrstvo za socialno politiko ostane, a da se mu zaradi varčevanja v upravi pridruži ministrstvo za narodno zdrav je, kajti ta predmet po svojem bistvu itak spada v socialno politiko. p Naga zunanja politika. V belgiajskih političnih krogih vlada velika briga zaradi približanja med Anglijo in Italijo, katero približanje je našlo svoj viden izraz v sestanku Mussolinija z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. Službeni italijanski listi se hvalijo, da jim je ohečala Anglija proste roke na Balkanu. Te proste italijanske roke pa se stegujejo, kakor znano, po Dalmaciji in po slovenskem premo-gokopu v Trbovljah. Zato ne razumemo, da se v sedanjem trenutku spušča naša zunanja politika v epore z Grčijo, ki pomagajo samo monarbistični struji v Grčiji, a nam nič ne koristijo. Ne razumemo tudi, za'd nesporazum med sv. stolico in našo vlado zaradi cerkvenega zavoda sv. Hieronima še ta mesec v obojestransko zadovoljnost poravnan. Naša vlada bo vrnila upravo zavoda lastniku, to je upravnemu odboru imenovanemu od sv. stolice, a sv. stoljca bo priznala naši vladi častne pravice preko onih, ki so jih imeli Avstrijci. Sv. stolica je pokazala s tem zopet, da hoče gojiti dobro prijateljstvo z našo državo, na čemer so dvomili itak samo tisti, ki so načelni nasprotniki katoliške cerkve. Ko se to vprašanje uredi, je pot do pogajanj za konkor-dat zopet svobodna._ Kratek kožuh, prav dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi »Domoljuba«. Sukno, žensko volneno blago za oble, ke, barhente, flanele in drugo perilno blago kupite po nizkih cenah pri Oblačil-niči v Ljubljani, Miklošičeva cesta. P Z-tkc.j ji! rumuuvki presf.Lmr-lednik odstopil, itumuiiski princ Karel so ni odpovedal prestolu samo vsied dru inskih razmer, ampak ima njegov odšlo;) politično ozadje. Sam je povedal ca vikarjem, da se ni sporazumel z vlado in zlasti z njenim predsednikom Braiianujcm, ki ima zadnja leta po nasilnih in krvavih volitvah vso oblast v rokah. Princ je dejal, da hoče, da v Rumuniji vlada ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih, no pa nasilneži, ki sa opirajo le na bajonete. Vsled tega pa ga Bralianu ni maral in ga je prisilil do odstopa. če Kutriunija ne bo v kratkem rešena teh nasilnežev, bo propadla«, je izjavil princ, ki je imel dobre stike z opozicijo ia ki najbrže tudi v inozemstvu ne bo prej miroval, dokler tudi v Romuniji ne pride ljudska volja na površje. V Nemčiji še vedno niso sestavili vlade. Hindenburg se dan za dnem posvetuje z vodilnimi politiki, vendar do sedaj se šo ni nikomur posretilo sestaviti vlade, V Grčiji vladajo ofeirji. V Grčiji so po dolgotrajnih notranjih borbah uvedli vojaško diktaturo. Vso oblast imajo v rokah generali, ki vladajo po svoji volji. Kako razumejo Italijani prostovoljne zbirke za državo. V Italiji so nabirali prostovoljne darove, za plačilo dolgov v Ameriki. Ker goriški slovenski odvetniki niso prispevali v to zbirko, so jim za pol leta zaprli pisarne. Iz tega se vidi, kaj razumejo Italijani pod »prostovoljno«; zbirko. 50 letnica Edinosti. Slovenski dnevnik »Edinost« v Trstu, kateremu so Italijani pred kratkim razbili tiskarno, obhaja te dni 50 letnico, kar je pričel izhajati. GOSPODARSKO-POLITIONI TEČAJ v Urastju pri Kranju v Društvenem doma priredi v nedeljo, dne 17. januarja 1926 Slovenska ljudska stranka Spored: Ob 8. uri: Sveta maša (daruje dr. Korošec). Od 9.—10. ure: Zunanja politika Jugoslavije (dr. Korošec). Od 10.-11. ure: Stanje svetovne politike (dr. Korošec). Od 11.—12. ure: Svetovna gospodarska politika (dr. Ba-saj). Od pol 2.—pol 3. ure: Mednarodna zveza (dr. Mohorič). Od pol 3.—pol 4. ure: Cilji zunanje politike (Gsbrovšek). Ob pol-štirih: Sklepni govor (dr. Korošec). Za one obiskovalce, kateri ostanejo celi dan na tečaju, bo domače društvo poskrbelo za kosilo. Vabilo velja kot vstopnica. Pripeljite seboj druge zanesljive naše može! K obilni udeležbi vabi SLS. Kuhinjska kredenca t^«™ dinarjev. — Brod pri Tacnu it. 6. P O DOMO V jNJ_ 6 F ARA PRI KOSTELU. (Nase prosvetno delo.) Katoliško pror.vefno društvo je i®c!o v nedeljo 20, decembra redno mesečno predavanje, Udeležba zelo velika. — N;-. pra^aik sv, Štefana in v nedeljo, dne 27. decembra pa je društvo prvič priredilo na «•«;■. m n;»-vent odru eledaiisko prcd*iavo. Pozaa pomlad«, ljudska igro v 5 dejanja;. Igralci to sicer težke vlage, js!as.ti žlavne, prav dobra posodili. Ptav dobro so u-vlivale igralce pestre narodne bos"«. D^b-maeije ji petje ie tudi ugajalo — Pa s lep «iok:>*, kaj vse zmore društvo. kjer via Jsjo pravila in discfoLita. Zato so bili pet obakrat tudi vsi nic=iov: ra/.-piodan:. Le v orjjaaizat\j: jo ;itic, !i> gr«; dosledno za svojim cilji;n>, astčrluaim v uraviiih, kater.', /.veslo čuje .'.tasti. »Mavt.it odbor. Ob ncvcirt letu t:a ua ?xnemo nozabiU ua naiiej-i Briiaieljs DairoljubV "i stari čarovniki hožeio inkej pvravu^ti anroen ao še *a uaprej. Nnibolj; p-, ki bilo. i: b> »Dcnoij^ba \ aka fcli«. ftl.t ISA \ : .MKA LOK tf ',;ii;,'i:i.wt'.i i«ca;.) me rakiločili .r tečaj, tii Mala t,«:.... ndeli l> t.' > HO Miciu«. a v r ,'li < lir/. i. Ilrii t.Ii i jih r i." "I C'11 . I'i,l '••i r,< ,'»!' 1) ■■idti.t ul ii - iiolr. I ..li.i!.. H. Helič. ilo'c pravi. brez;, iu >i\ in ) i •nu> i:i«gl- ::m ii- harfi i;,. [.:<• i!.>i! »M . , . k . ti,- .Sv* iliOll, b'.'' !:.'. V. i V roda* ležki tvnri'ii /1111,, lillO lla - 17f i M . Na icrajti , l-,di,Vliii-, .'i. Ati-.-ti.'<;< i go-p«- ii i:.»iiii ali: l"iuj:>. '••i!e. '■ra i^giij.) i' i.iiiiiii. i:.->*. .'X. lit,i: '-ii Mn-;;reri-i.i !■•[]' -a -c i. >i?..dil' da P-ditl. ;:(i.m'Iuio i'; nie- 1'KiH omenit: rti'- iio/.niLi.-..', vlaiiala VI ,!li (' /I.ti ii.;!,!;;«, . kalif !i;!.' v ■ u Mlim i. /hhvl i , , (| .K,','1, lil. (t |l»}M»IUi''Hx l(')- kar • ! nu trw n;e:,tij 'fltjiliio -'J. i j 'i , V PRI Iv A M I P- lav »i ) 'K. \ nedet > lin- ■?. deccmbra u:u praznovati :'.;iriiti < (letnico g« podi: zup.iik.1. Pniiitjiu rtcu-stv« ie tri M • rijiiit- družbe ti podale roke. da vkopno či .Itn. niije;.n» voditeiiii za god. frii,.« prepričal';, d: I, U„g MM|. ! I:i.-;«,I,iviii in planiti trud in delo • • aoilu /upniku, »e, oli 'l^etih prihiteli v n -k. . Priba/ali -o lunlje iu možje, dekleta. ia /,enc ••. 'iariji.iiiai ,iiiiajanii ia drii*lvem-mi . oder palrki [n iskali dar.jv at gospod« znpnik^, toda, kai.o naj emiji najdejo plačilo, ki aioie g. župniku povr/iit' dobrote, ki .eguj« v vednost. Zeniti,, ga uii-.a. linija /u ne more dati. Zato e aatečeje ! .t«, ck.. A»Kelei p !jejo .1« okrašenem vozičku Jeznč-ia i-elieikih višav. :hu bom Vaše gotlovoiio vem«, n hom Vaš« nebeško vcziliK. ■'i i <1110 prt, v ,1'cu želeli, da ms ... , malimi je pristopila članic,t zenitkc Mar.,)«.. p„|pfe ;„hvale -„ bili: iijii- ' " : da Marije blagoslovi iu obljublja .leze ,eek »godi tuku. ne be-edi z lilibistiai ob nje ^ .y«da iu|lniku. l'H«el ie člen Mar,dnube ;., ,,,tlrij j(.. t„e ^ Vaša lin bežen .,e t,.,.,, vodila,. - Pred nas je stopila piodnic« deM,Zv»n«v, doa i« ,„gle. ,!UH puK iM„|ikallrt pripovedi., ., knjižnici. i,«ri: Med vami je pastir, ki g« je p««M« m tm ; - • ■ ■ ' Vam bluposlovi, dane radotluo p«j« .vnium. t« vsako ndauo Vam zeli -rc-... Ti pa. seUU .poštni i" ubogaj d obloga dicneia pastirja, ker le ti-fjt lani, Iii duhovnike spoštuje, je vredna, da ili-iV v svoji sredi dobrega pastirju. Vi pa, gospoil zupiiik, usta nit-. iuciI nami »o konca *i»ljen;B.< Oh koncil je 1/. /upan M-tital v imenu občine ii, - e zahvalil zn penioč. ki jo je g, iupuik izknr.ival delom in na vetom. Pet »bi zbor jc nato zapel /t>. ti. dnu prirejeno pesem: Štirideseto lelo zurja jiaii) življenjem Vašim vstaja, božja milo-1 nam je il.ilii. d a >te. naših duš pastir...': — Zadnjič se iiii-tor dvigne. Spredaj -toji muli Jezuseek, ob sirn-;>i angelci.i iu palčki. Za njimi klečita prednik ;a.utin'ue i» picdnica dekliške Marijine družbe iu držita - podaji del sliko presv. Družine, zgorai iu 1 pirata 111« . iu zeua, zadaj predsednik presvet-nege. dcustva. To tik« izroča seblia lara gospodu V.iiimiku 1 zahval« in godov .10 darilo. Vez ljubezni iin_t1 vivniki in dušnim pietiijem naj bi bila t;t (tiidoba, -jimaiu, d.: je v»a ž'ip:ii.i,i vd.in:' -vojen!« «1 «1 :!n :-.sijioit-'.«. 17. 110111 N,l.i. (l»,vor. šlvine.) zeljo llohinicev ^e je po-laiu- berili l.i-litn. eesa trudil, da > ministrstvo vendarle tnn /ui pristu'0 ne. to. da '10 mogoči.' izvvziiti živino i» He-buijr. iu:!i «»/. PodDrda. Znano jc, da je slo prt'ji-nje (.■■<• iuiicj« bohinislie plemenske, živine ii". (J<<-■ i.'ko. m-'loj pa ]'■ bil 1 .v izioz cirt« onemogočen, vblui :e-«r i« Bohinj imiu^o t.-pd. P« v,-teli, ki .mo jih daeiii, so ('usedaj določeni gotovi dnevi, I,,- t..1 pri >1 H\i'iuz,tlraviiik na Bistrico in tamkiij fiviii« pregledni, i.'u j« f;» liiogorc izpeljati v PimI-b'de. !>i'.'i' c it-iiij.ni lin vlada tudi urirrovljeiiit nastavit ; ulite v.-t 1" i sf. .ii:ri.i n« irz. zi:i.. V a uovesa lo a dan > \ ecer ,ib 'f -.mo občutili pii . j močen pe(i.-. iil -.mek, I,i pr. ui povzročil i.ij. ,1 mafo iraf.j nobeno škode. Ifog mtti varni -'■h: polre-a. Tukajšeje kot. pr;;!.Kr iaa.slii mladunič, krščaiisbo dekle, želi driištvo m vodi te -žociio leto podali nekaj lepili ne,vetov in '/obriube. Pridi se diiiles in »e ilaj vpijati v prnsv. društvo, kajti lepa Iiujiga je ,111 i l< pš.i zahrvii /a vaju in če j:i pridno prebiratu, I "st, se r. šila pogubnih cesf. še nekaj pn za -fari' »iaue: pridite n« knjige v aj pni ure pred JU. .veto niešo. liog /iii! MULI K A. Lmrlr, ;« /slcdna dobra elaiiicii Bars. tlher nuni i j; Vidosic. Ljubila je »amoi.i, zato se je podala v Ormci v amostnu. Ali njen« ralii,) zdraijr ji ni ,:ro. (Ljudska posojiluicti.) t.fd j.: boj, ki g,i vodij« stari liberalci proli l-jud-ki posojilnici. V strahu, da bi miše Ijudslv« v endarle razumelo, da je krščansko prepričanje eno Podpiranje liberalnih posojilnic pa drugo, ,e z,|aj l'».zduj zareojo v nas dobro se razvijajoči zavod'. Najrajši se posluitnjejo :>šlitgerjas., češ, do Ljud'ka posojilnica ni varna. Nato odgovarjamo, „<> novomeškim demokra-tem, Iu so postali radi Zarjavelega liberalizma »e -mesni, pac pa. naiim pristanu p« deželi, du nudi varnost naložb pri našem zavodu brnu« posojilnl-,P®«»»W« io jamstvo okrog 2IHI rlanov, skorai štirideset 1.1 ziiil^« Bo« »Ti?.*.V^n"'0-. l' ,a!Ni,iio » premoie'- zivijonja Bog m,i„ w posojilnic«, kar zna-a trednosl v milijonih Zato je pa vet kot sineSno govoriti o neki 111--igurnosti. Naš kmet, ki ga hoče imeti gotova vd-slioda za norca, dobro ve. kje je njegovo mest,., nr le v politiki, tenneč tudi v gospodarstvu. Da je (emu re- tako, dokazujejo nalotbe pri nuši Ljud-ki p< sojililici in veliko število prošenj za posojil« Obrestna mera za 'loge se pri našem zavodu ni znižala, psa pn je zniialo nučelstvo obresti z« pu si jila, ker razume težko stališče tistih kmetov, ki iš<*ejn" posojila. In lo je tisto, radi česar tudi Iji.d -II« /apnšfa druge in -e oklepa nuše posojilni.,. v'r. L'KTIitt PKI NO\lvM MKMTi . (Vaška vojslia.) Ako Iii pi-lila. vas M. Peter stojo kcmiiko. In bilo eno najbolj zanimivih poglavij ono o lašKi u j:.ki pcedzndnjo nedeljo — /.e dopoldne se i,-pojavil« pri cerkvi blizu 211 fantalinov iz Drinin ske vasi pri Beli cerkvi in iskalo prepira med ti,, iiiatiiai fanti. h« r -e ii ni-o hoteli pečati 1 njimi nadlegovali dekleta, ki so prišla v cerkev ici grozili sploh vsakemu, s komur mi prišli v lik Tako sc .e brez vsakega vzroka z dolgimi mizi m med strpnim lioeokletjeav ter klie» -Zivio Orjuui iievjilili ne zapeiistvo iu /npnna ter njegovo dni . i ne, Iii e je hoMiai redila in zaklenil* v hišo. \ • p.dli s« brc,; poiodr. domače sa ilce. ki so j,ecl ipiavka oli Ivrk' • svojo hiiig.iluo. \ekuleri od pspndeuili - i se r«'«i|j / begom v ladjo čez Krt,. 1'iikiuuŽM je drvela nnzai v vas, neprestano irzi vujoč. \ se siiiio in iiiladu -e je i.iaiknlo pred noši. dekli 1 potrpežljivo-: vašcauov ni vzkipela in n,i p..lila konca vratolomnemu pohodu poliulioov tire?, » ikega pojiva, kot I.i trenil je bila oborožena ds l e idnii cela vas, da icitiruvi red. Hilo je 'videli roiicc, vil-, l-iparje. bnrklje, krutkomalo, kar piišiV. kciiio pod roke. je zagrabil, da pomaga v t nili va.-i ljubi mir iu oei-titi jo razbojnikov. Talin ',0 jc posrečil« s pomočjo ručie pregnati fantiiliric iz \ii-i dokl. c ni prišlo orožništvo, ki je nu I rai keni boju kmalu liapiiiril« red in -podilo liičt redno proti tleli cerkvi nHzaj. — Zadevo iiuu s dai v rokah 0I1I11-:, ki In, mladiče poučila, d« * >f. I', tri: se ni Bnlkiiu, da bi :ineli kar ijuvendan pri leiali oboro/.iie pohode. —• Vzrok vseiiia tetini' ■laba vzgoja, pemv.ujkaiije kršee.n-Uili 011:1111'M'ij in 1 Ws'i'.' tire/verskih ča ojil-ov. v-l. t li» VAI) UPRUA.Nil. (ltazii.i.) liraoiluica in posojilnica je it. r m. imela i voj 'i', ridni obrni zbor, na katerem s« je poročalo « |)i, lt,ionjii preteklega let«. Prometa — vseh plačil in izplačil • je bij., Din Jh.ll.vd.Otlil,—; hrniiilntli v I. g v pisca 11 iii Din :t,T l t.d72. , izplačanih Dia ;\illiS.:i7U.posojil daniti Uiu l,illl4.100.—, trnje ni h Din l,(l6li.ltlfl.—. fisti dobiček v znesku Di« 2159.- se je pripisal <■ .'.ervw"mu zakluilu, ki znuš.» Din ;<7.5;)l. -. Precejšnje podpore .0 se tekom leta rc-,delile nekaterim tubajšnjini prosvetnim dru-siroai iu gospodarski 111 zadrugam. 1'raduje se v„ak delavnik (razen -obote) od K -II. ob nedeljah piv od pol H—10. Hranilne vloge se obrestujejo po do gotoru cd 5—7 , posojila p(1 „4 « -9 . — Zoper i.tčiusko naklado nu alkoliolne nijaee so se bar na velikega župana priložili v-i tukajšnji gostilničarji, Iii bi aajrajse imeli, da Iii ne bilo nobene, naklade na pijače; seveda Iii nit ceneje ne točili. Samo-tojncž Pipan (Tomažeb) je pa pri proračunski seji kar zuhteval, nuj se narodi kar mogoče visok davek na meso, drugi davki naj se pa ali odpravijo ali tsaj kar mogoče znižajo. --■ Koliko plačuje Sokol za uporabo šolske telovadnice in drugih šolskih prostorov? Občinski odborniki željno pričako-jei.io odgovora na t« vprašanje. •-■ Bivši gerent žun:a, da Iu) svojega bivšega občinskega tajnika tožil vsled nereda, ki ga je pustil pri občini; primanjkljaj v občinski blagajni ni bil majhen, pa ga je bivši gerent p« večini še pokril. filtOBLJK PKI DOMŽALAH. Tukajšnje prosvetno društvo je imel« dn-13. decembra 1)125 svoj redni občni zlior. Gospod predsednik nnm je v lepili besedah orisal delova-nje našega, društva, bj jo svojo nalogo, ki si jo je I0, Amerika s« imenuje lina rujova koienina, izdelana iz naj-oiiliscga anioriskerta bombaia — Po trikratnem , pranju poslane snežno bela V zalotfl pri A. «, L. SKABERNE - LjaMjano, Mestni trg !«• i,ui,.li), po vnem voljno rešilo l>a ne spimo, j« pi vo ciiamonj« to, da «""> prt^il dobrima dvema lucsc-r< in« ustanovili tumburaški odsek, pri katerem je okrog 2:1 članov. Novoustanovljeni odsek je nastopil l(. |,ri voli prireditvah. — Na novega lela smo in:eli pa (!r. Krekovo proslavo, Pevski odsek n- n ;,. zi.|)ci »Zdravico« in pa Adamičevo »Vinsko*. Me-šketova alegorija »V novoletni noti* jo zadovoljil,! občinstvo. Dramatski odsek pa nam jo vpri->, ril dr. Krekovo »'tri sestre:, ki je nudila vsem , ,|.) .smeha in zabave. — Pa zna ljudstvo ceniti m -vetno delo naših tantov iu deklet, je bilo i.ia-niriiie, da je bila dvorana do zadnjega nabito polna. I'.-- da je trelia mnogo truda, zlasti pozimi, preden k- more vprizoriti knku prireditev, loda zavednost ns ih člnuov premaga vso. MAVOIOE. (Miklavž v šoli.) N»5 g učitelj jc poslal dopis v »Kmeliki list« 11 v » utrot, kjer opisuje, kako je prišoi Miklavž r tukaj .njo šolo. Kaj pa je, če prineneta dopis omenjena lista; kdo jih pa bere? To je prav loko, kakor bi 1 bezgovo puško streljal. Ampak čo prinese ilnpis »Domoljub«, to jo pa kaj drugega. To sc sliši, k.ikor bi s kanonom ustrelil. Na »Domoljube« J« nnrcčena'in ga bere skoraj vsaka družino, ^"^a^ili je voljni pregovor: »e poznamo po knoleb. A danes se glasi: se poznamo po časopisih. Sploh pa, f ;pad. preveč samohvale, dvomim, da bi bilo dobro. TOMISELJ PRI IOU. (Ra7.n0.) Tndi tu se pesmijo hude p:>»!ed'ee ce-Jlr«!'*-i.:i katerega so se osrrevali razni Pucl.ii iu Kii-f rji. — Ceste so tnkr, da se Ki gu usmili. Po mi nem bomo morali imeli že kmalu »Tor pan«. — Vsako let« nam poredna »l*kat preplavi vrlove, liga zemljo ter uniiiiie krmo uii pa ednese. — Dnvki pa vsako leto večji. Zadnjič s« vdovi, kalere mož je umrl na posledicah svetovne vojne, vzeli zadnji rep, teliro, iz hleva. Kdor ne verjame, naj gre vpra-M v Vrliljenjc. Poleg tega pa se moča in loča. Ihtdo je! — Sv. Antona, našega zavetnika, bomo letos počastili v pondeljek, 1H, januarja, ker pade lc»M na nedeljo. Sosedje, pridite pod n« i (poslopje f.judsko posojilnice) i.porarja s jmi-ljenike, naj bodo previdni pri napovedi dolindiiiuc, da si no bodo M-mi škodovali. — Tajnišho sestavlja nnpevedi 1't'/plačilo (er potiva pristaše Sl.£>, naj se le ugodnosti poslužijo. KOPANI. (Prosvetno rieto.) Iložična igra »Mesija«, ki jo je priredilo prosv. društvo 3. januarja, je privabila toliko občinstva, da je bila prostorna dvorana gasilnega doma skoraj pretesna. Lepa igra, prirejena po svetovno znani povesti »Den Hur«, nas je s slikovitimi jutrovskiml nošami in svetodcželskimi pokrajinami popolnoma prestavila r čase Jezusovega rojstva. Vsi igralci in Icralko, dasi i malimi izjemami prvič na odru. So svoje vloge prav dobro pogodili. Nastopilo je 26 eioh. Predstavo so ves čas spremljale primerne božične pesmi, ki jih je pevski zbor ob spremljavi harmonija prav lepo Uvajal. Igra so bo ponovila v nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne. Nikomur ne bo žal, Kdor pride poglodat. — Gasilnemu društvu se prosv, društvo najlepSe zahvaljuje za brezplačno prepit-slilev dvorane. — Člane prosv. druStva opozarjamo, da je knjižnica zadnji čas dobila lopet več novih Mijig. _ Vse pošteno misleče župljanc, zlasli mladino, vabimo, da so vpišete v katol. prosvetno drn-s!vo. Več ko niw bo, tem lažje in uspešneje se bo društvo razvijalo. OSILNICA. (Kaj Kolpa vse odnese,) Ku I pa je ob povodnji 21. decembra odnesla iirvascanoni most, ki so ga I. 1823. sami naredili 'n ki je 2 leti kljuboval najhujšim povodnjim, a »iiilnjo ni prenesel. Odrezani del svet« so Hraščani. božič, praznikih sm0 delali sklepe in načrto zu "'osi, ki ga mora pomagati zgraditi tudi vlada. '„ 'i S? v(,,i,< P^met in je ob vsokoii) *ečjem dežju »■•'U 81100 ljudi odrezanih od ceste; — Odnesla je 11 bulpa tndi pamet dopisniku »Domovine«, ki poioča, da je Potuharjevcmu Petru drevo zlomilo Hrsnt koš in da je veliko «tal pogreb, » Peter je »*• »drav k resel nekje j>ri Kleparju. . ms vmmmu tmmmnm^easBsmsvmam. Bo H . t,- :>■ i.3 i Najprej varnost. Najvažnejši razlog, zakaj je v ini ..'-u vlagateljev Samih, da držijo svoj deiuu* pri kmetskih hranilnicah in posojilnicah, ua je varnost. Danes mora oni, ki svoj ch uur nalaga, najprej vprašati, ali je varno naložen in potem šele, po kakšni obrestni meri je naložen. Kmetske hranilnice in posojilnice so vse brez izjeme zadruge z neomejeno zavezo članov, to so pravi, da vsi člani zadruge, to so gotovo vsi. ki imajo posojilo, jamčijo za posojilnico in pri njej vložen denar z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem, kolikor ga pač imajo. To pa pomeni ogromno moS. Jamstvo za tako posojilnico jo kmetova zemlja, ki ne more nikdar propasti, ki vedno ohrani svojo vrednost. Jamsho za take posojilnice so v?a poslopja, vse hiše, v.-e kmetijsko orodje, vsa živina v hlevih, vso žito v shrambah. Kdor torej svoj rlennr naloži pri hranilnici in posojilnici, ta ve, da mu denar ne moro propasti zaradi velikega jam Iva, ki ga nudijo vsi člani posojilnice. Banko so delniške družbe, pri katerih in mri ramo vplačana delniška glavnica. Ce je Ia izgidiliena, potem ni nobenega jamstva več. V<*mo pa, da je v zelo mnogih slučajih ta delniška glavnica aH v palačah ali v kakem industrijskem podjetju, ki ne nese in ga bo treba opustili. Vzajemna pomoč v zadrugah. I'ri nas je v gospodarskem oziru šo preveč v krvi ono staro liberalno načelo: >Vsak za se, Bog za vse. i: Po letn stiuom liberalnem načelu jc začel kmetski stan propadati in bi bil propadel, da mu ni v najvišji stiski prišla na pomoč vzajemna pomoč, kakor jo nudijo zadruge. Ne bo dobro kmelu iu ne bo si mogel prav pomagati, dokler zavest, kako je ta stanovska vzajemnost potrebna, ne bo prodrla na celi črti. Kmetsko ljudstvo so mora zavedali, da dela proti svojim koristim, ako VAČE PRI LITIJI. Na Novega leta je priredilo n.iše »Hlovcn-ko i kateliško izobraževalno društvo« prolintkoholno pre-| davnnjc, ki so ga pojasnjevale skiopličue slike. Prc-■ davanje sc je vršilo po 10. sv, maši in popoldne po i litanijah. Udeležba je bila obakrat relo obilna. Kev ' je ravno alkoholna razbrzdaiiost ena uajhuj.-ili mu ua telesu našega naroda, je bilo tu predavanje naravnost potrebno. Predavatelj g. Jožko Lindič nam je živo in jedrnalo orisal, kakšen kvaren vpliv ima alkohol ne samo t »dravslveitega, ampak tudi moralnega in gospodarskega stališča. Z velikim zanimanjem so poslušalci sledili izvajanjem g. predavatelja, ko nam jo priporočal izdelovanje brezalkoholnega vina. Ker sc lo vino tudi dražje proda, bo to izdelovanje le v korist sadjarjem, ki upamo, da se bodo tega tudi poprijeli. Upamo, da bo prineslo to predavanje tudi uspeh, da se vsaj nekoliko aatro surovost, ki izvira iz alkohola. Predavatelju se pa tem potoni najprisrčneje zahvaljujemp. —. Tukajnji orlovski odsek se tudi prav živahno gib-ije. Sedaj se pripravlja igra »RepoStev ali duh v Krkonoških gorah«, ki se bo igrala dne 7. ia 11 lebruarja. Ker jo ta igra res lep* in krasna, upamo, da jo bodo ljudje radi prišli pogledat. Do« živil j nc i kmet Ki denar v banke, katero ga ktivlom sploh no posojalo ali pa posojajo proti tako visokim obrestim, ki jih kmetij Iro gopodarMvo ne prenese. »Jasno je, da ako v posojilnice ne bodo kmetje vež ; vlagali, posojilnico tudi ne bodo mogie veS i posojati. In te bo potem kmet prišel v te-| zave, bo iporal prodajati. Mestni in pode* žciski tlrnarni iragnatje bodo pa nakupovali. Najprej bodo izginjali mali posestniki, potem srednji. Poslali bodo žrlve velikih posestnikov a'i pa najemniki, hlapci in delavci mestnih i:o;-,atešev.« Ali je to vabljiva bodočnost, pred kakršno nas svari dr. Korošec in kakršna je neizogibna, ako ne bo med kmetskim ljudstvom prodrla zavest vzajemnosti, stanovske solidarnosti, ako ne bodo kmetje izvrševali gesla: kmetski denar kmetu. Bank je preveč. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere, ta ve, da imamo danes v celi državi zlasti pa v Sloveniji bank preveč. Pa ne samo preveč bank, banko imajo tudi previsoko režijo, prevelike izdatke za svoje palače, za svoje drago uradništvo. Kdor danes po opravku mora v banko, ta vidi, da ni več tiste živahnosti, kakor je bila v letih 1920 do 1923, temveč da je v njih veliko uradnikov, pa zelo malo strank. Seveda pa so se banke in njih uradništvo na lep položaj že navadilo in ne bi kar rade samo od sebe likvidirale, ako ne bodo k temu prisiljene. Čo bo ljudstvo tako neumno, da more ta dragi aparat na njegov račun in na njegovem hrbtu živeti, zakaj ne bi živel. Na drugi strani pa vemo, da pri naših hra-oilnicf.h in posojilnicah ni nobenega urad-nišlva, da cdO člani načeistva in nadzorstva za svoja odgovorna mesta in za vso seje ne dobivajo nobenega zaslužka, nobene nagrade. Zato je pač le pri teh posojilnicah mogočo, da danes dovoljujejo kredite kmetskim posestnikom po 6, največ! 8%, medtem ko banke, še vedno le redko gredo pod 10;«. Če trgovina in obrt še hočeta in moreta pren sati absoutno predrago bančno režijo, naj jo prenašata. Kmetom bančne režije ni treba prenašati, ker imajo svojo kmetske banke, ki delajo »zastonj, za božji Ion.« V kolikor pa napravijo kak dobiček, gre ta za korist občine, za splošno, korist. Sklep ob novem letu. Naj bi bil torej z novim letom 1926 naš trden sklep, da se bomo vsi brez izjeme! oklepali le naših zadrug, da bomo le v-naših posojilnicah vlagali kmetske prihranke, ker so v teh posojilnicah ne le pri-, hranki popolnoma varni, temveč tudi v prvi, vr.4i na razpolago za kmetske potrebe: za pomoč kmetu ln za kmetov napredek. Vedno najnovejše volneno blago tt ženske oblek« in bluz« V A. fc E. SKA8ERNE - LfuUfuv Mwtal Uf «•? Plug. Ko so naši pradedje zasadili prvi plug •v zemljo, so postavili tudi temeljni kamen y.a našo kulturo, za napredek in urejeno družabno kmelsko življenje. Gozdovi so se začeli krčiti, močvirja izsuševati, kamenje je zginilo z ravan. Nastajala je plodila zemlja, zlata žitna polja in zelene livade, In sredi teh polj so se jelc dvigati borne koče, domovi marljivih kmetovalcev. Naši pradedje so postali stalni prebivalci zemljišč, niso več blodili od kraja v kraj in se preživljali z lovom, ribolovom ■ in ovac. Sicer prvi plug ni bil takšen, kakor ga vidimo danes v rokah, naprednega, umnega kmetovalca, ko stopa po pognojeni njivi za svojimi voli. Ta plug ;e bil y-es samo drevo, kakor šc dandanes ivi kmetih imenujejo plug, pripravljeno in obdelano tako, da jc rezalo in rahljalo pusto zemljo. To drevo so izpopolnjevali in popravljali, da je postalo tem boli sposobno, da jim pripravi zemljo, da postane krušna mati kmetova in meščanova. Nekdanja drevesa so izginila in le redki so še kraji, kjer se trudi kmelič z lesenim drevesom Povsod je žc vdoiuačen železni plug, ki je mnogo priprav nejše, sposobnejše in naprednejše srcd:;lvo za umno kmetijstvo. . V neši državi nimamo tovarn, ki bi mogle izdelali zadostno količino plugov, iše manj jim j.r pa mogoča izdelati plug-v taki tehnični popolnosti, kakor so nam . potrebni in kakor jih izdelujejo tovarne v drugih državah. Zaio sc velika večinrt plugov uvažala v našo državo iz Avslrijp, Češke in Nemčije. Ker mora plug imšjti vaako kmetsko posestvo, je bilo čisto nh-javna zahteva kmetov, da jih dobijo čini cenejše iz tujine. Zahtevati so,, da hc ' plug prost v;ake carine, ki bi ceno pluga . le podraževala. in res so bili dosedaj pri rlas plugi in drugo poljedelsko orodje oproščeni carine. To jc bilo povsem v redu. Prejšnja vlada, v kateri so sedeli tudi naši liberalci, je pa poleti predložila nov zakon o carinah, ki je stopil takoj v veljavo, četudi o njem narodna skupščina še ni razpravljala in sklepala. Plagodoti tega novega carinskega zakona čutimo ža vsi na svoji koži. Vso stvari so se neizmerno podražile:. nekatere . so se podražile za polovico, druge so postale celo dvakrat ■tako drage kakor poprej. To je naredila carina, ki se pobira pri uvozu, gre kot davek v državno blagajno, končno mora pa ljudstvo vse te stvari za toliko dražje plačevati, kolikor znaša carina. Ko smo bili lansko leto na vladi, so od vseh strani zahtevali in pritiskali na nas, da bi ta za-Koh, ki je bil že takrat izdelan, izdali in uveljavili. Mi tega nismo mogli in nismo hoteli ljudstvo tako zelo obremeniti. Zabeli anO pa ta zakon, ki je potreben, predelovati in izboljševati. Ta zakonski predlog, ki pa že velja in se izvaja, se je par tednov pred Božičem pretresal v finančnem odboru. Ko so prišli do postavke, ki govore o uvozu železa, plugov in drugega kmetijskega orodja, je bila izredno zanimiva razprava. Videlo se , nepitaue gosi 60—80 Din; domači zajci 10—25 Din komad; divjaka: divji zajec 25—60 Din. komad, -rna 20—85 Din za 1 kg; mleko in mlečni proizvodi: mleko 2.50—3.50 za 1 liter, sirovo maslo 40 Din za-1 kg, čajno maslo. 50—55 Din, kuhano 45 Din, bohinjski sir 38 Din; ja>'ca 3—3.75 z« 1 par; mlevski proizvodi: moki: 0 5.25—5-50 Din za kg,, ajdovo moka' 4.50 do 5 Din; žito: pšenica 340- 350 Din, rž 260—290 Din, ječmen 240—260 Din, ove.-240—260 Din, proso 275- 800 Din, koruza 230—235 Din, ajda 300—825 Din, fižol 350 do 360 Din, grah 400—500 Din, leča 000 Din za 100 kg. Kurjava: premog 40 -40 Din za 100 kg, trda drva 160—180 Din, mehka 100 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 75—80 Din, polsladko 60 Din, kitdo 50 Din, slama 50 Din za 100 kg. g Izvoz pšenice. Izvoz, pšenica i/, naše države se prav počasi razvija, ker nočejo domači producenti popustiti na cenah, ki so višje nego na svetovnem tijgu. Cenijo, da smo od žetve 1925 izvozili dosedaj samo okrog 50.000 ton pšenice, tako da nam preostaja za izvoz še najmanj 800.000 tou, Če se ne bodo naši izvozničtuji prilagodili ove-nim cenam, jim bodo druge dr/ave zavzeli vsaj njihova dosedanja tržišča. g Porast zlate številke con »a debelo v decembru 1925. Relgrajski Privredni Pregledizračunava celotno številko cen n« vsakovrstnega,suUjjo i" libiovi.-a ia :-.»ske oblek« A. * E. SKABERNE - Lfoblfan«, Mestni tri! t«. [I GOSPODINJA debelo, i/, katerega se razvidi porast ali padanje dejanjske draginje. Na podlagi takega izračunavanja je znašala številka cen v decembra minulega leta 1640, v novembru 1547. Na zlato podlago preračunan je bila v decembru 151, v novembru 147. To pomeni porast draginje za 4 točki ali za 2.7%. V celem lanskem letu beleži zlata celotna številka padec Narodne Citalhieet v Metliki veliki vinski sejem in razstavo prvovrstnih starih in novih vin iz vseh vinskih goric metliškega sodnega okraja. — Vsa vina bodo prejšnji dan stro-kovnjaško preizkušena in ocenjena. Jzbira bo velika, cene primerne. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■nr Dobro in poceni se kupuja v manulukturni trgovini L a. E SKABERNE - LfaUiua. Mestni tri Sukno, žensko volneno blago za obleke, barhentč, Ilanele in drugo perilu« blago kupite po nizkih cenah pri Oblačilnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Socialna vzgoja. t Prvi začetki opravljanja. Ne moremo si misliti, kako zgodaj se že prikrade v malo otrokovo srce prvo, taiko grdo veselje nad tujo nesrečo. Mali gospodar, ki misli, da se mu mera v celem domu vse klan jali in v se delati po njegovi volji, si kaj dobro zapomni tistega, ki se mu je kdajkoli postavil po robu. Ker čuti, da je vendar v hiši nekdo, ki.se mu ga je bati, je seveda zelo Omejen v svoji samovladi in vedno čaka, kdaj nar nese prilika, da se bo nad njim maščeval. Sam pa ni dovolj močan, da bi mogel to izvesti; zato prvo nezgodo, ki se onemu pripeti, mesto tla fci jo obžaloval in bi se mu prizadeti smilil, mu pa prav iz srca privošči. Prav tako tudi temu svojo nenaklonjenost lad pokaže, kjer le more. Ker je navadno mati vsa v skrbeh za otroka, mu s tem daje prav mnogo prilike, da se oglaša pogosto pri nji z neutemeljenimi tožbami o tej ali oni osebi, ki se noče ukloniti otrokovim zahtevam. Velika in važna nafoga matere pa je, da te prve izrodke otrokovega nepravilnega ravnanja s svojo okolico kar sa da hitro zatre. Drugače je celo nevarnost, da gre otrok še za en korak naprej in. ne govori materi samo c resničnih dejstvih, ki jih je doživel pri dozdevno sebi neprijaznih osebah, ampak si take stvari čisto enostavno izmisli. Prav tako mora mati z vso doslednostjo zatirati otrokovo nagnjenje, 'ki ga prav pogosto kaže s tem, da druge ponižuje in zmanjšuje resnično vrednost njihovega dela. To nizkotno početje naj mati otroku označi kot veliko podlost, ki dela človeka nevrednega njegovega dostojanstva. Že tu, v prav zgodnji mladosti, naj mati vcepi otroku v srce odpor zoper vsako sovražno nagnjenje. Saj je sovraštvo ono zlo, ki v najlepše razmerje človeškega življenja prinaša toliko gorja in bridkosti: razdira prijateljske vezi, uničuje zaupanje in zvestobo v družinah in ruši vsakršno skupnost v družabnem življenju. Primerno priliko za pouk ravno nasprotnih lepih lastnosti, ji nudi razgovor o lepem, ljubezni in zaupanja polnem razmerju med člani sv. Družine. Dokazano je, da je o božičnem času otrokovo srce najbolj dovzetno za ves pouk, ki ga matere naslonijo na zglede malega Jezuščka. Saj m« je srce tako polno tihih in neznanih blagih nagibov, ki jih je prejel prl jaslicah. Naj bi nase matere ne zamudile ugodne prilike za vzgojo otroki Kuhinja. Samokuhalnik. Samokuhalnik je priprava, ki je posebno priporočljiva za delavske družine, kjer je mati-gospodinja primo-rana služiti vsakdanji kruh v tovarnah ali kot poštrežnica v različnih družinah in tako ima premalo čas« ža kuhanje. Priporo$yiv je nadalje /.a kmetske gospodinje, ki ituAjo v poletnem času toliko različnega dela, da jim je zelo ustreženo, d« jim je kuha in. z njo zvezano delo prikrajšano. Priporočljiva je nadalje učiteljicam, ki so nastavljene po takih gorskih vaseh, kjer jim ni mogoče/dobiti hrane. Pičli čas izven šol pa jim ne zadostuje, da bi si kuhale kosila in večerje. Samokuhalnik lahko jemljejo delavci s seboj in s tem prihranijo ženr opoldanski čas za drugo delo, ki ga v gospodinjstvu nikoli ne manjka. V . saniokuhalniku ostane jed gorka in okusna in se nc izsuši, zato je priporočljiv posebno tam, kjer se jed deli v presledkih. S kuhanjem v samoku-halniku se prihrani veliko drv, časa in truda. Pokvariti, skipeti ali prisinodfti se se tudi ne more. Samokuhalnik je zelo enostavna stvar in si ga vsaka gospodinja lahko sama pripravi. Za samokuhalnik nam služi zaboj iz močnih desk zbit, ali pa košarica, ki se rabi za razpošiljanje svežega sadja. Na dnu zaboja stlači trdo zvite svežnje slame ali lesene volne iti sicer 5—6 cm na debelo. Zaboj mora biti nekoliko višji, kot so lonci, ki jih postaviš vanj. Lonci morajo biti brez ročajev in se morajo prav trdo zapreti, da sopara ne uhaja iz njih. čim večji je zaboj, tem več loncev se lahko dene vanj. Lonci sc postavijo na svežnje slame in sicer na src, do večji, ob straneh manjši. Ha/dalja med lonci mora biti 5 cm in ta razdalja mora biti trdno zamašena. Za masen je služi lesna volna in mora biti vestno in .skrbno narejena, da se, ko se vzamejo piskri iz nje, prav nič ne premakne. Luknje za lonce prevleči s kako močno tvarino, najboljše t. močnim barhentom. Ob straneh ga pritrdi z. malimi žebljički. Za pokrivalo napravi blazino, ki mora biti iste velikosti, kot je zabojček. Da lahko prenašaš samokuhulnik, mu pribij na zunanji strani držaje. < Kakor žo preje omenjeno, se samokuhalnik lahko napravi tudi iz košarice. Napravi se ravno tako kot v zaboju, le obšiti ga je treba zunaj in znotraj. Drugo vse kot pri zaboju. Lonci brez ročajev, ki so zato pripravni in ki morajo imeti prav tesne pokrove, se dobe v vseli velikostih v večjih trgovinah z železnino. Kako se kuha, popišemo prihodnjič. Kuhinjska navodila. Prašičje možgane v rižu. Razgrej eno žlico masti in zarumeni v njej polno žlico drobno zrezane čebule, v to mast sfresi- pol litra opranega riža; ko so riž nekoliko napne, ga zalfj z 1 litrom vroče vrode; (še bolje je zelenjavna juha), osoli ga in kuhaj 10 minut; nato prideni za prst debele koščke osnaženih prašičjih možganov. Ko riž z možgani vre še 10 minut, ga postavi koC samostojno jed na mizo. Ako hočeš, ped kuhanjem riža prideni eno žlico paradižnikove mezge. Zelenjavna juha. Deni v 1 liter Vod« korenino peteršilja, košček krompirja, eter* žek zelja, vejico »člene, list por« ia kuha) kakih 20 minut. Prašičje možgane v kaši pripravi tako kakor v rižti, samo da kašo, preden jo deneš v mast, z vrelo vodo po-liješ in s čisto vodo opereš. Možgani z drobfinami. Osnažene možgane dobro sesekaj, v kozo pa deni eno žlico masti in v njej razumeni polno žlico drobno zrezane čebulo; v lo mast stresi možgane, osoli in jih med vednim mešanjem duši 5 minut; prideni ščep popra, nekoliko drobno zrezanega zelenega peter-šilja in majhno pest prav malo zarumenelih krušnih drobtin. Ko vse skupaj dobro premešaš, po:,tavi možgane kot samostojno jed s koruzno polento na mizo. Možgani z jajcem- Razbeli v kozi eno žlico masti in zarumeni v njej polno žlico drobno zrezano čebule; v io mast stresi osnažene in drobno sesekljane možgane, duši jih kakih 5 minut, nato jim primešaj 1—2 jajca, nekoliko, soli in zelenega peter-šiija. Vse dobro premešaj in jih postavi s kruhom na mizo. Možganja potica. Osnažene možgane prevri v slani vodi. Kuhane stresi na ce-* dilo, da se odtekajo. Mešaj v skledi 6 žlic kisle smetane, 2 rumenjaka, pridaj žličico drobno zrezanega peteršilja, nekoliko soli, dve pesti krušnih drobtin, sneg 2 beljakov in pa kuhane na male kocke zrezane možgane. Vse skupaj dobro premešaj in stresi v dobro pomazano, z drobtinami potreseno kozo. Postavi v pečico in peci 15—20 minut. Potico zreži in postavi s salato na mizo. Možgani z ledicami. Zreži.eno svinjsko lodieo na tenke liste. Razgrej pol žlice masti in zarumeni v njej par koleščkov čebule, prideni zrezano leotico iu na precej hudem ognju med vednim mešanjem duši 4—5 minut (če ne ppstane ledica trda). Prideni soli in ščok popra, polovico osna-, ženili prašičjih možganov in .ščep majaro-novih piev, duši vse skupaj šo 4—5 minut in postavi kol samostojno jed s krompirjem na mize. Praktični migljaji. Sveže meso, .ki ga ne porabiš vsega na-en dan, ne sineš shranili na kup zloženega,: ali celo zapreti v posodo. Tako spravljeno' meso se kaj hitro pokvari, ker mu manjka zraka. Najbolje shraniš meso, ako ga v hladnem proatoru obesiš na kljuko. Nekatero gospodinje ga tudi osole aH potrcaejo s sol i Iarjem, ki se pa mora pred porabo »prati iz mesa, siocr je prčslano. Pomivanje steklenic s sank« Vodo za-tomnelih stekleni« še iie očisti; Želo dobro sredstvo so jajčne lupine, ki jih, zdrobljene, stresaš v steklenici z nekoliko, vode. Istotako dobro sredah'© ie mlačen jesih in pesek. Se tako zafemnela steklcnica se na ta način osnaži; trrvba jo jo potem le še krniti' s čisto vodo. Ako irna steklenica kak poseben duh, ga odstraniš iz nje.čofcApreš vanjo za nekaj časa nekoliki) oglja, čez par dni odstrani oglje in boš opazila, da je vzelo oglje ves neprijeten duh s seboj. — Oljnate steklenice esnažiš, to jih izlcuhaš v popelu in apnu. še ne zelo z-amasčeno steklenico moreš tuili osnažiti, ako natrgaš belega pivnika na drobne kosce, ga razmočia Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto, 1*ff;t Fantovski večeri v pismih. »Men' pa ni za rožee moje ...« (Konec.) Tretje, kar ti moram razedeli v dneh, ko li je oko in srce obviselo na osebi drugega spola, je tole: Morda že nameravaš k dekletovim staršem, da zaprosiš njeno roko. Toda vedi, ko boš to storil, tedaj te bo zlasti dekletov oče, če je res pameten mož in mu je sreča njegovega otroka pri srcu, premeril s presunljivim pogledom od nog do glave, podobno kot je Kristus premeril sv. Petra, preden mu je izročil najvišo oblast, potem bo pa zastavil rezko vprašanje: »Ti fanti lvdo pa si pravzaprav ti? Kaj pa vendar znaš ali imaš? Kaj pa je tvoj po-slic? Ali si morda le človek, ki maha po vetru, rte da bi vedel, kaj pravzaprav hoče, ne da bi bil resno preudaril svoj bodoči poklic, ne da bi imel kos kruha, ki ga hoče rezati moji hčeri? ...« In še te bo morda vprašal podrobneje zlasti, če je res oče in ima vest in skrb za svojega olroka, vprašal po zdravju, po premoženju, po stanovanju, po dosedanjem prizadevanju, da bi si bil pridobil kaj znanja, premoženja in zlasti še stalen lasten dom. Ko pa bo vse pozvedel, bo morda pristavil prav kratko: »Ne, fant! Tebi je pa že ne danil« In ti boš morda iz-nenaden vprašal! »Zakaj pa ne, oče?« — Oče pa bo odgovoril: »Pojdi, pa si poprej pridobi pošten poklic! Pokaži, da si mojster v svoji stroki! Četudi si hlapec, le da se izkaže, da si mojster v svoji stroki, pa jo dobiš; dokler pa ne vidim, da nekaj res znaš, dokler se rai zdi, da si samo polovifiar, toliko časa pa nisem več za pogovor o tej stvari s teboj.; — Najbrž ti bo ta očetova beseda presedala; »jezil in slogotil se boš nad »starim*;. Toda znaj, da ti je »ta star : čisto prav povedal, povedal zato, ker pošteno misli s teboj in tvojim dekletom. Pa še nekaj ti moram zaupati. »Ta stare ne .bo samb tebi zabičal, da se greš izpopolnjevat v svojem.pokljcurNe! On bo začel tudi pri drugih popraševati, kakšen človek si pravzaprav. Ženo bo poslal h gospodu župniku vprašat, kakšen si bil v šoli, če niorda nisi kje drugje kal zapel, če ostajaš znnaj cerkve, če bereš protiverske časopise itd. Pa tudi od drugod bo poizvedel, če iiisi znpravliivec, ponočnjak, pijanec, la-bkoživee. in podobno. In če zve, da si strasten kadilo«, divjak, pretepač in kar je še temu podobnega, bo še bol j sklenil sam pri sebi: ,;Temu pa že no/< in ko boš znova prišel, ti bo kratko odvrnil: »Ti fant! Najprej postani človek kot se šika, potem lahko zopet prideš, do takrat so ti pa vrata naše'hiše zaprta.«; Tebi in najbrž tudi tvojemu dekletu se bo obraz skremžil. V res- ^»-».«-«.1 .. .....ii.....mm................—.^..i. ....... v vodi in vse skupaj vliješ v steklenico in jo do^ro stresaš.-Pivnik se nasrka maščobe. Ko si, izlila vodo s pivnikom vred iz steklenice, isto še samo. izplakni. Steklenice otl.raleka enažJ a pepelom In zdrobljenimi jajčnimi lupinami, nazadnje jo izmij s čisto vodo. niči pa bi morala »staremu« oba roko poljubiti iz hvaležnosti, ker z vama tako pošteno misli. Sedaj veš, dragi fant, kaj ti je storiti, da ne doživiš nekega dne velike blamaže. Sam si moraš dati nauk poprej, prndp.n ti ga bo »stari« dajal. Sam moraš pravočasna gledati, da postaneš cel človek in tudi nekaj pridobiš, s čimer boš mogel preživljati svojo družino. Ko se to zgodi, potem ti bo tudi »stari« brez dvoma zaupal svojo hčer. —-Tako ti bodo tvoja zaljubljenost povod, da si enkrat pošteno izprašaš vest, morda nekoliko bolj natančno kot pri svojih navadnih spovedih. Povod ti bodi, da začneš samega se.be pošteno premagovati in tako spraviš vso nesnago iz svoje duše. Potem boš mogel dati svojemu dekletu nekaj, ne da bi sam pri tem trpel. Potem ti postane ljubezen svetla zvezda, Id te vodi do prave sreče. Na ta način tudi. postaneš vreden dekleta, na katerem ti je srce obviselo in da pozneje vršiš očetovske dolžnosti, kot se spodobi. Kako čitam? Človek se vzgaja in uči, dokler živi. V zgodnji mladosti ga vzgaja največ družina. Ko pa oče in mati začneta izgubljati svojo oblast, je eden glavnih vzgojiteljev druščina — dobra ali slaba. Druščina pa ni samo človek, druščina je danes tudi knjiga oziroma časopis. Toli-, bo bolj, ker je knjiga vedno pri tebi ali kot časopis prihaja dan za dnem in ti ne povzroča nobenih težav: kadar hočeš, kolikor časa hočeš in kakor hočeš, se pogovarjaš z njo. Zato knjiga danes bolj in še močneje vzgaja človeka kot živa druščina. Seveda to ne velja za človeka, ki nič ne bere, toda koliko je danes še takih? Zato je slaba knjiga ali slab časopis danes hujši greh kot slaba druščina, ki je stalna bližnja priložnost, da Človek pada vedno globlje. Le poglej ljudi, ki redno bero brezverske časopise, kako polagoma gine iz njih versko mišljenje, ter se vodno bolj in bolj naseljuje v njih srcih verska mlačnost, brezbrižnost, mržnja do Cerkve, surovost in uravna izprijenost. So izjeme, a še te samo radi tega, ker na eni strani morda se ne bero dolgo slabe knjige, na drugi strani pa so mordft še nekateri moč-.; nejši dobri vplivi, ki j ih; zadržujejo. A por.., udarjamo :to so izjeme. be pa hočemo od dobre knjige kaj : imeti, jo moramo z n a t i brati. Zakaj kdor na češnji trga listje namesto sadov, ta od češnje ne bo nič imel. To je sicer tako ne-., umno, da tega nihče delal ne bo — v branju knjig pa prav mnogi ljudje v resnici delajo tako. Zato dobrih knjig ne razumejo, in. ker jih ne razumejo, nič od njih nimajo in jih potem ne čitajo več. To pa jo škoda. . Torej; kako naj čl tam? Pravil je.veliko; tu naj 'jih omenimo samo par. Noenameten ie. kdor bi bral samo po- . testi in romane, za poučne in strokovne knjige pa bi se ne menil. To je prav tako, kot če bi se otrok skozi vso šolo učil samo računati, brati in pisati pa ne. Potem mu tudi računanje ne koristi dcsti. To je človek, ki n. pr. zelo skrbi za lep in eleganten klobuk, suknjo in hlače ima pa zamazana jn raztrgane kol cigan. Smešen je. Torej vzemi poleg povesti v roko tudi poučno knjigo — poučno in vzgojno knjigo /a splošno izobrazbo in za srčno vzgojo. Beri pa jo počasi in po malem. Nekaj strani na dan ali niti toliko. Tisto premisli in če vsega no razumeš, povprašaj in pogovori se! Videl boš: ena sama knjiga ti bo zakladnica potrebne umske in srčne izobrazbe. Pravijo: obleka dela človeka. Na zunaj res: Na znotraj pa velja: dobra knjiga naredi človeka. Pa samo dobro premišljena ju prebavljena knjiga. Vsak odstavek pri taki poučni knjigi je kakor lešnik, če hočeš priti do sladkega jedra, se moraš malo pcmuditi z njim ter streti lupino. Če hočeš v odstavku dobiti misel zase, pomudi se pri njem in stri lunino besedi, v katere je zavita. Vzemi v roko strokovno knjigo, ki te jčl &voj poklic čim popolneje izvrševati, da beti imel čim več- dobička od njega. Toda prav o tem bo treba izpregovoriti nekaj daljšo besedo, zato prihodnjič enkrat. Še to: Kako naj čitam pove iti? Zdi sc, da ljudje to še najmanj znajo. Premnogi povest bero samo radi zgodbe, ki se pripoveduje ter so trdno prepričani, ua je zgodba resnična. In radi te zgodbe, po kateri hlastajo, prezrejo vse drugo, kar Jioce'povest''povedati za pamet in srce. Ta-' ki od povesti nič nimajo. So podobni ljudem, ki imajo drisko. Kar snedo, jim nič ne zaleže. Zgodba, ki jo povest pripoveduje, v 100 '»lučajih 99 krat ni resnična. To se pravi: ni t>o nikdar vršila tako, kot jo povest riše. Kaj pa petem pisatelj hoče s tako /godbo? Pisatelj hoče s povestjo n. pr. naslikati resnične razmere v neki gotovi dobi, v nekem gotovem stanu itd. Pri tem pač opisuje dogodke, ki so se v onih časih resnično godili, toda skoro nikdar na eni osebi v eni družini, na enem mestu. Pač pa je pisatelj vse take dogodite, ki so se vršili tu in lam, zvezal v lepo celoto, si lepo po svoje zamislil osebe, ki naj nosijo te dogodke ter vrgel vse na papir. Pisatelj je v lepi zgodbi hotel čitateljem podati resnično sliko do-tičnega časa ali gotovih razmer, če n. pr. vzamemo samo našo povest Nodlag, ki bo kmalu začela popisovati pretresljivo zgodbo irskega dekleta Nodlag, potem smo si takoj na jasnem, da pisatelj hoče v tej povesti očrtati strašno trpljenje irskega naroda v boju za svobodo ter divje sovraštvo, ki so ga imeli Irci do ovaduhov. Dogodlki »o v glavnem zgodovinski, gotovo pa se niso vršili tako lepo po vrsti okrog ene osame družine kyt popisuje pisatelj. Bravec, ki povest bere samo radi zgodbe, v tej povesli ne bo prav nič drugega videl kot zgodbo, ušli mu bodo pa veliki nau-(ji, ki jih daje zgodba: narod, ki vsega ne *rtvuje za svojo svobodo, ni vreden, da živi; najgrše in najusodepolnejee je biti narodni izdajalec; sila rodi silo. Itd. Da, nekateri pisatelji celo nalašč naredijo take zgodbe, ki so čisto nemogoče in naravnost neumne, kdor bi jih hotel zares jemati. N. pr. basni. Basen je živalska zgodba, ki pripoveduje, kalko se živali ali rastlino pogovarjajo ali obnašajo med seboj kot pamehia bitja. Kdor bi to verjel kot resnično zgodbo, bi se osmešil. Prav tako bi se osmešil, kdor bi rekel: to je traparija, saj to ni mogoče. Pisatelj je nalašč zbral tako nemogočo zgodbo, da je vsakdo prisiljen v zgodbi iskati ne resničnega dogodka, temveč nauk, ki ga je hotel pisatelj podati. In baš basni nam podajajo zlate nauke. Ali vzemimo za zgled našega Storžka, človek, ki hoče dobiti v Storžku zgodbo, ki se je v resnici dogodila, se bo za glavo prijemal, češ, za tako neumne nas ima pisatelj, da nam hoče to natveziti. S tako besedo pa ravno pokaže, da ne zna brati povesti in se čisto po nepotrebnem osmeši. Pisatelj je namenoma izbral tako nemogočo vsebino z namenom, da tako gotovo nikdo ne prezre naukov, ki jih hoče na lahek način dajati malim in velikim. Na tak način beri vsako povest in videl boš, da ne boš pridobil samo na svoji umski izobrazbi, temveč da bo buli na tvoj značaj in tvoje srca nad vse blažilno vplivala. Prihodnjič pa še eno o strokovnih knjigah. Pravica revnih do pravdanja. Država ne opravlja pravosodstva brezplačno, ampak zahteva zanj gotove pristoj- bine. Ko stranka vloži tožbo, mora pravdni spis kolkovati in ravno tako mora tekom pravde vse spise, ki jih predloži sodišču, kolkovati. Da pa morejo tudi revne stranke iskati pri sodniji pravico, so jim dovoljene pri pravdauju gotove olajšave, ki jipt pravimo pravica revnih. Stranke, ki imajo pravico revnih, uživajo pri pravdanju sledeče olajšave: 1. oproščene so plačila kolkovin in vseh drugih državnih pristojbin; 2. oproščene so plačila pristojbin zu •sodne organe, priče, izvedence, za napravo sodnih zapisnikov, prepisov prilog, stroškov za potrebne razglasitve in potrebnih, stroškov za od sodišča jim postavljene zakonite zastopnike; 8. ni jim treba položiti varščino za zavarovanje pravdnih stroškov. (Ako vloži tožbo inozemee, lahko toženec zahteva, da mora tožitelj položiti varščino, da bo plačal stroške, če bo tožbo izgubil); 4. ako je treba vložiti tožbo pri kakem sodišču izven okoliša onega okrajnega sodišča, kjer ima uboga tožeča stranka svoje bivališče, tedaj ima uboga stranka pravico, da sme to tožbo dati pri svojem pravdnem sodišču na zapisnik. To sodišče pošlje potem tožbo pristojnemu sodišču in tam se za ubogo stranko postavi uradni zastopnik, ki jo bo v pravdi zastopal, tako da se ubogi stranki, ki je tožila, ne bo treba udeležiti razprave, ako jo sodišče izrecno ne zahteva. N. pr.: Anton, doma iz kamniškega okraja, hoče tožiti Franceta iz Novega mesta. Ako ima Anton pravico revnih, bo dal lahko tožbo pri okrajnem sodišču v Kamniku TA MLADA 0AFVA lahko nese po prapju svojega ie tako velikega (lutko domov, saj pere s terpentt-iiovim .GAZELA*- milom, katero ji prihrani vea trud. Poizkusite tudi Vi a .GAZELA*- milom. aa zapisnik. Kamniško sodišče bo poslalo tožbo novomeškemu sodišču in tain bo za Antena postavljen uradni zastopnik, ki bo pri razpravi zastopal Antonove pravice. 5. Stranka, ki ima pravico revnib, lahko zahteva, da se ,ii za pravdo, pri kateri mora biti zastopana po odvetniku (n. pr. pri dežglnem ali okrožnem sodišču), uradoma postavi odvetnik. Kdo dobi pravico revnih? Zakon določa, da dobe pruvieo revnih osebe, ki ne morejo plačati stroškov za prrivdahje, ne da bi bile s tem prikrajšane same ali njih družine pri neobhodno potrebnem vzdrževanju. Po taksnem zakonu pa so oproščene taks one osebe, ki ne plačujejo na leto več nego 10 Din neposrednega davka brez doklad. "Vdove z več nego tremi nedoletnimi otroci in družinski gospodarji (starešine zadrug) z. več nego tremi nedoletnimi člani,, toda brez polnoletnih, so oproščeni taks, če ne plačujejo na leto več nego 20 Din neposrednega davka. Za pravico revnih morajo stranke zaprositi ono sodišče, pri katerem vlože tožbo. V dokaz svojega uboštva morajo predložiti ubožno spričevalo, izdano jim od županstva onega kraja, kjer te osebe stalno žive. — Iz ubožnega spričevala morajo biti razvidne Imovinske razmere ubožne stranke in tudi to, koliko neposrednih davkov plačuje dotična oseba, oziroma, če nič davkov plačuje, mora biti tudi to na spričevalu izkazano. Županstva naj pri izdajanju ubožnih spričeval vedno postopajo strogo vestno. Ne zanesejo naj se nikdar na izjave prosilcev, ampak naj se vedno prej informirajo pri zanesljivih ljudeh o imovinskih razmerah prosilcev, za podatke o davkih pa naj zaprosijo davčni urad. Kdor namreč na u bežnem spričevalu potrdi kaj neresničnega, mora plačati vse stroške, katerih je bila oseba, ki je s tem uhežnim spričevalom dobila pravico revnih, oproščena. 1. K predavanju pridi s pravim namenom! S seboj prinesi živo zanimanje za predmet, ki se ima obravnavati. Kdor gre k predavanju zgolj iz radovednosti, češ, da bo slišal, kako ta ali oni predavatelj govori, ali iz kakega drugega razloga, ne bo imel od predavanja nikake koristi. 2. K predavanju pridi točno ob nepo-vedanem času! Neprijetno je, ako mora predavatelj po pol ure ali še dalje čakati, da se zberejo poslušalci. Tudi ga moti, ako še vedno dohajajo, ko se je predavanje že davno pričelo. '6. Predavanje pazljivo poslušaj! Če le mogoče, si glavne misli zapiši, ali vsaj tisto, kar te najbolj zanima, ali kar se drugače ne da obdržati v spominu. Med predavanjem ne šepetaj s sosedom. To predavatelja moti. 4. Dokler govornik ne konča, ga no moti z medklici, opazkami ali vprašanji. Čo imaš čemu ugovarjati, ali ako česa ne razumeš, oglasi so po predavanju in povej dostojno svoje mnenje, oziroma prosi za pojasnilo. Taki razgovori med poslušalci in predavateljem so jako pobudni in koristni. o. Ne odpravljaj se iz dvorane, preden govornik ne konča! To je nedostojno in žaljivo. S tem pokažeš, da si prišel brez pravega namena k predavanju in da se ne zanimaš za predmet, ki se obravnava, ali celo, da ti govornikova izvajanja ne ugajajo,' Kdor gre k predavanju, naj si vzame potreben čas, da more ustrajati do konca tudi v slučaju, ko bi mu res ne bilo vse všeč, kar sliši. .. j.^. 6. Skušaj vsaj nekaj od tistega, kar si slišal pri predavanju, izkoristiti v svojem gospodarstvu! Lena ta način bo predavanje doseglo svoj namen. '7. Kad hodi k poučnim predavanjem in skušaj pridobiti zanje tudi svoje bližnje sosede, znanco in prijatelje I Pred vsem se zanimaj za tisto stroko, ki je najbolj potrebna napredka! 8. Nikdar si ne domišljaj, da že vse veS in da no potrebuješ nikakega pouka! čimveč kdo ve, tembolj spoznava, koliko mu še manjka. Pameten človek se uči, dokler živi. Nobeno predavanje ni tako slabo, da bi se iz njega nekaj ne naučil, K Patrick A. Seehan: Nodlag* Povest h-gkeffu dekleta. 0'Connell prikloni sodnemu dvoru, pozdravi na poseben način barona Pennefatherja, starega tovariša s službeuih potovanj, se opravičuje, da ni uradno opravljen (da se ni imel časa preobleči na nočnem potovanju), in prosi, naj inu dovolijo, da zaj-trkuje v sodni dvorani. Gotovo! Dozdaj se to sicer ni dogajalo, toda. — Prinesejo mu strašen zajtrk, kup narezanega kruha z maslom in velikansko skledo mleka. To je zajtrk za velikana; a on tudi je velikan. Medtem prede državni pravdnik veselo svoje mreže krog onih ljudi tam na obtožni klopi — lepo zaokrožene stavke, kajti on je odličen gospod in dober govornik, in vsak stavek je poln usodnega namigavanja in pozivanja na predsodke, ki so že tako dovolj močni — kar nenndoma njegovo lepe stavke surovo prekine klic: »To ni zakon k Državni pravdnik so Čudi tej drznosti. Še nikdar prej ni slišal kaj podobnega, najmanj od olikanih advokatov, ki sta e njim v zadnjih dveh dneh tolkla terce in kvarte. Pozove se na sodni dvor. Sodni dvor odloči proti njemu. In ko zopet spreda surovo raztrgane mreže in jih zastonj izkusa popraviti, zagrmi vnovič isti aloboki glas iz polnih ust: »Tudi toni zakoni« Kaj takegal To je neznosno. Niti mreže vioe neusmiljeno raztrgane od njegovih rok, ko se zopet pozove na sodra dvor. Zopet odloči sodni dvor proti njemu. On nadaljuje z nekoliko manjšo gotovostjo in zopet jc njegova, zračna stavba surovo, podrta: T o zakon je razveljavljen k Temu dejstvu se ne more oporekati. Sodni dvor potrdi medklic. Doherty, sedaj ves iz sebe, se popolnoma spozabi in trdi na podlagi nekega pričevanja od prejšnjega dne, ki ga nepošteno zavija in napačno razlaga, da je John Harold-Barry prisegel prisego v Belih mož« in da je bil deležen pri nameravanem umoru Georgea Bond Lovvea. 0'Connell skoči in, ob-žaluojč, da mu ni dovoljeno zavrniti to grdo obrekovanje, opomni državnega pravdnika, naj se drži pravil sodne debate in naj se ne poslužuje pričevanj iz druge obravnave. Državni pravdnik sede. To očividno niso več vaje, temveč dvoboj na življenje in smrt. Priče državnega pravdnika stopijo k mizi. V petih mluutah izve 0'Connell od njih važno dejstvo, da so dva izmed njih držali zadnje mesece v policijskem uradu v Dublinu in da je dobri Owen zapeljal Da-lyjevega brata, naj se jim pridruži in si zagotovi celo bodoče življenje ra enostaven račun krive prisege in umora nedolžnega človeka. V svojem življenju še riisetn videl tako dobro naučenih prič,« pravi 0'Connell. Državni pravdnik ugovarja. 0'Connell mu preti, da ga obtoži pred poslansko zbornico. »Ta trditev sloni na neresničnih dejstvih,« pravi državni pravdnik. »Kako morejo dejstva biti neresnična?« vpraša 0'Connell. >Poznal sem tudi že neresnična dejstva,« pravi Doherty zmedeno ln neogično. Zasliševanje se nadaljuje. Patrick l>aly, spretni krivoprisežuik, je malo v zadregi. »0 gospod 0'Connell! Nisem mislit, da boni pred vami stal to jutro.« Toda mož je bil tako dobro naučen, da se 0'Con-uellu ni posrečilo omajati njegovega pričevanja. Hazno. Sven Hodili je eden najveCjih raziskovalcev sedanjega časa, hodil je zlasti veliko po notranji Ariji. Neko« celih sedem o poročilu Juana Montalva razdeljena v štiri divizije: 1. Divizija Sinu božjega; 2. Divizija Dobrega pastirja, 3. Divizija petih ran; 4. Divizija Najčistejših. Vojaki se niso imenovali intanteristi, konjeniki, topnižarji itd., ampak sveti državljani, sinovi svetosti, prostovoljni učenci in varuhi Device. Vsi vojaki od generala dol, brez izjeme, so morali iti vsak dan k sveti maši, večkrat k sv. »povedi in k sv. obhajilu. — Približno tako sta imela urejeno svojo armado tudi švedski kralj Oustav A dol I in angleški diktator Cr»tnwell. Rimski prlifci ali sfirvi- jct«. V starem liimu je bila navada, da je vsak Rimljan prinesel prt s seboj. čo je bil povabljen na j večjo gostijo. Ni ga I'« imel th to, da si je obri-I sal i:sla, temveč za to, da I je zavil vanj del jedi, ki mu je posebno dobro dišala, in je poslal z njo slueo domov. Pozneje se je ia navada tako razpasla, da so prinesli sluge kar cele košare ali jer-base s seboj. Na prte so pa sčasoma popolnoma pozabili. Šele ko so v sred-j njeni veku prišle vilice v rabo, se je servijeta spet pojavila, a so jo rabili odslej urno za brisanje ustnic, ne pa z* zavijanje jedi. Žabe imajo neizrečeno trdo življenje. Iz ubitih ali razparanih kač ti pri-i leiejo žabe ali krastače ! ven, kojih zadnje noge so : ali delom« ali pa že po-■ poinoina prebavljene. (<* ne spiii, si na tri ure za 16 gramov lažji; namreč, če takrat ne spiš, ko bi sicer moral spoti. Rngliči »li bifelri. Let« . ltift! »o Turki oblegali i Dunaj. Kopali so tudi pod zemljo in so hoteli pognati mestno obzidje v I zrak. Dunajčanje so se hrabro branili, so delali nasprotne rove itd. Nekoč je slišni neki ]>ek ponoči kopanje; mislil je, da- »o Turki, in je šel poveljniku .Stahembergu stvar naznanit. Presenetili »o Turke pri delu in »o jih prepodili. V spomin in v znnk hvaležnosti so dobili nnlo vsi dunajski peki pravico, da so pekli kruh v podobi polumeseca. Po-umesec je Turkom to, kar s nam križ. Na oni hiši, ;jer je pek slišal podelimo kopanje, vidiš še. Hmies podobo Turka na onju, pod njo pa roglič. Kaj v ledu in snegu, 'red letom dni smo brali iiisopiaih vest, da se na-inju sredi v severnem ie-lniem svetu bajna deželi z južnim rastlinstvom. >v« moža, ki sta iskala lato, »ta to deželo videli Niso jima pa verjeli, f »Ivar je bila kmalu posiljena. Sedaj pa prina-ijn newyorški listi na » poročila o neki taki krajini ln sicer izpod rcsii. polarnega razisko-|rn polkovnika 1. Scott-itliama, Obenem bere-tudi razlago, zakaj je 0 Sredi ledene iu sne-p puščave jo staru vul-itfnn pokrajina, ki jo 're.Jano namakajo to-vrelci. Vrelci tečejo leto skoz in povzroči-prcsenelljivo bujnost linstva. Človek bi ini-•jn je v raju. Indijanci prebivajo lam, so '»rili polkovnika ludi veliko bogastvo /Jata B|nlii Sedaj smo pa radovedni, koj jo na jioročiiih rob iu kaj Pozno zvečer je zaklicala druga priča, z imenom Nowlan, ker jo je pekla vest ali ker jo je jezila oči vidna premoč Patricka Dalyja, ko je odhajal od mize: »Če bi se izkazala resnica, bi bilo tukaj nedolžnih ljudi ravno toliko kakor krivili.« VII. poglavje. Pravičnost se je vrnila. Kmulu nato ho izpremenili smrtno obsodbo prve skupine obtožencev v dosmrtno ječo, dasi so bili obsojeni na podlagi istih pričevanj, katera je tretja porota tako odločno zavrgla. Vendar so jim to kazen kmalu po nastopu znižali in njihovi otroci in otrok otroci žive še dandanes v Doneraileu, Kmetje so se vrnili na svoje domove, ki so mislili, da jih ne bodo nikoli več videli. Zopet so sedeli ob svojih ognjiščih, ki so mislili, da so zanje na večno ugasnila. Polagoma je postajalo razmerje med ljudstvom in tamošnjo gospodo prijaznejše. Res plemeniti način, s katerim so se mnogi porotniki vkljub nevarnosti, da jih zato njihovi stanovski tovariši izključijo iz svoje družbe, uprli proti temu spačku pravosodne oblasti, je omehčal srce ljudstva in je odpravil tisto nesrečno sovraštvo, ki so ga bile ustvarile politične razmere. Previdnost je zelo natančno odvagala lahko irsko naravo. Zaniha se, kakor hitro se je dotaknete. Medlem ko se težje, narave počasi dvigajo ali padajo, kakor deluje nanje teža ali pritisk okoliščin, poskoči keltski temperament že pod težo peresa in v naglih in nepričakovanih izpremembah se vrsti mračna pobitost ali neugonobljiva veselost, razbojniška upornost ali več kot podaniška zvestoba. Med temi važnimi obravnavami na primer je smatral 0'Cor.nell za svojo dolžnost, da odkloni nekega protestantskega porotnika. Pripovedovali so namreč, da je po obsodbah prve obravnave rekel, da bi bilo treba postaviti na vsakem razpotju v grofiji po ene vislice. Med ljudstvom se je dvignil vihar ogorčenja zaradi te sirove, brezvestne izjave. Pa glejl Neka priča je trdila, da so bile te besede rabljene v popolnoma drugačnem zmislu, da so obsojale način vladinega ravnanja in da so bile izrečene ljudstvu v prid. »če pojde ta stvar tako naprej,« je rekel, »tedaj naj le postavijo na vsakem razpotju v grofiji po ene vislice.';Zdaj je stvar popolnoma drugačna. Irska jeza je izginila in izhlapela v oblak kadila krog priljubljenega uradnika. Tako se je v teh žalostnih zimskih dneh izpremenil velik del splošnega ogorčenja v plemenitejše, boljše čuvstvo ali pa se je samo obrnil proti vfsti ljudi, ki so bili na Irskem vedno predmet posebnega zaničevanja — proti ovadnikom. Tu, tu ni mogoče odnehati ali odpustiti. Strašni madež prehaja od roda do roda; njihovi otroci in otrok otroci so izgnanci, s katerimi nihče rad ne občuje in s katerimi je vsaka zveza, zlasti zakonska, izdajalska in oneča-ščuioča. Zato je moral vsak izmed teh sovraženih ljudi zapustiti deželo in celo v tujini izpremeniti svoje ime. Se dandanes nečejo stari ljudje govoriti o niih, razen šepetaje, in šele potem, ko so se skrbeno ozrli naokrog, da vidijo, ali kdo posluša razen prijatelja. Gospoda pa, proti kateri je bila baje zarota naperjena, je ostala v grofiji, od ljudstva cenjena in spoštovana, ter je mirno umirala v svojih posteljah. Zadnja sled spomina na to dramo jc izginila, ko se je pojavila grozna prikazen lakote. Kakor beremo, da se zberejo ob nenadnih potopih v ameriških peščenih prerijah najbolj sovražne zveri na enem samem varne mmestu, da uidejo pogubi, in da pozabljao tedaj v skupnem nagonu ohranjen/a na svoje naravno nii-sprotstvo, tako so pod strašnim bičem oseminštiriJe-setega in devetinštiridesetega leta izginila vsa nižja čuvstva stanu in plemena in v skupni nevarnosti se je pozabilo na vse razen na fkupno rešitev. To jc bil novi rodovnik — žal, da ga je tako česlo prekinila nepristna zgodovinska rodovina, ki smo jo zgoraj omenili — pravičnost je rodila zaupljivost; zauplji- ' vost je rodila strpnost; strpnost je rodila medsebojno umevanje; medsebojno umevanje je rodilo ljubezen; ljubezen e rodila edinost, katere si vsi želimo. ln sedaj zapremo predale zgodovine ter stopimo v vrtove tradicije in romantike. ORZEK n njegovo burka;to ŽIVLJENJE VIII. Pepek popravi Storžku noge iu proda svojo suknjo, da mu kupi abecednik. Komaj je utolažil dondek lakoto, je začel mrmrati in jokati, ker je hotel imeti nove noge. Pepek, hoteč ga kaznovati za storjeno pobalinstvo, ga je pustil pol dneva jokati in obupavati, potem pa mu rekel: »Čemu bi ti moral popraviti noge? Morda zato, da bi znova pobegnil od doma?« »Obljubljan vam,< je zagotavljal dondek ihte, »da bom odslej naprej priden .. »Tako,« je menil Pepek, »govorijo vsi otroci, ko hočejo kaj dobiti.* »Obljubljah vam, da bom hodil v šolo in se učil in delal čast.. »Vsi otroci ponavljajo teiste besede, ko hočejo kaj doseči k a Pa saj jaz nisem ko drugi otroci. Bolj priden sem ko vsi in nikoli ne lažem. Obljubljam vam, očka, da se naučim česa in vam bom tolažba in palica na stara letal...« Pepek je sicer grdo gledal, a vendar je imel oči polne joka in srce debelo od, sočutja, ko je videl ubogega Storžka v tako žalostnem stanju. Nič ni odgovoril, a poiskal je orodje in dva kosa trdega lesa in začel na vse pretege delati. Preden je minilo pol ure, so bile noge gotove: dve hitri, suhi in žilavi nožici, kol bi jih izdelal pravi umetnik. In Pepek je rekel lutku: : Zapri oči in zaspi!« Storžek je zatisnil oči in se je delal, da spi. In ko se je delal spečega, mu je Pepek s klejem, raztopljenim v jajčji lupini, prilepil obe nogi vsako na svoje mesto, in sicer tuko dobro, da se ni ni malo poznalo, kje sta prilepljeni. Brž ko je opazil dondek, da ima noge v redu, je poskoči z mize, kjer je morili med operacijo ležati, in je začel streljati in prebračati kozle — tako je norel od veselja. s-Da vam povrnem, kar ste mi napravili dobrega,« je rekel Storžek očku -- »grem kar hitro v šolo!« Pravo, otrok moj!« ; Toda — če hočem iti v šolo, se moram obleči, ne?" Pepek, ki je bil tako ubog, da ni imel v žepu ne pare, mu jo napravil obleko iz rožastega papirja, škornje iz lubja in čepico iz kruhove sredice. Storžek se je tekel koj pogledat v škaf vode in »»dovoljen sum s seboj se jo repenčil in rekel: »Zdi se mi, da sem cel gospod!-; »Da. dn,' jo odrinil. Pepek, ;ia zupiži ti va uho, 4' da lepa obleka ne napravi gospod«, pno pa cesto čedna obleka!? Vvlek', ki je bil tako .ubog, tla "i imel v.žepu rte pare, ni« je ijapravil obleko jjs natega pomirja. •. Pa. očka, se je domislil hi tek, ko bom hodil i šolo,, mi bo vedno česa treba; poglavitnega in najpotrebnejšega še nimam.:: . • >No.i . .Abecednika nimam.: Kos jo, kako bi prišli do njega?:' I'ra\ lahko*, v knjigarno je treba iti in ga kupiti. >Že; že, :t pare?« • . Jaz jih nimam.'.:,....'. >Jaz pa tudi nc, jc pripomnil dobri starček in postal žalosten. 'I'udi Storžek, kakor ga je bilo sicer samo veselje, je postal žalosten, ker revščino, če jt res revščina, občutijo vsi: tudi otroci. Sila kola lomi!:: je ponovil Popek, nenadoma vstal, si oblekel staro suknjo iz barhanta, ki jo je bila sama krpa in šiv na šiv, in je odšel z brzimi koraki iz hiše. Vrnil se je kmalu in ko se je vrnil, je prinesal v roki abecednik za sinčka, a suknjo ni imel več. Ubožec je bil v sami srajci okoli ramen in zunaj je snežilo. ; ln suknja, očka?: : Prodal sem Jo.« Zakaj ste jo prodali?-. , • : Zato, ker me je peklo...: Storžek je pri priči razumel odgovor in ker ni mogel ganotja svojega dobrega srca premagovati, se je vrgel Pepku okoli vratu in ga poljuboval jk> vsem obrazu. Ženski las /xy>t< v pol leta /a Meet centimetrov. Mižifnvje človeškega, telesa tvjri četrtino Javne človekove snovi. Večni sne« imenujemo krajo, kjer sneg nikdar ne »kopni. Mislili l»i,- da so brez vsakega .življenja. In vendar živi na snegu in . v n;em nešteto žuželk iu rastlin; samo metuljev jr II družin v -82 vrstah. Največ beljakovine jma polenovka, okoli: ,80 odstotkov; goveje meso je ima sami) 20 (16 8S" odstotkov' Moč rastlin. V vročili vrelcih v Karlovih varili na Ceftkem uspevajo, rastline še pri 55 stopnjah, v vrelcih Narodnega parka v Ameriki pa >;eli>; pri 85 stopnjah. Se-veda so- to sajiK« rastline nižje vrste; pravimo jim alge. Dnhrn oko vidi v čistem -/.raku luč navadne sveče lahko 10 leilome-trov daleč. Meh za smeh. Zdravnik dr. Učeni je imel navado, da jo 'zapisoval zdravila na listič, ki mu je slu-. čajno prijel v roke. Nekoč pograbi z roko neke :'taro brzojavko ter napiše nanjo recept- za staro gcapo, ki je prišla k njemu. Gospa pogleda Ja;Vidi», ljuba žena,: je razlagal začetkom meseca potrpežljivi mož svoji ženi, ki mu jc pravkar pobrala vso mesečno plačo iz denarnice, >,ko sva so vzela, sva bila eno, danes sva pa žc deset.c — /Kako to misliš?, ga je žena hudo pogledala ter spravila denar v svojo omaro. — Poglej, ti si ena, jaz pa sem ničla. Enojlca in ničla poleg nje je pa deset.. Mlad fantalin sedi v brivnici ter čaka, da pride na vrsto. : Ej, gospod brivec, koliko časa bom pa še čakal na britje?' — Brivec ga pogleda bliže in pravi: »Mladi gospod, vsaj poldrugo leto še.c A se cenjene naročnike Domoljuba apozarjuiao na veliko zalogo manufaktur-nega blaga, ki ga nudi po nizkih cenah Oh-lačilnica, Ljubljana, Miklošičeva cesta. OD DANEi IN VCZERAj NAROD NEMIH. V Afriki jo dežela Kongo, lastnina belgijske države. Tako jo velika kakor 240 nekdanjih kranjskih dežel. Ker je skoraj »sa pokrita s pragozdom, ni čudno, da je še veliko delov popolnoma neznanih. Sedaj je prišla od tam ameriška ekspedicija, ki se je dolgo časa mudila v deželi pritlikavega naroda Huri. Ta narod ima sicer neke glasove, s katerimi se razumevajo, a našega govorjenja ne poznajo. Zato so jih Amerikami imeli za neme ali mutaste. Več kakor omenjeni glasovi jim pomagajo razna znamenja, ki si jih dajejo z rokami in z obrazom. Družinsko življenje jc pri njih zelo razvito; okoliških narodov se zelo bojijo, in sicer zato, ker prihajajo sosedi po stoletnem običaju v njih deželo otroke ropat; to otroke imajo otroci sosedov za igračo. PO«UMNA PREDSEDNIC!A. V ameriški državi Teksas nimajo predsednika, ampak predsednico, gospo Fergu-son. Ima veliko nasprotnikov, ki se jih zna dobro braniti. Zlasti ji očitajo, da je zadnjič iz napačnega človekoljublja pomiiostila tisoč kaznjencev, med temi tudi take, ki so se pregrešili proti alkoholni prepovedi. Fergusonova je pa izdala oglas na narod in pravi, da je alkoholna prepoved prav za prav samo za reveže in da si znajo bogatini na vso mogoče načine dobiti alkohol. Naštela je več slučajev, ko so se milijonarji kar očivldno norčevali iz alkoholne prepovedi. Neki petrolejski bogataš je spremenil svojo avlomobilno garažo v pivnico in je dal sosedom veselico, na kateri so spili 400 litrov alkohola. Gostom je razdelil 600 .spominov;, 300 v obliki knjig, v katerih so bile z alkoholom napolnjene steklenice, 300 pa votlih palic, polnih alkohola. Pa' se mu ni nič zgodilo. Nasprotno je bil pa neki revež, ki je napravil ob nski priliki požirek iz majhne steklenice, obsojen na več let zapora. . Ce kaznujemo samo reveže, bogatinov pa ne, nimajo postave nobenega pomena več.: * ŠTEVILO RIMSKIH ROMARJEV V SVETEM' LET*.'. Zadnjič smo pisali, da se jc Sveto teto v Rjmu svečano zaključilo. Zadnji vlak, ki je prišel v Rim, je pripeljal s seboj 200 romarjev iz Lombardije; prinesli so v Rim 120(1 opek, ki so jih porabili pri zazidanju Svetih vrat. Italijanski časopis ž Corriere della Sera:: piše, da je bilo število romarjev lani še enkrat tako veliko kakor v zadnjem Svetem letu 1900. Takrat tih je bilo okoli 30Domu duhovnih vaj« v Ljubljani za prvo Četrtletje 1926. Od 0. do 19. januarja: r e k r u t i. Od 23. do 27. januarja: re-kruti. Od 30. januarja do 3. lebruarja: možje. Od 20. do 24. februar ja: Orli i u drugi m 1 a -d en i £ j. Od 27. februarja do 3. marca: Orli in drugi mladeniči. Od 8. do 10. marca: Orli in drugi mladeniči. Od 18. do 22. marca: možje. Od 25. do 29. marca: možje. Od 80. marca do 8. aprila: i n t e 1 i g e n t j e. — Vsak tečaj se lačne avečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj omenjenega dne. — Udeleženci naj bodo v jbomu< do 6. ure zvečer prvega dne. — Za udeležbo se treba pravočasno po dopisnici priglasiti nn: Vodstvo iDoma duhovnih raje, Ljubljana, Zriiij-skega V in povedati, kdaj kdo želi opraviti duhovne vaje. Kdor se je priglasil, pa bi bil iz važnega vzroka zadržan priti, naj se pravočasno odglasj, da napravi mesto drugemu. — Oskrbnina zuaia zti ves ča*, 120 Din. — Vodstvo »Doma duhovnih vaj«. n Duhovne raje u mladeniče, ki pojdejo leto« k rojakom, bodo od 23. do 28. januarja v »Domu za duhovne vaje« v Ljubljani«. Ker bodo tu mladeniči dobili temeljit poduk V vsem, kar mora vedeti bodoči vojak v n ravne in in zdravstvenem oziru, priporoča se posebno starišem, da pošljejo svoje sinove rekrute k tem duhovnim vajam. Prosimo udeležence, da »e pravočasno (1 teden prej) prlglase [>o dopisnici »Vodstva Doma iluh. raj r Ljubljani«, Zrinjskega cest« 9. VodvStvo »Dohia«. n Žrebanju loterije Dijaškega podpornega društva je na željo nabili rsaprodajalcev prestavljeno za 9 dni, t. j. na nedeljo, 24. jan. Vrši se ob pol 8. v dvorani Akad. doma na Miklošičevi cesti št. 5 v Ljubljani. Prodajanje sreč>k sa zakliuči 22. jan. Nerazprodane srečko in denar za prodane je treba poslali zanesljivo do 24. jan. odboru D. P. I). v Ljubljano. Srečk, ki bi bile pozneje oddano na pošti, ne smemo več sprejeti in se smatrajo za prodane. Srečke, ki do 24. jan. ne bodo plačane, so za žrebimje neveljavne. — Izžrebane številke bodo objavljene v naših časopisih. — Da se razprodaja naših srečk zlasti zadnje dni šo bolj poživi, smo povečali število dobitkov še za 225 novih dobitkov, in Bicer za 25 po 100 Din, 100 po 50 Din in 100 po 25 Din. Skupno število dobitkov je sedaj 1266. — Nnže prodajalce prosimo, da pošljejo srečke in denar zanesljivo do 24. jan., vendar pa n« preigo-daj, vse naše prijatelje pa za vnelo sodelovanje zlasii zu te zadnje dni prodaje. Odbor Dij. podp. društva. n Borovnic,«. Kat. proftv. društvo priredi v nedeljo 17. januarja ob 8 popoldne igro iživa zakopana«. xl Frančiška Lesj«k, roj. Zgonc.na Viču pri Ljubljani, stanujoča Sp. Kašelj 41,. p. D. M. v Polju pri Ljubljani prosi rojake, živeče v Ameriki, za naslov očeta Karla Zgonc, ki se nahaja v ftikagi. n V Cerkljah pri Kranju se vrši živinski semenj namesto dne 18. januarja t. 1. na soboto dne 16. januarja 1926. — Županstvo Cerklje dne 9. januarja 1926. MoVOfiftnCt ie v'r mnogemu trpljenju, UCVCUIIUOI Ali danct so že povsod razširjeni časopisi in m oni idealno sredstvo za razširjanje prosvete in vede. Tudi mi si prizadevamo našim Čltateljcm vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehlajenju, ki sedaj tako lahko nastopi, in pri vedno pogostejših revmatičnih bolečinah bi Va« hoteli (pomniti na Jc 27 let priljubljeno in pre- izkušeno domače sredstvo in kosmetikum: Fcllcr-jev blagodišeči »Elsalfuid«. Kot mazilo zoper revmatične bolečine in v vseh slučajih, kjer je drgnjenje potrebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in. glavo, vrat in usta. Odznotraj in odzunaj je močnejši in hitrejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojn,itih ali 2 veliki specialni steklenici za 63 Din, 12 flvojnatih ali 4- specialne Steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic za 250 Din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanemu denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 16, Hrvatsko. — Posamezne steklenice »Elsafluida« po znižani ceni 9.— Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Uspešno zdravljenje golše. Med najvažnejKiiui odkritji je tdrivijcujt colSs in debelih vratov z joilovo, zdravilno »oljo, Sloviti U r.ajski ntenja* vseutiliftni prolrsor Ur. vit. Wajner pl. Jaurtgg in mnogi drugi zdravniki sklicujejo se na tozadevne iz-kulnje In poročajo o ncStevilnih ozdravljenjih i v Švici to na primer z goltami obolele ljudi celih krajev oprostili te nadloge. Ore tu za povsem nejkodljivo zelo ufinku-)očo zdravljenje a pitjem, ki prav posebno izborno vpliva tudi ua splošni počutek. Na5e zdravilne soli ao že tisofe osvobodile golie in debelega vratu. Zahtevajlc naša poročila o zdravljenju in vpora i, kateri bo zelo rad pritrdil vsak zdravnik. Osnovali smo taznoSlljaliiice v vseh driavali In Vam po51j>nio p o p o i ii o m a zastonj naS popis, IU" Vas bo /anim-il. Dopisnica ?ftdo'fa in takoj Vanj tlopošljemo, August Marzke, Berlin-UfilmersdGrf Bfuchealerslr. S. ebt. 923. Hiša in ena njiva pol ure od kolodvora ob kamniški progi, s takoj prostim stanovanjem, naprodaj po ugodni ceni. Tik hiše je manjša vodna n oč, ki bi se dala izrabiti. Belcijan Boštjan, Sufcauole 40, Komenda p. Kamniku MLATILNICČTTTvitelj (gepulj), dalje ČISTILNICO na žito (pajkelj) in tnoško KOLO, vse novejšega sistema, proda Martin Bc-rlan, Žalita št, 32. Rabim UČENCA zn olrojaSro~brt~'IVAN iKCLIČ — GROSUPLJE. 139 Kupim smrekovih okrogiic od 10 cm naprej, 1 m dolžine. Ponudbe pod šifro: »Celulozni les« Itev. 224 na upravo »Domoljuba«. Mizarski VAJENEC se sprejme. Ivan Pezdir, Podsmreka itev. 42 — p. Dobrova pri Lfublfani. Pozor, šivilje in krojači! Popolnoma krojiti in urezati obleko po vsakem modnem listu se v kratkem času naučiš v Krojni šoli, Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. Prihodnji tečaj za llvllf« z dežel« se prične 29. januarja. Izdajanje modnih listov za krojenje s priloženim učnim zvezkom v slovenskem jeziku. Vsak krojač more sam po *em pouku urezati obleko po vsaki podobi na modnih listih ali pa specialno naročiti poljuben kroj po številki. Cena modnih listov z veliko stensko podobo 120 Din polletno. Vpisovanje od 13. naprej celodnevno. - KROJNA ŠOLA STARI TRG 19, I. nadstr., LJUBLJANA. 212 _ I Proi iiimitiiiiii!imiMiiii"i!iiiiiiiiiiimiiiiii!iiiiiiiiimtiHiiiii Prorcelni zavod za Bremen i d. v Llulniaiil ti lani prodaja premog iz slovenskih pokrajin tš vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih S cenah premogovnikov za domačo uporabo j§ kakor tudi za industrijska podjetja in ra?/- S pečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrsto fn vsakega izvora ter priporoča S posebno prvorstni češkoslovnškj in angleški = koks za livarne in domačo uporabo, kovaški | premog in brikete. | Naslov: Prcrrotni mved sa premog ~ d. d. w LJubljani, Miklošičeva cesta I S/T. g iioiHMiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnvaca I ter- Ako še niste,I S pošljite naročnino ; Najboljša dušICnafio gnojilo za vse zemlje in vse rastline je Čilski soliter ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani ln pri trgovcih z umetnimi gnojili. — Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam. Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila 0 pravilni porabi tega iu drugih umetnih gnojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. ZASTONJ V LJUBLJANO m nazaj so lahko pelje vsak, kdor kopi ČEVLJE v detajlni prodaji (Dunajska cesta 23) tovarne CARL POLLAK D. D. Ljubljana, kjer dobi toliko ceneje čevlje ali gamaše, jermena fa drugo. Velika izbera na ogledi j d. i KUHARICO sprejme državna kmetijska šola na GRMU (Novo mesto). Ponudbe z navedbo zahtev v plači in dosad. zaposlenja na ravnateljstvo šole. ESa^fjSpO Dne 22. januarja 1926 s«; bo vršil i tMfelJstta, v t1(jU Scdmžica nov živinski iu kramaruki semenj. Kupci vabljeni. — Sodražictt, . In o 9. januarja — F. Siupica, t. č, načelnik, y zirforog ferpenliis snlln to „„ " »-1« '"n Bim n m frciroi). Zlalorojt torf>entlnoyo milo je boljšo kot navadno milo, je s torpentinom kemično vezano milo v najbolj tičfnko-viti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopoluujeta: terpeniin razbroli milo |e izpere? Učinek Zlatorog terpenti-nuvega mila je zaio nepre-ltosljivl V najkrajšem času so je Zlatorog terpentinovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrai pralu •/, istim, nc uporablja več drugega mila. Da se seznanijo z Zlatorog terpentinovim milom tudi najširši krogi, še od I. avgusta ' 1425. v vsak tisočeri komati Zlatorog terpeniinovega mila vproša KI frank-zlatnik, ki med vporabo bliskajo pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veiiko zlatnikov se jc do soduj že našlo. Iv up iti še dane/, zlata vredno milo in iščite zlatnik! f^m žimcice, posteljne mreže ih tapet, izdelke prodaja najceneje RUDOLF RADOVAN, tappttfUt, Ljubljana, Krekov trg 7, (polet; Mestnega doma). Naznanjam, da sem svojo odvetniško pisarno preselil na Kralja Petra trg 3 (pred sodnijo) Dr. 1. Brejc »jULLIENOVO« čistilo za hiito in uspešno. v a v v Uporabljajte lo sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cen« ter ga vsakdo zavrže! Uporaba ie enostavna. Preprodajalci zahtevajte specialne ponudbe. Glavna zaloga! Drogerija SANITAS, Celje in Ljubljana. Ržena ŽIKfl ie samo ena! ! Najpopolnelš' ST0EWER šivalni stroji ca Šivilje. krojne ia čevljarje ter zti Tiak dom. Preden si nabavne . fllroj, oglejte bi (o \ izrednott pri tvrdki | L. Baraga, Ljubljana 7 Sc!«nbursj. ul, 6/1. Hfaipl«ČBU pouk. IS tatao {amitvo. Kletna vina očistiti IN' TRIKA TER PREKISLA OMILITI .TE ZELO ENOSTAVNO!. Na' zalogi imamo sptc. francosko . elutino »LAINO- tvrdke Clermeiit & Qaigna.rd, Pariš. K Vs;shi pošiljk', pridenemo ločno jiavodikt. zahtevajte cene! Glavna zatona: DROGERIJA »SA&ITAŠ« -- Celje in Ljubljana. Aii ste že poskusili? S^ov„n£ ludi danes Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prajt-h za živino, posebno to prašiče, »MASTELIN«. zakonito zavarovana znamka- Z malim zavitkom za 12 kron se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor. 3 in 5 kg (10 pošti, franko hiša, pakovano v zavitkih po '/io in '/.-.'kg. Za "trgovce 50% popusta.' 6770 flnl/ln ki ima veselje dn prašičev iti zna dobro (JCIVIU mclzti, se prejme pri ANT. VILAR, trgovina, Dob pri Domžalah. 7i UČENKO sprejmem v. boljšo trgovino, močne in čedne postave. Naslov v upravi pod: Gorenjsko 75. To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti do mizi okusno, zdravo in re4 diino kave. Zato .. zajitev a v Irgovini lc Ž I-K O v rdečem zavitku. POZOR pred ponaredbumlt Zadružna gospodarska banka d. d. T&t.št 57,979ih470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoinv.. cosoobanka. F«š!tvofia itltoTHjja uraita r.a Slbvcniio y lastni pZlflČl (ViS U VIS hotela ,,UniOIl"). Podružn co: Coljo, Diakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled. Kapitat in rezerve skupno naši Din 15.ooo.ooo'-, vioge nad Din 2oo,ooo.ooo - Diec trgovske kredite, eslcomptira menice, lombartiira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje vnttite in devize, sprejema vloge na tekočem računu in nn vložne knjižice ter meskrbuje vse bančne transakcije pod naiugodneišimi pogon Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje nmeriSkih zapušCin. W . Pooblaščen prptlaialec sreth Državne razredne ioteri|e. Majalelj: Dr. Franc Kiiinvco. t' Urednik: Franc Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Knr»l C'ct.