PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r*A 1> Abb. postale I »ruppo LtCIia 5U 1IF Leto XXIII. St. 3 (6587) TRST, četrtek, 5. januarja 196 VČERAJ V PRVIH JUTRANJIH URAH NA CESTI PRI SREMSKI MITROVIČI Boris Kraigher se je včeraj smrtno ponesrečil Slovesen pogreb bo jutri ob 15. uri v Ljubljani Z njim »e je smrtno ponesrečil tudi sin Janez, sin Marko pa je bil hudo ranjen - Titova sožalna brzojavka - Sporočilo družbeno-političnih organizacij - Pretresljiv govor Petra Stamboliča na žalni seji: «Umrl je v trenutku, ko je bil svoji domovini neizmerno potreben» - Žalovanje v vsej Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. —Danes v-zgodnjih jutranjih urah se je v prometni nesreči na poti iz Zagreba proti Beogradu smrtno ponesrečil podpredsednik zvezriega izvršnega sveta, ugledni jugoslovanski in slovenski revolu--------------- cionar in državnik Boris Krai- gher, ki se je s svojima sinovoma Janezom in Markom vračal iz Slovenije v Beograd. V nesreči je izgubil življenje tudi 21-letni Janez, medtem ko so 16-letnega Marka hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Sremski Mitroviči, in ni več v smrtni nevarnosti. Boris Kraigher je za novoletne praznike odpotoval z avtomobilom v Slovenijo, kjer je zadnje dni svojega življenja prebil skupno s 17-letno hčerko Nevenko in sinovoma Markom in Janezom na smučanju na Voglu nad Bohinjem. V torek, Pozno popoldne, se je z otroki vrnil v Ljubljano, od koder se je po kratkem zadržanju v svojem stanovanju okrog 18.30 odpeljal s sinovoma proti Beogradu. Dolgoletni družinski kuharici Angelci je dejal, da se mu zelo mudi, ker se želi čim prej vrniti «domov v Beograd«. Po besedah preživelega Marka so iz Ljubljane proti Beogradu potovali skoraj brez ustavljanja, razen kratkega zadržanja, da bi večerjali. Za krmilom vozila ((Peugeot 404» Je bil ves čas Boris Kraigher, poleg njega mlajši sin Marko, na zadnjem sedežu na levi strani pa Janez. Neposredno pred nesrečo je Marko zadremal in se prebudil v trenutku, ko je vozilo, iz doslej še nepojasnjenih razlogov, 499 km od Ljubljane proti Beogradu, 15 km Pred Sremsko Mitrovico, med prvo m drugo uro zjutraj zletelo s ceste in udarilo z levo stranjo ob debelo topolo. Udarec je bil tako močan, da je levo sprednje kolo odtrgalo, oba sedeža na levi strani Pa popolnoma zmečkalo. Marku, čeprav je bil hudo poškodovan, je uspelo odpreti vrata na desni strani, se povzpeti na cesto, od koder ga je neznani šofer tovornika prepeljal v bolnišnico v Sremsko Mitrovico in obvestil oblasti o nesreči. Člani komisije, ki so prišli na mesto nesreče, so s težavo izvlekli 12 razbitega avtomobila trupli ponesrečenega Borisa in sina Janeza, ki so ju nato prepeljali v Sremsko Mitrovico. Na mesto nesreče je dopoldne prispela skupina zveznih in republiških funkcionarjev, ki je popoldne spremila trupli dveh ponesrečencev v Beograd, kjer sta bili danes popoldne upepeljeni v krematoriju. . Vest o smrti Borisa Kraigherja ie globoko pretresla jugoslovansko javnost. Predsednik republike maršal Tito je takoj brzojavno izrekel sožalje pokojnikovi družini. V sojini brzojavki CK ZKJ in zveznemu izvršnemu svetu predsednik republike med drugim ugotavlja: ((Izgubili smo enega najuglednejših so borcev in tovarišev, ki se je na vseh odgovornih mestih z doslednostjo revolucionarja boril na de-*u in nesebično zastavljal vse svoje sile in sposobnosti za blaginjo naših narodov in napredek naše so-čialistične skupnosti.« Med številnimi sožalnimi brzojavkami so brzojavke podpredsednika republike Koče Popoviča, predsednika zvezne skupščine Edvarda Kar. delja, tajnika izvršnega komiteja pK ZKJ Mijalka Todoroviča, brzojavke predsednikov republiških skupščin ter predsednikov izvršnih m republiških svetov in številnih drugih uglednih Jugoslovanov. Zvezni izvršni svet se je nocoj sestal na komemorativni seji pod Predsedstvom Petra Stamboliča, ka tere so se udeležili tudi zastopniki CK ZKJ, zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, delegacija iz Slovenije in zastopniki drugih republik. V ganljivem govoru, težko zadržujoč solze, je Petar Stambolič orisal 30-letno revolucionarno in državniško pokojnikovo pot., ki bo ((nepozabno prisoten v zgodovinski borbi in dosežkih slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije«, človeka «izredne delovne sposobnosti, neizčrpne energije«, ki je leta 1963 kot podpredsednik zveznega izvršnega sveta ((sprejel nase najtežje in najodgovornejše delo«, ki je z vso svojo ustvarjalno sposobnostjo in z vso svojo osebnostjo vnašal v delo na obdelavi konceptov gospodarske in družbene reforme in uresničenje njenih smotrov.« «Boris Kraigher spada med tiste ljudi,« je ppudaril Stambolič, «ki so ogromno prispevali k vedno glob. ljemu razumevanju in vedno boljšim odnosom med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Boris Kraigher je umrl v trenutku, ko je bil svoji državi neizmerno potreben. Ostaja nam le tolažba,« je poudaril Stambolič, «da so bili zadnji dnevi tovfiriša Borisa izpolnjeni z njegovo globoko radostjo, ker se je uspešno uresničil prvi korak na poti uresničenja reforme.« SZDLJ sta ob smrti Borisa Kraigherja objavila skupno sporočilo, v katerem se poudarjajo njegove izredne kvalitete kot človeka, komunista, revolucionarja in državnika. Ob njegovi smrti so mnogi ugledni jugoslovanski revolucionarji in politični delavci dali posebne izjave, katere prikazujejo pokojnikove zasluge pred vojno in po vojni za Jugoslavijo. Po sklepu državnega odbora, v katerem so med drugimi Edvard Kardelj, Koča Popovič, Petar Stambolič, Mijalko Todorovič, Ivan Goš-njak, Albert Jakopič, Josip Vidmar, Janko Smole in druge ugledne jugoslovanske osebnosti, bo žara s pepelom Borisa Kraigherja in njegovega sina jutri od 10. do 17. ure popoldne izložena v veliki dvorani zvezne skupščine. Popoldne bodo njune posmrtne ostanke po komemorativni slovesnosti pred železniško postajo s posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer jih bodo v petek, 6. januarja ob 15. uri položili k večnemu počitku v spominskem parku borcev in talcev. Jutri dopoldne ob 11. uri bo v republiški skupščini v Ljubljani skupna sožalna seja skupščine republiškega izvršnega sveta, CK ZK Slovenije, glavnega odbora SZDL Slovenije, republiškega odbora zve. ze združenja borcev in republiškega sveta zveze sindikatov. Vest o smrti Borisa Kraigherja je, razumljivo, najgloblje prizadela prebivalstvo Slovenije. Takoj ko se je vest razširila, so na vseh javnih stavbah spustili državne in partijske zastave na pol droga, medtem ko so se mnogi delovni kolektivi takoj zbrali na komemorativne seje. Komemorativne seje so bile tudi v mnogih delovnih kolektivih v o-stalih republikah. B. B. 18. kongres KP Francije PARIZ, 4. — Davi se je začel 18. kongres francoske komunistične stranke. Kongres bo trajal pet dni. Navzočih je nad 800 delegatov in okoli 40 delegacij drugih komunističnih strank. Italijansko komunistično stranko zastopajo Luigi Lon-go, Guido Fanti in Sergio Segre. Severni Vietnam zastopata pomočnik ministra za kulturo in pomočnik ministra za industrijo. Glavni tajnik stranke Waldeck Ro-chet je v svojem govoru med drugim izjavil, da je francoska komunistična stranka naklonjena novi konferenci, ki naj omogoči komunističnim in delavskim strankam, da znova poudarijo načela izjave iz leta 1960 in da analizirajo spremembe, ki so od tedaj nastale. Zatem je Waldeck Rochet obsodil politiko kitajskih voditeljev in njihovo protisovjetsko gonjo. Pripomnil je, da sedanja politika kitajskih voditeljev sistematično slabi socialistični tabor in na ta način koristi imperialistom. EVROPSKI SOCIALISTIČNI VODITELJI ZBRANI V RIMU Sestanek Intersoc za zaprtimi vrati De Gaulle pride v Rim za 10-letnico EGS Sestanku Intersoc predseduje Pittermann, tajnik Mollet pa pride šele danes j Italijansko delegacijo vodi Nenni, ki je obtožil de Gaulla, da «sabotira skupno Evropo» - Stavka železničarjev bo 9. in 10. t.m. RIM, 4. — Za Rim je bila danes glavna novica brez dvoma vest iz Pariza, da se bo general de Gaulle — verjetno v mesecu aprilu letos — udeležil vrhunskega sestanka državnikov evropskega gospodarskega tržišča ob 10. obletnici rimske pogodbe. Kot je izjavil predstavnik francoske vlade, je de Gaulle sprejel Fanfanijev predlog, naj bi se ob 10. obletnici EGS sestali poglavarji šestih držav skupnosti. O tem je govoril tudi francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je rekel, da bo obletnica EGS točno na veliko soboto 25. marca, ko bodo francoske politične volitve že mimo, za mesec april pa je dejal, da je ugoden za razne slovesne obletnice. V mesecu januarju pa bo v Parizu več pogajanj v zvezi z GATT. Drugi dogodek mednarodne važnosti pa je rimska konferenca Socialistične internacionale, ki se je začela danes za zaprtimi vrati in ki se je udeležujejo vsi evropski socialistični voditelji. Konferenci predseduje avstrijski socialistični voditelj Pittermann, medtem ko bo tajnik Socialistične internacionale Mollet prišel šele jutri. Italijansko delegacijo vodi Pietro Nenni, ostali člani delegacije pa so De Martino, Tanassi, Brodolini, Cariglia in drugi. Za Avstrijce je navzoč tudi bivši zunanji minister Kreisky, britan- SEVERNI VIETNAM JE ODBIL BRITANSKI PREDLOG Fam Van Dong je obrazložil smisel štirih točk severnovietnamske vlade ■v Štiri točke ne smejo veljati kot pogoj za začetek pogajanj - Poudaril je, da se je treba izogniti naglici in je bolje počakati, da zadeva dozori HANOJ, 4. — Severnovietnamska vlada je uradno zavrnit)! • novo angleško pobudo za sestanek predstavnikov ameriške, saj-gonske in severnovietnamske vlade. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je sinoči objavilo izjavo v kateri pravi, da angleška pobuda nasprotuje stvari miru. «Gre, pravi izjava, za dejanje polno zlobnih namenov, ki stremi za tem, da služi mračnim načrtom ameriških napadalcev.« Izjava poudarja, da bo mir takoj obnovljen, če bodo napadalci sprejeli štiri točke ! i-nojske vlade. «New York Times« objavlja da- ---------------- nes intervju, ki ga je dal predsed- potrebno, jih bo mnogo od njih nik severnovietnamske vlade Fam Van Dong časnikarju Harrisonu Salisburyju. Fam Van Dong pravi med drugim, da se bodo pogajanja za konec vojne mogla začeti, takoj ko bo Washington ustavil svoja vojaška dejanja. Dodal je: «Tisti, ki mora storiti prvi korak, je Wa-shington. V trenutku ko bodo ZDA končale vojno, se bomo vzajemno spoštovali in bomo rešili vsa vprašanja.« ((Pripravljeni smo na dolgo vojno in odločeni smo boriti se do tedaj, dokler se ne bodo naše svete pravice priznale. Samo od vas je odvisno, koliko let bo še trajala vojna.« Proti koncu intervjuja je Fam Van Dong izjavil, da so iskreni razgovori dobra stvar in so bistvene važnosti za razumevanje: «Co se ne sporazumemo danes, se bomo jutri; drugače pa pojutrišnjem.« Vsekakor pa je Fam Van Dong poudaril, da je Severni Vietnam pripravljen boriti se deset ali dvajset let ali še več, da brani svoje suverenost in neodvisnost. Glede prostovoljcev je Fam Van Dong izjavil, da je njih sprejem v I Severnem Vietnamu odvisen od na- OK ZKJ in zvezna konferenca I daljnjega razvoja položaja. Ce bo iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiii Življenjepis pok. B. Kraigherja Boris Kraigher je bil rojen leta 1914 v Gradišču pri Mariboru. Na gradbeni fakulteti v Ljubljani je po končani gimnaziji pristopil naprednemu študentovskemu gibanju in hitro postal eden od voditeljev in aktivnih organizatorjev demonstracij, ki jih je proti režimu organizirala Komunistična partija Jugoslavije. Maja 1934 je Boris Kraigher postal član KPJ. Konec 1934. leta je bil aretiran in obsojen na dve leti zapora, ki jih je prebil v Sremski Mitroviči. Po prestani kazni je delal kot gradbeni tehnik. Zatem Je nadaljeval svoje delo in kot komunist aktivno sodeloval v mnogih društvih, v slovenskem klubu «Branibor», uni-verzltetno-vseučiliščnih strokovnih organizacijah in združenih odborih «Rdeče pomoči«. Tega leta mu je bila zaupana tudi dolžnost tajnika pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Za člana okrožnega komiteja Komunistične partije za Ljubljano je bil izvoljen 1938 leta, a leto kasneje za člana CK KP Slovenije. Fašistična okupacija je zatekla Borisa Kraighera na partijskem delu v Ljubljani. V usodnih dneh, ko so po ulicah Ljubljane krožile sovražne patrole, je Boris Kraigher aktivno sodeloval v pripravah za oboroženo borbo proti okupatorju. Ko je v Sloveniji pričel krvavi obračun s sovražnikom, je ostal ilegalno v Ljubljani in stopil na čelo narodnega odbora v ((ljubljanski pokrajini«. Bil je na položaju tajnika poverjeništva Osvobodilne fronte za Ljubljano, Dolenjsko, Belo Krajino in Notranjsko. Med intenzivnim razvojem vstaje in še večjega odpora slovenskega ljudstva, maja leta 1942, je Boris Kraigher padel v roke fašistične itali- janske policije. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Gonars v Italiji, od koder mu je po treh mesecih uspelo s skupino tovarišev pobegniti. V hribih okrog Tolmina je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi, najprej kot borec potem pa že od junija 1943 kot komisar glavnega štaba slovenskih partizanskih enot. Od začetka jeseni leta 1944 pa do konca vojne je bil tajnik CK KP Slovenije za Primorsko. Po osvoboditvi Jugoslavije je bil v Trstu tajnik CK tedanje KP Julijske krajine; od oktobra leta 1942 ko je bil Izvoljen za člana prvega slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra istega leta za svetnika AVNOJ je bil na vseh parlamentarnih povojnih volitvah izvoljen za poslanca zvezne in republiške skupščine. Od leta 1946 do 1953 je bil minister za notranje zadeve Slovenije, nato predsednik izvršnega sveta Slovenije in član zveznega izvršnega sveta. Nato je bil Boris Kraigher od leta 1960 podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora zveznega izvršnega sveta za gospodarstvo v Beogradu, ko je postal tudi član sveta federacije. Član CK ZKJ je postal leta 1953, ko je bil izvoljen na petem kongresu, a od decembra 1964. leta je bil tudi član izvršnega komiteja CK ZKJ in član predsedništva CK ZKJ. Boris Kraigher je bil poleg tega tudi član izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije od 1960. leta, a za tem tudi član zvezne konference SZDL Jugoslavije. Bil je hkrati član glavnega odbora SZDL Slovenije. Nositelj je spomenice 1941. leta, reda narodnega heroja in drugih visokih odlikovanj. prišlo v Vietnam Zatem je Fam Van Dong podrobno govoril o programu štirih točk, ki ga je postavila severnovietnamska vlada in ki so: 1. Priznanje neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti Vietnama ter umik ZDA s tega področja. 2. V pričakovanju združitve dežele je treba spoštovati vojaške določbe ženevskega sporazuma. 3. Notranje zadeve Južnega Vietnama morajo rešiti južni Vietnamci v skladu s programom narodnoosvobodilne fronte. 4. Mirno združitev Vietnama mora izvesti ljudstvo obeh področij brez tujega vmešavanja. Fam Van Dong Je poudaril, da te štiri točke ne smejo veljati kot «pogoji» za mirovne razgovore. Pripomnil je, da te točke lahko predstavljajo «podlago za rešitev vietnamskega vprašanja«. Poudaril je, da se ta program ne sme tolmačiti, kot da vsebuje «pogoje». Veljati mora bolj kot ((veljavni zaključki za diskusijo«. Dodal je: ((Glavno vprašanje je doseči rešitev, ki bi se lahko uveljavila. Tisti, ki mora napraviti prvi korak, je Washington. Mi nimamo nobenega dvoma glede tega. Ce se to ne bo zgodilo danes, se bo zgodilo jutri. Zaman je prenagliti se. Ce se skušamo prenagliti, se bo vprašanje postavilo zgrešeno in bomo morali še čakati. Pustimo torej, naj zadeva dozori.« Zatem je Fam Van Dong izrekel mnenje, da je za ZDA najteže sprejeti tretjo točko. S tem v zvezi Severni Vietnam v celoti podpira narodnoosvobodilno fronto in nobena stvar ne bi mogla deliti dveh delov dežele. Toda konkretna združitev ne bi bil nagel proces in sever nima nobenega namena priključiti si jug: ((Proučili bomo vprašanje med nami in ga bomo rešili z najprimernejšimi sredstvi. Glede tega ni nobene sile.« Glede ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama je Fam Van Dong izjavil, da je bombardiranje z vojaškega vidika pomenilo neuspeh. Bombardiranje je povzročilo veliko škodo, toda ni prisililo Severne dežele na kapitulacijo. Gospodarske posledice tega bombardiranja so bile premagane in dežela je sedaj v takem stanju, da lahko nadaljuje vojno m širi svojo moč. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na vprašanje čast-nlkarjev, ali pomenijo izjave Fam Van Donga spremembo stališča, odgovoril, da če je nastala kaka sprememba, «jo mi radi sprejemamo«. Pripomnil je, da mora Hanoj «še pojasniti svoje stališče«. Na vsak način kažejo v državnem departmaju zanimanje za izjave Fam Van Donga, ki je glede tiste točke, ki predvideva združitev obeh Vietnamov, izjavil da ni mišljena takojšnja združitev, temveč samo, da se med obema deloma Vietnama začne proces pogajanj o združitvi, ki bi lahko trajal tudi več let. Na podlagi informacij so poizvedovanja U Tanta o možnosti mirovnih pogajanj potrdila, da je brezpogojni konec ameriškega bombardiranja edina, toda nepremagljiva ovira za razvoj po poti pogajanj. Do enake ugotovitve so prišli na nedavnih stikih med londonskim zunanjim ministrstvom in hanoj-sko vlado. V' Washingtonu pa pravijo, da bi še pred ustavitvijo ameriškega bombardiranja morali dobiti zagotovilo nasprotne strani o zmanjšanju vojaške dejavnosti, ln pogajanja bi se nato lahko začela brez drugih pogojev. To stališče je danes potrdil predstavnik Bele hiše, ki je pripomnil, da je ((predsednik Johnson že izrekel pripravljenost sestati se s Hanojem tudi dlje kakor na sredi poti«. Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta je danes javila, da je izpustila dva ameriška ujetnika, da pokaže dobro voljo ob vietnamskem novem letu. Ameriška vojaka sta bila ujeta 27. maja lani. Poleg tega so izpustili tudi neko filipinsko žensko, ki je bila poročena z nekim uradnikom ameriške letalske družbe, ki deluje v Vietnamu. Ujetnike so izpustili 40 milj vzhodno od Sajgona. Tudi sajgonska vlada je sporočila, da bo v kratkem izpustila nekaj vojnih ujetnikov, v zvezi z vietnamskim novim letom. Ameriška vlada je medtem začela posvetovanja s svojimi zavezniki za morebitno podaljšanje novoletnega premirja. Kakor je znano, je osvobodilna fronta sporočila, da bo za novo leto spoštovala enotedensko premirje. Ameriška vlada pa je določila štiridnevno premirje. Predstavnik Bele hiše je dejal, da ((nimajo nobenega znaka o volji severnih Vietnamcev, da pokažejo recipročnost«. Gre torej za običajne hinavske izjave ameriških predstavnikov, ki trdijo, da «so incidenti med božičnim in novoletnim premirjem pokazali, da morajo ZDA biti previdne«. Ameriška letala «B-52» so danes nadaljevala bombardiranje nekaterih osvobojenih področij v Južnem Vietnamu. Nadaljevala se je tudi srdita bitka med oddelki prve ameriške divizije in oddelki osvobodilne vojne jugozahodno od Bong So-na. Tudi v drugih krajih Južnega Vietnama je bilo več spopadov. Prav tako so pripadniki osvobodilne vojske izvršili več atentatov v Sajgonu in okolici. V poučenih krogih v Washingto-nu pravijo, da bo Johnson zahteval po 10. januarju od kongresa dodatna nakazila od 12 do 15 milijard dolarjev za vojno v Vietnamu. Dr. Tončič o pogajanjih o Južni Tirolski DUNAJ, 4. — Avstrijski zunanji minister Tončič je tiskovnemu uradu ljudske stranke med drugim izjavil: «V ospredju med dejanji zunanje politike, ki jih je leta 1966 storila vlada kanclerja Klausa, Je bilo nadaljevanje pogajanj z Italijo za rešitev južnotirolskega vprašanja. Takoj po sestavi nove vlade so se pogajanja nadaljevala na podlagi razgovora, ki sem ga imel z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem v Strassburgu. Od vsega začetka sem zagovarjal kot bistveno načelo našega obnašanja pri pogajnjlh stališče, da za nas ni sprejemljiva nobena rešitev, v katero ne bi privolili južni Tirolci. Sedaj pričakujemo rezultat pojasnil, ki jih je predsednik bocen-skega pokrajinskega odbora Ma-gnago zahteval od predsednika ministrskega sveta v zvezi z nekaterimi točkami ukrepov, ki naj jih Italija sprejme. Upam, da bo leto 1967 prineslo odločilen korak na- prej na poti rešitve južnotirolskega vprašanja.« Govoril je zatem o drugih vprašanjih zunanje politike. V zvezi s svojim delovnim programom za leto 1967 pa je izjavil: «Na prvem mestu dnevnega reda dejanj mojega ministrstva za leto 1967 je nadaljevanje pogajanj za Južno Tirolsko. Ni nobenega drugega vprašanja zunanje politike, ki bi bilo tako pri srcu vsem Avstrijcem kakor vprašanje Južne Tirolske. U-pam, da bodo kmalu dobile odgovor zahteve dr. Magnaga za pojasnitev nekaterih točk. Seveda se južnotirolsko vprašanje ne more rešiti od danes do jutri in vsaka naglica bi bila napačna. Toda mislim, da je prišel trenutek, ko je treba nadaljevati pogajanja do pozitivnega zaključka. Vse, kar moje ministrstvo lahko stori, bo storilo ob sodelovanju tirolske deželne vlade, ki jo vodi predsednik vlade Wailnoefer.» sko delegacijo vodi zunanji minister Brown, švedsko predsednik vlade Erlander, dansko predsednik vlade Krag, izraelsko bivša zunanja ministrica Golda Meir, norveško tajnik stranke Brattely, belgijsko delegacijo vodi Larock, švicarsko Grutt-r, za francosko pa je navzoč Jules Moch. V svojem pozdravnem govoru je Nenni poudaril, da gre za ((izreden sestanek« socialističnih voditeljev, ki skoraj vsi zavzemajo sedaj najvažnejše položaje v svojih državah. Rekel je, da sestanek nima točnega dnevnega reda, vendar pa bodo razpravljali o odnosih med državami SET ln EFTA, o monetarnem položaju, o odnosih med socialisti in komunisti, o položaju francoskih socialistov spričo letošnjih marčnih volitev itd. Omenil je tudi mednarodna vprašanja ter za vietnamsko vojno dejal, da gre bolj za moralni kot pa za politični problem; omenil je tudi de Gaulla in Kitajce, širjenje jedrskega orožja, atomsko oboroževanje ter poudaril, da vse to ni na dnevnem redu sestanka. Pozneje je govoril Willy Brandt novi zahodnonemški podkancler, ki je obrazložil sodelovanje njegove stranke v novi bonski vladi. Sledili sta intervenciji Golde Meir in Ju-lesa Mocha, nakar je govoril De Martino o političnem položaju v Italiji, zlasti pa o vprašanjih nove združene socialistične stranke. Glede Vietnama je dejal, da je to vprašanje v Italiji zelo občuteno. Poudaril je, da se strinja z Brovvnem glede vstopa Kitajske v OZN in glede prepovedi širjenja jedrskega orožja. Ko je odgovarjal na nekatera vprašanja je dejal, da so odnosi PSU s komunisti določeni v ustanovni listini združene stranke. Za sindikalni položaj v Italiji je rekel, da je različen kot v drugih državah. Popoldne je govoril Brovvn o odnosih med SET in EFTA. Rekel je med drugim, da je Anglija pripravljena sodelovati v EGS ne samo v gospodarskem, temveč tudi v političnem smislu. Med diskusijo se 'e oglasil zopet Nenni. ki je rekel, im?uč meddrug etaoin etaoln etao da bi pomenil vstop Anglije v EGS «velik merkantilni dogodek gospodarske važnosti«, vstop pa bi imel tudi politični značaj. Ko je govoril o de Gaullu je Nenni dejal, da ni generalova največja odgovornost v tem, da je izstopil iz NATO, temveč «v sabotiranju skup. ne Evrope«, kajti brez gospodarske in politične skupnosti Evropa ne obstaja, oziroma obstoji samo na zemljevidu. Rekel je, da je Anglija na čelu tehnološkega evropskega razvoja, tako da bo njen vstop v evropsko skupnost neprecenljive važnosti. Po drugi strani pa bo skupnost Angliji lahko pomagala pri reševanju njenih denarnih vprašani. Nato je Pittermann poročal o odnosih med socialističnimi in komunističnimi strankami. Cariglia, ki se je oglasil v diskusiji o Pittermanno-vem govoru, je ponovil, da so odnosi PSU s komunisti urejeni z ideološko listino o socialistični združitvi ter dodal, da »posamezne iiimiiiiiiiiutiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiumimiiiiimiiiiiimimmmiiiiiiimimiiiiiiMiiiimiiiiiiMiiiiii SPOR MED MOSKVO IN PEKINGOM V Moskvi znova poudarjajo da je čas za konferenco KP Nova ostra obsodba politike kitajskih voditeljev MOSKVA, 4. — V Moskvi in Leningradu so bili sestanki mestnih in pokrajinskih partijskih komitejev, na katerih so pojasnjevali resolucijo plenuma CK KP SZ, ki je bil lanskega decembra. Resolucijo so obrazložili glavni tajnik Brež-njev v Moskvi ter tajnik in član političnega urada Mihail Suslov v Leningradu. Kakor poroča agencija Tass, so na moskovskem sestanku sprejeli resolucijo, ki ostro obsoja politiko kitajskih voditeljev. Resolucija pravi, da nedavni dogodki na Kitajskem in sklepi 11. plenuma KP Kitajske dokazujejo, da je politika velesile, ki jo vodita Maocetung in njegova skupina, prišla v novo nevarno razdobje. Resolucija ugotavlja veliko zaskrbljenost, ki jo povzročajo politika sedanjega vodstva KP Kitajske v mednarodni politiki, politika do socialističnih držav, sovražna gonja proti KP SZ in Sovjetski zvezi in razbijaška dejavnost v mednarodnem komunističnem gibanju. Zatem poudarja resolucija, da kitajska dejanja škodujejo socializmu, mednarodnemu delavskemu gibanju in narodnoosvobodilnim gibanjem ter dodaja, da kitajska politika objektivno pomaga imperializmu. Resolucija odobrava sklepe plenuma CK KP, izreka vso podporo notranji in zunanji politiki KP SZ in sovjetske vlade in dodaja, da v sedanjih pogojih vedno bolj dozorevajo možnosti in potreba nove mednarodne konference komunističnih in delavskih strank. Na koncu obsoja resolucija ameriško in zahodnonemško politiko in poudarja, da je potrebno odbiti vojnohujskaške sile imperializma ter njihovo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Trije sovjetski časnikarji, ki so jih nedavno izgnali iz Kitajske, so na tiskovni konferenci v Moskvi izjavili, da je Maocetungova žena navdihovalka «rdečih gardistov«. Kitajska vlada je zahtevala odhod treh časnikarjev, ker so v Sovjetski zvezi sedaj samo trije kitajski dopisniki, medtem ko je bilo na Kitajskem šest sovjetskih dopisnikov. Poleg tega je kitajska vlada obtožila tri časnikarje, da so širili lažne in tendenciozne novice. Na vprašanja časnikarjev so trije moskovski časnikarji izjavili med d.ugim, da ne vedo, zakaj Maocetung nikoli ne govori. Dodali so, da se na Kitajskem opaža živahen odpor proti kulturni revoluciji. Na koncu so izjavili, da je kitajska a-tomska bomba velike važnosti s propagandne plati. Toda nima skoraj nobene važnosti z vojaške plati. Dopisnik «Izvestij« je omenil, da so v zadnjem času brez sledu izginili številni _ vidni voditelji kitajske komunistične stranke in državniki. Pripomnil je, da so kitajske oblasti morda izgnale tri sovjetske časnikarje, ker so v svojih poročilih iz Pekinga predvsem poudarjali pra ve namene kulturne revolucije. Kitajski zunanji minister Cen Ji je na sprejemu v burmanskem po slaništvu v Pekingu izjavil: »Ponovno slovesno izjavljamo, da Ki tajska ne bo nikoli prva uporabila atomskega orožja.« Poudaril je važnost «kulturne revolucije za zgraditev socializma« in pripomnil, da je Kitajska odločena nadaljevati borbo proti imperializmu, »revizionizmu« in reakciji ter podpirati revolucionarne narode v borbi za mir in neodvisnost. Na koncu je dejal, da kitajsko atomsko orožje služi samo obrambi in da Kitajska teži po zadnjem smotru, ki je odprava vsega jedrskega orožja. stranke v zvezi s posebnim pij žajem ne morejo načelno odklai J ti sodelovanja s pogojem, da zajamčena načela socialistične mokracije.« Jutri se bo sestanek nadaljtl z razpravo o mednarodni denE.J likvidnosti. Zato se predvideva, r bo govoril minister Pieraccini. j tri se bo sestanek tudi zaključ i Pittermanovo tiskovno konfereil Predsednik vlade Moro je udele:l ce sestanka Intersoc povabil naj čerjo v «Villa Madama.« Tiskovni urad CGIL je sporč da se potrjuje proglasitev sta1! železničarjev od 21. ure 9. januif do 21. ure 10. januarja t. 1. Zali se je tudi sindikalno gibanje r| rudarji, ker njihova delovna vsil zavna pogodba še ni obnovljena, F pa je dosežen sporazum o obrl delovne pogodbe za železničatj delo v pristaniščih Genove, SčJ ne in Neaplja. Po neuspelih p(| janjih za obnovo sporazuma 1NAM in lekarnarji, je INAM ročil, da so odnosi z lekarnarji jeni na podlagi osnovnega spor;J ma od 9. oktobra 1959. Iz Bočna pa poročajo, da je zicija obtožila predsednika bo^ skega pokrajinskega sveta dr. gnaga, ki je tudi predsednik «S tlroler Volkspartei«, ker se je L ležil maše zadušnice za terorist Keschbaumerjem. Magnago je vil, da je to storii, ker je bil osel ■prijatelj atentatorjeve družine ' — pred atentati — voditelj S\ Von Hase o atomskem orožju BONN, 4. — Podtajnik za in I macije von Hase je na svoji lel nji prvi tiskovni ko. ferenci spij čil program kanclerja Kiesingel za januar. Jutri se bo kancler j nil iz Tuebingena, kjer je sprl podanika v Parizu Klaiberja in j z njim pogovarjal o pripravah f svoj bližnji obisk v Parizu. Jutri se bo Kiesinger udeležil Bonnu sestanka vodstva demokrf janske stranke ter bo sprejel ni škega poslanika v Washingtl Knappsteina. 11. januarja bo pa sedoval prvi seji vlade tega 1| po obisku v Parizu 13. in 14. 24. in 25. v zahodnem Berlinu. Na vprašanje o stališču bor vlade glede pogodbe proti širje jedrskega orožja je von Hase i| vil, da namerava Bonn olajšati sl nitev kake pogodbe, toda s pogl 1 da se upoštevajo potrebe vaif sti nejedrskih držav; 2. da se števa pravico kolektivne saj obrambe vseh držav (von Hase hotel dati drugih pojasnil o terj Severnovietnamska vlada je u: no zavrnila novo angleško pobi za sestanek predstavnikov am ške, sajgonske in hanojske vi V svoji izjavi pravi hanojska da, da je angle ka pobuda v sprotju s stvarjo miru ter da za dejanje polno zlobnih nami Na koncu poudarja izjava, da v Vietnamu takoj znova zavla mir, če bodo napadalci sprejeli ri točke hanojske vlade. Predsednik hanojske vlade F| Van Dong pa je to stališče pom. v intervjuju, ki ga je dal v Ham podravnatelju «New York Time: Harrisonu Salisburvju. Izjavil da se bodo pogajanja za konec ne mogla začeti, takoj ko bo shington ustavil svojo vojaško .javnost. Prvi korak mora sto VVashington. Zanimive so njegi izjave, da štiri točke niso pogoj začetek pogajanj, temveč lal predstavljajo «podlago za reši vietnamskega vprašanja«. Dejal tudi, da se pri sprejemanju ol čitev ne smejo prenagliti ter da bolje počakati, da stvari dozo: Tudi kar se tiče združitve obeh lov Vietnama, je izjavil, da se’ nima nobenega namena prikljui si jug ter da je treba to vpraša rešiti z najprimernejšimi sred: brez vsake naglice. V Washingtonu kažejo precejši zanimanje za ta intervju, vem kakor običajno, ponavljajo, da potrebna dodatna pojasnila in ni nobenega znaka, da bi bil noj pripravljen začeti pogajal V Moskvi so včeraj znova za’ odločno stališče proti politiki kitj skih voditeljev. Na sestanku tijskih komitejev v Moskvi in ningradu sta Brežnjev in Sus pojasnjevala resolucijo nedavni plenuma CK KP. V.Moskvi so sestanku sprejeli resolucijo, ki oi brava sklep plenuma ter odloč obsoja politiko kitajskih voditelj« ki objektivno koristi imperializrr Poudarili so tudi, da vedno bi dozoreva čas za sklicanje konfert ce komunističnih strank. Za sklicanje konference komu stičnih strank se je izrekel tu glavni tajnik KP Francije Waldei Rochet v svojem včerajšnjem gov ru na 18. kongresu francoske munistične stranke. V Bonnu je podtajnik za inf« macije von Hase na tiskovni ko ferenci izjavil, da namerava Bor olajšati sklenitev pogodbe proti jenju jedrskega orožja. Vendar postavlja pogoje, da se upošteva potrebe varnosti nejedrskih drža da se upošteva «pravica kolektivi samoobrambe vseh držav«. Glei te točke ni dal nobenih pojasn vendar očitno namigava na atoi sko silo NATO ali kaj podobneg Izjavil je tudi, da bi morali pr pustiti »politično enotni Evrop svobodo, da odloča o tej zadevi. (Tu bo liidrncontrala tu tovarna celuloze...)) ( Nekega večera sem v velikem .otelil Sibirija v Irkutsku gledal ialjnovzhodni televizijski pro-ram». Kazal je dokumentarni lm Tajužnaja ekspedicija. Skupi-a topografov in geologov se je pustila s helikopterjem nekje glo-oko v Tajgi na območju reke ngare in pričela življenje pod 3tori. Vdirali so v prastari gozd, eležili na kartah svoje ugotovitve, zvečer pa so ob velikem ognju " ekli medvedje meso in si pripoji edovali spomine iz svojega ne-; avadnega življenja. . Naslednjega dne sem povedal vojemu gostitelju časnikarju Gor-iičkinu svojo veliko željo: l. «Saša, rad bi v tajgo, tja, kjer 1 ve ljudje, ki prinašajo civiliza-i jo v divjino.« Saša Gorjačkin Je sumljivo ki-j lal z glavo. Težko je izpolniti ta-j o željo. Pot v tajgo slednjič ni ■ / avaden turistični sprehod. Ven-3 ar bo skušal kaj narediti. J Utrudljivo in čudovito lepo je } Ho pohajkovanje v trikotniku Ir- 5 utsk — Bajkalsko jezero — doli-a reke Angare. Rekli so mi, da f s to prava Sibirija, tista, o ka-\ iri malo vedo in pišejo, o kate-J se spreletavajo legende. \ Potovali smo zelo različno: z le-, ilom, avtomobilom, ladjo in čol-,lpm pa tudi peš... p Gorjačkinova obljuba, da bo m skušal nekaj storiti«, se je ures-< ičila. Bil sem pač pripravljen * reživeti nekaj dni «po sibirsko«. Jj Hiter motorni čoln Je sekal va-^ >ve lepotice Angare in za vsakim 'ko bomo lahko ugotovili, da se za navedenim imenom ne skriva anonimnež. Zato naj nam more-! bitni Romeo Fabris pošlje svoj naslov in potem se bomo naprej menili. (Bralcem svetujemo, da si ta cenik in urnik izrežejo in si ga shranijo, n. pr. kar v avto.) CENIK IN URNIK veljaven od 1. januarja 1967 I. POSTOJNSKA JAMA A. Cenik • 1. ' Normalna vstopnina: odrasli din 1.500 otroci od 6 do 12 let » 750 2. Popusti: a) člani množičnih organizacij SFRJ: odrasli din 750 otroci od 6 do 12 let » 500 b) skupine srednjih in visokih šol SFRJ » 500 c) skupine učenčec osemletk SF'RJ in vojaki » 250 V gornje cene je za ogled Postojnske jame vključen tudi prevoz z jamsko železnico in vodniška služba. Z a inozemske študente veljajo posebni popusti. B. Umik ogledov: 1. Od 1. aprila do 31. oktobra ob: 8.30, 10.30, 13.30, 16.00 in 18. uri 2. Od 1. junija do 30 septembra: isto kot pod točko 1 in še ob 12.30. 3 Od 1. novembra do 31. marca ob. 9.30 in 13.30. V sezoni so obiski tudi vsake pol ure, odvisno od števila obiskovalcev, po zgoraj navedenih cenah. Isto velja za najavljene skupine. Po dogovoru z upravo Postojnske jame so lahko izredni obiski ob vsa- kem času in sicer s plačilom enkratne pristojbine 1000 din za poseben obisk in vstopnice za vsakega obiskovalca. II. PREDJAMSKI GRAD 1. Normalna vstopnina: odrasli din 300 otroci od 6 do 12 let, skupine šol SFRJ in vojaki » 150 Grad si lahko ogledate vsak dan vse leto. III ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI A. Cenik 1. Normalna vstopnina: odrasli din 1.000 otroci od 6 do 12 let » 500 2. Popusti: a) člani množičnih organizacij odrasli din 500 300 300 200 otroci od 6 do 12 let » b) skupine srednjih in visokih šol SFRJ » c) skupine učencev osemletk SFRJ in vojaki » Izredni obiski so lahko ob vsakem času po dogovoru pri blagajni po naslednji tarifi: minimalna vstopnina do 6 oseb din 6.000 za vsako nadaljnjo osebo normalna vstopnina. B. Urnik: 1. Od 1. junija do 30 septembra ob: 10.00, 13.00, 15.00 in 17.00 url 2. V aprilu, maju in oktobru ob: l 10.00 in 15.00 uri. 3. Od 1. novembra do 31. marca ob: 10.00 uri. (V nedeljah in praznikih tudi ob 15.00 uri.) Obiski so mogoči vsak dan. IV. PIVKA IN ČRNA JAMA A. Cenik: 1. Normalna vstopnina: odrasli otroci od 6 do 12 let 2. Popusti: člani množičnih organizacij SFRJ: odrasli otroci od 6 do 12 let, skupine šol SFRJ tn vojaki » 150 Izredni obiski so lahko ob vsakem času po dogovoru pri blagajni Pivke jame po naslednji tarifi: minimalna vstopnina za izredni obisk do 4 osebe din 2.000 za vsako nadaljnjo osebo se plača normalna vstopnina. B Umik: din 500 » 250 250 Potres v Grčiji ATENE, 4. — Na severnem Pele-ponezu so davi občutili potresni su-nek, ki je poškodoval 500 poslopij. Osem oseb je bilo ranjenih, ena med njimi huje. Ljudje v vaseh so 1 od 1. aprila do 31. oktobra ob: 8.00, 10.00, 14.00 in 16.00 uri. 2. Od 1. julija do 30. septembra: isto kot pod točko 1, in še ob 12.00 uri. 3 V ostalih mesecih se Je za izredne ob,_' - treba dogovoriti z u-pravo Postojnske Jame. V gos n je cene je vključena tudi vodniška služba. Gitiliano Črnima, ki sc je uveljavil v italijanskih vvestern filmih Dva d«lavca ubita v kamnolomu MASSA CARRARA, 4. — V ne kem kamnolomu v kraju Piastrone je prišlo do nesreče, ki je zahtevala življenje dveh delavcev. Neki velik blok marmorja je nenadoma počil in ena polovica je pokopala pod seboj delavca, stara 45 in 30 let. Oba sta bila poročena in Imela sta po dva otroka. Tat je na policiji močno zvišal število svojih tatvin GENOVA, 4. — Dva mlada, oborožena, človeka sta davi okrog 10. ure izvršila rop v draguljarni Pea-no v Genova-Pegli. Ko sta vstopila, Je bila v lokalu 52-letna lastnica, ki sta Jo zvezala, nato pa odnesla raznih ur in draguljev za dva milijona lir. Orožniki iz Grimauda v okrožju Var (Francija) so aretirali nekega 24-letnega Severnoafričana, ki so ga zalotili med ropanjem v neki vili. Policija je obtožila mladeniča 129 tatvin v zadnjih mesecih v Dragui-gnanu, Frejusu, Le Muyju, Lorgesu in Grimaudu, toda podjetni tat je priznal, da Jih ima na vesti znatno več: okrog 300 — poleg nekaj ropov z orožjem tn še drugih kazni-vih dejanj. LONDON, 4. — Štirje zakrinkani roparji so prišli v urad baleta Sadler’s Wells in odnesli plače — za okrog 13 milijonov lir. • • * RIM, 4. — Eduardo De Filippo in Mino Maccari sta režiser in scenograf Sostakovičeve opere «Nos», ki jo bo rimsko operno gledališče uprizorilo v soboto 7. januarja. * • • MONTECARLO, 4. — Mlada av strijska sopranistka Ute Aichbi chler (20 let) bo debutirala 20 januarja v Montecarlu s koncer tom v korist italijanskih poplav Ijencev. S sopranistko bi se mo ral v kratkem poročiti Milko Škofič. » « • ABERDEEN (Škotska), 4. — Slavna operna sopranistka Mary Garden je včeraj zvečer umrla v svojem stanovanju blizu Aberdeena. Imela je 89 let. Jovan Hadži, Vprašanje individua-litete pri spužvah; Štefan Michie-li, Spektralna občutljivost insektov; Rajko Pavlovec, K taksonomiji numulitin; Vanda Kochanskg-Devidč in Anton Ramovš, Zgor-njekarbonski mikrofosili in strati-grafski razvoj v zahodnih Karavankah: Dragica Turnšek, Z gor-njejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije; Alojz Šercelj, Pe-lodne analize pleistocenskih in ho-locenskih sedimentov Ljubljanskega barja. V zborniku na 472 straneh je vloženih večje število tabel na boljšem papirju ter še dve prilogi. Druga publikacija, ki tudi nosi letnico 1966, je 21. zvezek Del Razreda za filološke in literarne vede, oziroma 9. zvezek Inštituta za slovensko narodopisje. V njem je objavljena razprava Ivana Grafenauerja Slovensko-hrvaška ljudska pesem Marija in brodnik, ki ji je dodana še kratka razprava Zmage Kumer Legendarna pesem o «Mariji in brodniku» z glasbenega vidika. Grafenauerjeva razprava je bila sprejeta na seji predsedstva SAZU že 1. junija 1962, vendar pa avtor ni dočakal natisa (umrl 29. dec. 1964). V letu 1966 je izšla tudi večja glasbena publikacija; Lucijan Marija Škerjanc, lil., IV. in V. godalni kvartet. Partitura. Ti trije kvarteti so nastali že l. 1925, 1935 in 1945. Izdaj jih je Razred za umetnost SAZU, in sicer je pu blikacija izšla v seriji za glasbeno umetnost. Nadalje je izšla v preteklem letu Bibliografija Franca Močnika, ki jo je sestavil Jože Povšič; izdal jo je Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede. (V našem listu je o njej in o Močniku obširneje pisal dr. Lavo Čermelj.) Inštitut za raziskovanje krasa v Razredu za prirodoslovne in medicinske vede je izdal IV. zbornik Poročil — Acta carsologica s sledečo vsebino: Ivan Gams, K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem;1 Srečko Brodar, Pleisto-censki sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami; France Osole, Sondiranja v kraških jamah iz okolice Prestranka; Ivan Gams, Poročilo o barvanjih Dimnicah in v Triglavskem breznu v l. 1964; Karl Strasser, Die Diplopoden Slotveniens; Egon Pretner, Najdišča jamskega hrošča Spelaedromus pluto Reitter 1881. Miroslav Kališnik je avtor razprave Fluorimetrijska analiza notranjega obtoka v ohlajenem kuncu, ki je izšla kot Razprave IV/1 Razreda za prirodoslovne in medicinske vede v oddelku za medicino. Inštitut za geografijo istega razreda pa je izdal skoraj dvesto strani obsegajočo razpravo Gor nja Savinjska dolina, ki jo je na pisal Drago Meze. Nagrado «Etna-Taormina» so dobili Ungarettl, Holan in Enzensberger CATANIA, 4. — Mednarodna nagrada za izdane pesmi «Etna-Taorminau je bila za letošnje izdaje podeljena Italijanu Giuseppu Ungarettiju, za tuje zbirke pa ex aequo Cehu Vladimiru Holanu in Nemcu Hansu Magnu Enzens-bergerju. Imena je na tiskovni konferenci objavil predsednik razsodišča, Nobelov nagrajenec Sal-vatore Quasimodo. Nagrade bodo izročili med slovesno cerimonijo jutri v gledališču «Bellini». Jubilej Paole Itorboni MILAN, 4. — Igralka Paola Bor-boni, dobro znana tudi tržaškemu občinstvu, bo 8. januarja v gledališču San Erasmo proslavila 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Mednarodna gledališka sezona v Londonu LONDON, 4. — V okviru mednarodne gledališke sezone, ki se bo pričela v Londonu v prvih mesecih letošnjega leta, bo na odru gledališča Aldvoich nastopilo osem gledaliških skupin, od katerih jih je pet prvič v Veliki Britaniji. Gre za milanski Piccolo Teatro ter za japonsko gledališče «No», ki bo predvajalo svoj repertoar dva tedna, pričenši z 10. aprilom. Ostale skupine so Poljsko narodno gledališče, Bremensko gledališče iz Zahodne Nemčije, gledališče Ca-meri iz Izraela, Comedie Fran-gaise, češkoslovaško gledališče Ba-laustrade in Grško umetniško gledališče. Natečaj za novo dramo RIM, 4. —- Italijanski inštitut za dramo (IDI) je razpisal šesti vsedržavni natečaj za novo dramo, ki bo prejela nagrado dva milijona lir; en milijon bo pravzaprav predujem na avtorske pravice za predstave ali radiotelevizijske oa-daje. Besedila bo treba dostaviti tajništvu za natečaj pri IDI do 30. aprila 1967. • • » RIM, 4. — Preteklo noč so tatovi obiskali stanovanje igralke Lydie Alfonsi. Poleg drugega so ji odnesli več nagrad in številne svečnike umetniške izdelave. v Se dva Remarqueova romana v slovenščini Letos smo dobili toliko romar nov Ericha Marie Remarqua v slovenskem prevodu, kot vsa dosedanja leta skupaj. In tako imamo po zaslugi mariborske založbe Obzorja, ki je izdala. Nemško trilogijo, ter po zaslugi Državne založbe, ki je izdala štiri romane, najbolj priljubljene tekste tega pisatelja, zdaj dosegljiva vsa poglavitna dela tega velikega nemškega pisatelja, antifašista, borca proti vojni in nasilju. V okviru štirih romanov, ki podajajo zaokroženo podobo Nemčije v času od prve do druge svetovne vojne, sta pri Državni založbi po romanih Trije tovariši in Slavolok zmage, zdaj izšla še dva romana: VRNITEV in ISKRA ŽIVLJENJA. Z obema deloma je zdaj dopolnjen Remargueov opus in zaključena izdaja izbranega dela v štirih knjigah. Roman VRNITEV je močno podoben najboljšemu Remargueo-vemu tekstu iz prvega obdobja njegovega dela, romanu Na zahodu nič novega. Tudi roman Vrnitev sega v čas neposredno po prvi svetovni vojni in govori o nemških vojakih po končani vojni. Je tudi avtobiografsko pobarvan, saj je mogoče vsakomur, ki pozna Remarqueovo življenjsko pot, takoj spoznati, da je snov deloma tudi avtobiografsko pobarvana in zato še toliko bolj pristna. Nemški vojaki se po premirju vračajo iz rovov domov. Redki vlaki so nabito polni in na stopnicah in strehah najdejo mnogi smrt, ker hočejo čimprej priti domov. In bolj ko se vračajo proti domu, bolj se veselje spreminja v strah in skrb. In strah ni neutemeljen. Razmere v poraženi Nemčiji so težke, povsod vlada pomanjkanje, inflacija. Ljudje, nezadovoljni z vsem, siti vojne in pomanjkanja, začno dvigati glave. Oblast pa s puškar mi nastopa proti stavkujočim, proti demonstrantom in proti nekdanjim vojakom, ki bi radi kruha in dela. Pri tem pa nekdanji vojaki doživljajo osebne tragedije. Enemu se je žena spečala z drugim, drugi ne najde miru in konča s samomorom, mladi fantje so nezadovoljni, ker morajo spet v šolo, ki so jo zapustili pred leti sredi pouka. Skratka, vse se pokaže drugačno kot v sanjah, ki so jih sanjarili na fronti. Vojna je uničila vsa upanja, vse iluzije, uničila je mlada življenja tudi tistih, ki so morda ostali živi. Seveda so pisateljevi avtobiografski podatki samo rahla osnova tega teksta, v katerem je avtor. pokazal usode vojakov, ki so po končani prvi svetovni vojni vračajo domov in doživljajo tam ne samo nove tegobe, temveč nova razočarania in novo trpljenje. Iz pisateljeve pripovedi, ki je vseskozi zanimiva in daje slikovito panoramo dogodkov po prvi svetovni vojni, veje pisateljeva ostra obsodba vojne, nasilja in vseh njenih zlih posledic. Čeprav kriti: j očita Remarqueu da je bulvarni pisatelj, da srečamo v njegovih tekstih ljudi, ki so prototipi ljudi s plakatov, da je v opisih dogodkov precej romantično pobarvanih srečanj, da pa so njegovi romani obrtno odlično izdelani, lahko vseeno rečemo, da to za roman Vrnitev ne velja docela. To je vendarle pristen, z občutkom in pravo mero napisan tekst, močno doživet, morda bolj reportažen kot rnmansiran z zapleti tn prepleti, toda vseskozi zanimiv in z idejo humanizma prežet tekst, ki nas zadovolji. Zaradi vsebine in moralnega jedra. In zato bodo z njim zadovoljni predvsem manj zahtevni bralci. Vendar bodo zadovoljni tudi tisti, I! od romana ve pričakujejo samo zanimivih zgodb, temveč si žele obravnavanja določenih problemov. Drugi roman ISKRA ŽIVLJENJA pa je šibkejša delo in ne dosega po umetniški moči niti no zanimivosti zgodbe boljših Re-marqueovih del Pisatelj v tem tekstu pripoveduje o koncentracijskem taborišču in o ljudeh iz njega: o zaprtih, mučenih in preganjanih ljudeh in o eseso'iških gospodarjih. Remarque v tem romanu ne pove pravzaprav ničesar novega, ne odkrije nam ničesar takega, česar še m bi vedeli iz dokumentarni i tekstov ali drugih literarnih pričevanj. To pa. kar mm posreduje, pa tudi ni tako pripovedovano, da bi nas prevzelo i pretreslo. Remargue se je kri mojster v kombiniranju zgodb in mojster v pripovedovanju pač lotil tudi teme koncentracijskih taborišč, katero je pač imel za aktualno in tako. da jo mora v svojih romanih tudi obdelati. Zal p j v tej svoji pripovedi ni ustvaril take umetnine, da bi preseg’a okvir običajnega, povprečnega teksta. Ne moremo sicer niti re-t., da bi zgodba ne bila zanimiva, tudi ne moiemo reči, da pisatelj ne obsoja nacističnega nasilja nad človekom, teptanja človekove osebnosti in največje sramote, ki so jo počeli Nemci nad vsem človeštvom. Toda roman zato še vedno ni zreli umetnim, ki bi nas prevzela in pretresla. I-skra življenja ostaia zat i m zelo povprečnem ali celo nižjem nivoju in sodi med šibka Remargueo-va dela. Sl. Ru. * • • Desetletnica smrti Artura Toscaninija MILAN, 4. — Dne 16. januarja bo desetletnica smrti Artura Toscaninija. Milanska Scala bo počastila njegov spomin z izvedbo Verdijevega Requiema pod vodstvom Herberta von Karajana. Solisti bodo Leontgne Priče, Fioren-za Cossotto, Luciano Pavarotti in Nikola) Djaurov. Zborovodja bo Roberto Benaglio. ČETRTKOVA ČRTICA Ne bodi smešna, Ann. Obljubil sem prijateljem, da pridem nocoj v klub, in šel bom,* je skoro jezno rekel Carl svoji drobni, nežni ženici. «Lepo, lepo. Prijateljem si obljubil. Jaz pa naj zopet samevam ves večer doma,* je zahlipala Ann. cGlej jo! Radio imaš. Televizor. Topel dom. Kaj še hočeš?* je rekel. «Tebe, Carl. Razumeš. Pogrešam te!» je vzkliknila in ga pogledala z velikimi sivo modrimi očmi, ki so zaradi razburjenja postajale vijoličaste. «Toda ljubica, saj te imam vendar rad. Glej samo, kako lep dom sem nama ustvaril,* je rekel Carl pomirjevalno. •(Torej pojdeš res ven?* se je sgrozila. ■'(Seveda. Saj sem ti že povedal.* «Jaz bom pa zopet sama. O...* je zdihnila. «Kako otročja si,* je zmajal 2 glavo. Nato pa se je domislil: *Pa bi šla v kino, ljubica.* Ann je nekaj trenutkov napeto razmišljala. Nenadoma ji je v očeh zasijal višnjev lesk, kakor da se ji je v kodrasti glavi porodil presenetljiv domislek. «Pojdem,* je prikimala skoro navdušeno, kakor da bi se celo ogrela za predlog. Carl se je temu sam pri sebi skoro začudil, a je vendarle rekel: «.No vidiš. Večer ti bo prijetno minil. Obljublam ti, da pojdem kdaj tudi jaz s teboj. A sedaj pohiti, če hočeš, da te zapeljem do kina.* «ifih, saj ni tako daleč. Le nekaj ulic. Tja bom že prišla. Toda po končani predstavi pridi pome. X el ja?* «Prav, Ann. Gotovo pridem. In dobro zakleni, preden boš šla od doma.* Ann se je bežno nasmehnila, ko je pomislila, da je Carl že večkrat omenil, kako se boji, da bi prišli v njun dom vlomilci, ker stoji njuna hiša v vrtu prav na koncu ulice. Ko je predstava minila, se je Ann nervozno rinila med množico kino obiskovalcev proti izhodit. Carl je s svojim avtomobilom čakal blizu izhoda. «0, tu si! Bala sem se že, da ne boš prišel,* je vzkliknila. «Noričica! Same te pa res ne bi puščal tako pozno na ulicah,* se je nasmehnil. Odpeljala sta se. Neonska reklama je žarko in pisano razsvetljevala noč. Tu in tam se je Carl ozrl ženi v obraz. Zmajal je z glavo. '(Zakaj pa si tako razburjena? Ali je bil film tako napet?* «0, da!» je rekla in ga gledala z odsotnim pogledom. Obstala sta pred domom. Ann je izstopila in počakala, da je Carl zapeljal avto v garažo. Nulo sta skupno stopala po stopnicah do vežnih vrat. Carl je odklenil s svojim ključem in stopil nejprej v dnevno sobo. Prižgal je luč «Strela! Kaj pa to pomeni?* je kriknil. Ann je ob njem drhtela. Molčala je, kakor da ji je strah odvzel dar govora. S Carlom vred je strmca v razdejanje. In res je bi'o razdejanje. Pravo pravcato razdejanje. Nekaj sto'ov je bi’o nrevrnje-mh. Dragocena vaza je ležaja razbita na tleh. Omara je bila vlomljena. Povsod je bilo razmetano perilo in posteljnina. Videti je buo, kakor da je nekdo v nejvečji naglici nekaj iskal. Ducata Carlovih perlonskih srajc ni bilo nekjer. Tudi tista rabljena, ki jo je zvečer slekel, je manjkala. Zlati zapestni gumbi so bili na njej. Manjkalo pa je tudi nekaj Anninega perila, bluz in oblek. «Kaj pa sedaj?* je drhtela Ann. «Telefoniral bom na policijo,* je rekel Carl in stopil k telefonu. Za hip se je zamislil in rekel. «V klub bom telefoniral. Inšpektor je bil z nami. Po vsej verjetnosti je še sedaj tam.» Kmalu je bil pred hišo avtomobil. Inšpektor si je ogledoval po-zorišče. Medtem se je pogovarjal s Carlom. Bila sta dobra znanca. «Vi torej mislite, da je prišel vlomilec skozi shrambo,» je rekel inšpektor in pogledal Ann. «Da. Saj je bilo sicer vse zaklenjeno. Le tisto okno je ostalo odprto. Pozabila sem ga zapreti, preden sem odšla,* je plašno povedala Ann. Inšpektor je stopil v shrambo. Ogledoval si je okno. Pravzaprav okence. Zmajal je z glavo in menil: «Velik pa ni mogel biti ta vlomilec. Kvečjemu doraščajoč otrok bi se mogel zriniti tu skozi.* Vrnili so se proti dnevni sobi. Na hodniku se je inšpektor ustavil. Ostro je vdihnil zrak. Tedaj je tudi Carl zavonjal tenek, komaj ovazen vonj po nekih kemičnih ožganinah. Inšpektor je odprl vrata, ki jih je dosegel. Bila so kuhinjska. Carl je stopil za njim. Ann ie obstala na hodniku pred vrati. Sedaj. ko so bila kuhinjska vrata odnrt.a. je bil tisti vonj tudi na hodniku za spoznanje močnejši. Inšpektor je molče stopil k štedilniku. Odprl je vratca ognjišča. Pomignil je Carlu, naj stopi bliže. Carl je res pristopil k štedilniku in pogledal vanj. Kurišče je bilo zatlačeno z nekako svetlečo se temno kepo. Inšpektor je pobezal po tej kepi in jo premaknil. Dotaknil se je kocinaste začrnele ploščice in jo s krpo. ki jo je vzel z obešalnika, trdo zgladil. Ploščica se od kepe sicer ni odluščila, a zalesketala se je v zlatem soju. Bil je Carlov zlati zavestni gumb... «Gospa. ali še vedno vztrajate, da ste bili v kinu? Ves večer? Pri vsej predstavi?* se je obrnil k Ann. Ann na hodniku se je zamajala, naslonila na steno in grenko zajokala. «Ha, pravzaprav bi vas moral aretirati. Zaradi podtaknjenja vloma in namernega uničenja materialnih dobrin.* je reke'. Nato je zmajal z glavo. In še enkrat Tudi v tretje. Carl je osuplo pogledal zdaj ženo, zdaj inšvektorja. Tedaj se je inšpektor obrnil proti njemu. Položil mu ie roko na ramo in resno, prečudno resno rekel. «Veš. Carl. če bi jaz imel tako čedno, toka mlado in tako ljube čo ženo. bi je noben večer in pod nobenim nogojem ne puščal samevati doma... Obrnil se je k izhodu, da bi odšel Carl in Ann, ki se je med njegovim Carlu namenjenim nasvetom že malce pomirila, sta ga komaj i'od'-š"’a, da ju res ni kar takoj zapustil. K. ■ — Posluši Mihec, meni je aden reku, de be ti, ke si namalo udarjen, lahko kej prerokovau zde j za novo leto. Ke zdej je čas za tu jn vsi časniki pišejo u tem cajti horoskope jn prerokovanja. — O Jakec, ne stoj vre prve dni novga leta začent ofendirat! Jn udarjen boš ti, ke te bom jest, če boš taku taku govoru. — Ben, ben Mihec, ne stoj bet tak! Sej nisem mislu taku hudo. Taku se reče, ne, tistem, ke delajo prerokovanja, ke pišejo horoskope jn ke prelendirajo, de be ledje vervali, kar jem pravejo. Sej te nisem tou ofendirat. —- O, taku se me dopade! Jn zdej de ti rečem, jest tu tudi res lahko kej povem za naprej, ma ke se bo res zgodilo. — Kej res? Ben, povej kej, povej! — Narprej ti povem, de bo u tem leti pozimi mres jn poleti pej vroče. — E, tu sm znou tudi jest. — Figo si znou. Če se znou, si mogu povedat. Ma povedau sm jest. Jn ne stoj me motet, ke pole zgebim koncentracjo. Pole ti povem, de bo tudi u tem loti na komandi levi center jn bo vse — ku be reč — relizirau, kar jema bet jn tudi zastran nas. U tem leti nam ne bojo dajali več nobeneh oblub ma samo konkretne reči. Zastran šul bojo nardili vse tisto, kar če jemet sindakat slovenske šuie. Jem bojo rego-lirali služben položaj, jem bojo poskrbeli bukve jn vse, kar je treba. Na tribunali bojo nardili dvojezičnost jn bo vsak sodnik, ke se bo na-vadu slovensko, dobu an poseben premjo. Za koštetirat, ki je petjndvajsti pr stu Slovencou, bojo letos nardili volilne okraje jn taku si bo tudi tista mešana komisija lahko kej pomagala. Pole bo naš teater jn tudi druge organizacje dobile aneh strašanskeh soudov, aneh strašan-skeh meljonov, ke nanka jest ne znam kolko. Pole bojo tržaški betegarji, ke prodajajo lavatriče Ju-goslovanam, denili u svoje vetrine tudi tablce, ke bo pisalo gor: parliamo slove-no, man spricht slovvenisch, Vve speak Slovenc — taku, de bojo ledje jemeli bol koražo jet nutre. Pole bojo tudi ažornirali jemena od kašneh ulic. Taku, postaumo reč, bojo na Opčinah menjali jeme od via Nazionale jn se bo pole klicala via della benzina, dol pr kanali bo Riva delle puppe, dol pr murji bo pej Riva delle passeggiatrici. — Ma dej, dej, Mihec, kej govoriš! Ki bo vse tu! Koku moreš reč, de bo glih taku? — Zakej de ne? Ke nismo vse tu voščeli za novo leto? — Ja, voščeli smo res, ma de be se tudi zgodilo... — Pej zakej, de ne? Zakej pej voščemo? — Ja, vošče se taku — za krejanco. Ma ne miga, da se pole res zgodi. — Češ reč, de čeglih smo voščeli, de ni rečeno, de bo pole res taku? — Kepe j. Sej, morbet se zna tudi kej zgo-det. Ma še bol sigurno, de ne bo neč. — Ma alora voščet nima nobenga pomena? Če neč ne pomaga. — Dragi moj, ne stoj se neč čudet, če ne pomaga. Sej nanka spomenice, protesti, mešane komisije, memorandumi jn vse sorte tudi neč ne pomagajo. Pej češ, de be kej pomagala voščila. Ma Mihec moj...! — Ma ja, sm vre zastopu. Na sveti je sama lumparija. Vidi, zdej je umrou še tisti Ruby, ke je ubou tistga, ke je ubou Kenedija. Zdej se lahko reče, de je vsa reč definitivno pomečkana. Zdej so pomrli vsi ta majhni,, ke so kej znali, kaku je blo. Ta velikeh pej ne bo nobeden neč prašau, za jeh ne ofendirat. — Eko, bravo, taku je ta reč. modni količek J Kaj napoveduje francoska visoka moda Vse kaže, da kratkim krilom še ni odklenkalo «Vse mlade!*: to je geslo francoske visoke mode za vse ženske, ki bodo sledile spomladanski in poletni modi za leto 1967. Novo leto se je sicer komaj začelo in še smo zavite v plašče, in v noge nas zebe, toda ustvarjalcem visoke mode se mudi ter imajo že pripravljene v svojih ateljejih in krojačnicah številne modele, ki naj prikažejo letošnjo spomladansko in poletno žensko modo. Kakšna bo torej ženska, ki bo sledila novi modi? Predvsem se bo morala odreči dolgim lasem in visokim pričeskam; kajti v modi bodo kratko pristriženi lasje, gladko počesani, s «šesticami», obrnjenimi na lice, tako da bo glava čim manjša in čim bolj ljubka. Postava se bo morala zdeti čim bolj vitka. Glede pasu si pariški modni ustvarjalci niso e-dini ter imajo o tem, kje naj bi bil pas, različne ideje: Cardin je mnenja, naj bi bil pas le nakazan, Patou je za rahlo zvezan pas, medtem ko so Dior, Ricci, Venet in Heim za zelo poudarjen pas. Pri modelih krojača Saint Laurenta pa pas povsem izgine, prav tako pri modelih Lanvina, Scherrerja in še drugih franco- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiu>iiiiiiiiiiiii>i>ii>rniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia TAKO IMENOVANA GRANDOMANIJA IMA SVOJE RAZLOGE Japonci bodo gradili 300.000-tonsko petrolejsko ladjo Strokovnjaki že govore tudi o 500.000-tonski ladji - Osnovni naje zmanjšanje stroškov - Pozitivne in negativne plati inen Newyorfka luka je sicer ogromna, vendar bo tudi ta ste.ka kos potrebam bodočih ladij-vclikanov. Največja ladjedelnica na svetu Išikavajima Harima Hivi blizu Tokia proučuje načrte za gradnjo tankerji od 300.000 ton. Gre za naročilo neke ameriške petrolejske družbe. Hkrati se strokovnjaki že ukvarjajo z načrti za gradnjo tankerjev z nosilnostjo 500.000 ton. Težko je nazorno prikazati, kaj je 500.000 ton, vendar bomo to skušali prikazati takole: ladja z nosilnostjo 500.000 ton more sprejeti hkrati v svoj velikanski trup tovor, ki ga zmore 25.000 dvajsettonskih tovornjakov. Zamislimo si le, kolikšna bi bila kolona 25.000 težkih tovornjakov. In ••»•HiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiMiHiiMiniiMHiiiiiiMiitmiiiiimiiHiuiiiiMiiiiimiimiimiiiminiiiiiinimmmnmiiiiiiimiiiiiriMiiiiMiimniiiiiiinHiiiiiiiimiiiiiHiiiiiii TOBAK IN USPEHI V ŠOLI Z ustreznim sistemom bi mogli ustvariti genije NEW YORK, 4. — Znanstvena revija «Journal of the american bledica! association* objavlja prve rezultate ankete o vplivu kajenja na uspehe v šoli. Anketo so izvedli »bed študenti univerze v Illinoisu. Pravzaprav dr. Dorothy Dunn, ki yodi to anketo, s svojo dejavnostjo se nadaljuje, vendar more že sedaj dati nekaj konkretnih podatkov Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da kajenje vpliva na rezultate študija, seveda v negativnem smislu. Dr. Dorothy Dunn je ugotovila, da moramo študente, ki kažejo na univerzi slabše rezultate, ter študente, ki se ne zanihajo za nikakršno izvenšolsko dejavnost, iskati med — kadilci. Nadalje je anketa ugotovila, da izhajajo visokošolci-kadilci prvenstveno iz družin z večjimi finančnimi ali gmotnimi možnostmi ali *z družin, kjer vsaj eden od staršev kadi. Anketa je doslej zajela 35G7 študentov in ugotovila, da jih 40 odst. odpade na kadilce. Polovica kadilcev je izjavila, da bi se tej razvadi rada odpovedala. Podrobnejša analiza podatkov Pravi, da je med najboljšimi študenti komaj 16,7 odst. kadilcev, da pa se ta odstotek zviša na 59,1 med slabimi študenti, študija dr. Dunnove nadalje zatrjuje, da je večina študentov, ki se močno ukvarjajo z raznimi izvenšolskimi o kateri je govora, je med ameriškimi študenti, kot sicer povsod po svetu, zelo razširjena. Vendar je neizpodbitno, da Korenini ta razvada predvsem v družinskem okolju. Med študenti, ki izhajajo iz družin nekadilcev, je komaj 39 odst. takšnih, ki kadijo; med študenti, ki izhajajo iz družin, v katerih ali oče ali mati ali celo oba kadita, pa je kar 45 odst. kadilcev. Po njenem mnenju je treba precejšen odstotek primerov te razvade pripisati vzgoji, ki jo študent dobi že kot deček v družini. Po mnenju dr. Dunnove otroci zelo radi oponašajo starše in to v dobrem ali slabem. Zato je mnenja, da bi bilo treba problem te razvade začeti reševati že v družini, pri samih starših. Ko ze govorimo o teh znanstvenih ugotovitvah, bomo navedli še zanimivo teorijo, ki sta jo postavila prof. VVilliam Laughlin in prof. Benson Ginsberg, ki se sicer ne ukvarjata z gornjim problemom, problemom vpliva tobaka na marljivost in šolske uspehe, ki pa menita, da bi človeštvo moglo z določenim načrtnim sistemom ustvariti bolj bistre ljudi, celo nekakšne genije za posamezne stroke. Prof. Laughlin in prof. Ginsberg sta na osnovi dolgih proučevanj prišla do prepričanja, da imajo vse človeške rase osnovne gene tične kvalitete za umski razvoj, splošnem bolj inteligentna od druge, da pa se dajo določena nagnjenja in sposobnosti usmerjati in da je možno nanje vplivati , in sicer tako, da se ženijo n.pr. starši, ki kažeta oba določeno nagnjenje za eno in isto panogo znanosti, in v teh primerih je skoraj gotovo — trdita ameriška strokovnjaka — da bodo njih otroci podedovali po njih tako nagnjenje k isti znanosti in tudi večjo umsko dojemljivost za isto znanost, da bodo torej njihovi otroci bolj inteligentni od staršev. Če bi hoteli v tem smislu nadaljevati '1 «pospeševa-nje bistrosti» skozi več generacij, bi se mogli iz daljšega cikla roditi ves njiliov tovor bi mogli vskla-diščiti v trup takšnega velikana. Drugi primer: da bi napolnili trup tega velikana, bi morali vanj zložiti tovor 1000 vlakov od po 25 dvajsettonskih vagonov. Zamislimo si le, kako dolga bi bila «kompozicija» 1000 takšnih vlakov. Ko naštevamo te številke in primerjave, se nam vsiljuje vprašanje, ali niso ljudje, ki prihajajo s takšnimi idejami na dan, že izgubili mero. Toda takšna vprašanja si postavlja preprost človek, ki se nad vsako novostjo le čudi, ki pa hkrati ne vprašuje, zakaj in čemu to. Strokovnjaki pa vedo za razloge in tudi možnosti. V zadnjih letih doživlja pomorski prevoz nekakšno revolucijo, ki jo je deloma omogočila tudi atomska pogonska sila. Sovjetski ledolomilec «Lenin» je že več let stvarnost, kot je stvarnost ameriška tovorna ladja na atomski pogon «Savannah». Kar zadeva pogonsko silo, je problem torej rešen. Drugi moment, ki pri tem prav tako prihaja v poštev, je avtomatizacija: med najsodobnejšimi tovornimi ladjami so nekatere, ki imajo le tretjino posadke, ki jo imajo njim sorodne ladje, grajene po «klasičnem» sistemu, ali ladje, ki so bile zgrajene pred desetimi ali petnajstimi leti. Ko smo prikazali ta dva pomembna elementa, nam preostane vprašanje, zakaj so se vrgli na tako drzne načrte. Za strokovnjake je račun zelo enostaven: tovrstne gradnje vsiljuje preprost račun rentabilnosti. Neka ladja bo konkurenčna le tedaj, če bo mogla znižati prevozno tarifo v primerjavi s tarifo konkurenčne ladje na isti progi. Račun glede tega pa je dokaj enostaven: ladja z nosilnostjo 100.000 ton n.pr. zavzame v pristanišču sicer več prostora kot ladja 50.000 ton, vendar pa manj kot dve ladji od po 50.000 ton. Od tod zmanjšanje stroškov pri nakladanju, kot tudi pri razkladanju v pristaniščih. Ob koncu zadnje vojne je imela največja ladja — cisterna nosilnost 24.000 ton, deset let pozneje se je ta meja povzpela na 91.000 ton, danes pa ima japonska mornarica dve največji ladji na sveta in sicer petrolejsko ladjo «To-kio Maru» z nosilnostjo 150.000 ton, pred dvema letoma pa so potisnili v valove sedanjega svetovnega rekorderja — ladjo «Ide-micu Maru» z 205.000 tonami. Lastniki teh dveh velikanov so ugotovili, da so se prevozni stroški s tema dvema ladjama znižali za 25 odst. v primerjavi s prevoznimi stroški istega blaga na ladjah s 100.000 tonami nosilnosti. Pri tem bi prav gotovo mogli reči, da bi prevozni stroški na teh dveh velikanih izkazali še večje zmanjšanje, če bi jih primerjali s prevoznimi stroški na tankerjih od 20 ali 25 tisoč ton. Doslej smo navajali v glavnem petrolejske ladje in razliko med manjšimi in večjimi tovrstnimi ladjami. Toda petrolejske ladje niso edine transportne ladje — velikani. Isti principi, ki veljajo za petrolejske ladje, veljajo v glavnem tudi za druge transportne ladje. Smoter je namreč isti, to se pravi, čimbolj znižati transportne stroške predvsem cenejših tovorov, na primer surovin, ki zavzemajo velik obseg, njihova vrednost pa je majhna. Vzemimo na primer razne rude. Pri tem pa ne moremo mimo novega pojava, ki je prav tako v zvezi s pocenitvijo stroškov. Velike petrolejske družbe so ugotovile, da se tudi čistilnice ne morejo rentirati, če njihova zmogljivost ne doseže določene višine. Po najnovejših ugotovitvah more biti resnično rentabilna le čistilnica z zmogljivostjo petih milijonov ton na leto, jeklarna pa z zmogljivostjo šestih milijonov ton jekla. Seveda je danes veliko tovrstnih objektov, ki gornjim ugotovitvam ne ustrezajo, zato pa se bodo te ugotovitve upoštevale v bodoče, temu primerno pa bodo služile tudi transportne ladje, ki bodo morale takšn/n podjetjem dobavljati surovine. V zvezi s tem bi mogli reči še nekaj: ne le ZDA in industrijsko zelo razvite dežele ugotavljajo ta dejstva in se temu primerno skušajo ravnati, pač pa so se napotile po tej poti n.pr. tudi Indija, Čile, Slonokoščena obala v Afriki in nekatere druge države, v katerih na- stajajo tovarne-velikani. Do tu smo v glavnem govorili o prednostih velikih transportnih ladij in o prednostih velikih objektov v industriji. Vendar pa moramo hkrati ugotoviti, da, kar zadeva ladje-velikane, nastaja tudi vrsta problemov, ki jih ne bo lahko rešiti. Gre za tako imenovane infrastrukturalne probleme. Ladje-velikani zahtevajo tudi sebi primerna pristanišča in pristaniške naprave. Na svetu imamo zelo veliko pristanišč, vendar ie med temi razmeroma malo takšnih, ki bi mogla sprejeti 100.009 in 150.000-tonske ladje, kaj šele ladje s 300.000 tonami nosilnosti ali celo šele napovedano ladjo s 500.000 tonami nosilncsti. Pri petrolejskih ladjah se ta problem da rešiti z gradnjo u-streznih cevovodov na mostiščih kak kilometer od luke odnosno čistilnice, toda nerešeni ostanejo problemi, kako naj te ladje plujejo po Sueškem prekopu, skozi Panamski prekop in po raznih drugih ožinah, ki ladjam krajšajo pot. Nekateri celo trdijo, da bodo ladje z nad 200.000 tonami naletele na težave že v Rokavskem prelivu. V vse hujši obliki pa se ta problem, problem infrastruktur kaže v primeru drugih transportnih ladij, ki potrebujejo normalne pristaniške nakladalne in razkladalne naprave. Gigantizem bo tu naletel na mnogo večje težave. skih krojačev. Krila se kar naprej pomikajo navzgor. Tiste, ki so upale, da bodo kratka krila le kratkotrajna modna muha, naj se le potolažijo; če bodo hotele biti po modi, bodo morale krila izdatno skrajšati, pa če jim bo to prav ali ne. Cardin in Saint Laurent sta za zelo kratka in zvončasta krila, medtem ko je Dior za tako imenovana «jet krila*. Ricci, Scherrer in Carven pa so za plisirana krila, oziroma za krila z globokimi gubami. Za službo in šport bodo še ved no v modi kostumi v glavnem klasično krojeni, le da bodo imeli vsi izredno kratka krila. Obleke bodo krojene tako, da bodo postavo napravile čim bolj vitko in to s pomočjo mehko krojenega životka, ozkih ramen in brez poudarka na bokih. Tkanine bodo izredno živih barv in poudarjenih vzorcev. Največ bo crepov, muslinov, organdisev v raznih odtenkih rumene, oranžne, zelene in rdeče barve. Od šestih zvečer dalje bo ženskam. kar se Uče oblačil, dovo- Sharon Tate je lepo plavolaso dekle, ki ji napovedujejo veliko bodočnost pri filmu. Za sedaj pa je ta bodočnost šele v načrtih. Ijeno vse: tako si bido lahko privoščile oblačila najbolj različnih krojev, od dolgih pa do izredno kratkih oblek in plaščev, asimetrične kroje ter živopisave barve in vzorce. Lahko si bodo privoščile globoke hrbtne in prsne izreze ter najbolj originalne in ekstravagantne okraske. Moderno in dovoljeno bo vse. kar si bo pač hotela in želela katera privoščiti, da bo le v smislu gesla, s katerim smo začele današnji članek in ki zahteva od vsake ženske, da ostane, ne glede na resnično starost, čim bolj ljubka in čim bolj mladostna. Kot vidimo, se francoski modni ustvarjalci niso ve iko oddaliiH od tega, kar so že pred njimi pove- dali in pokazali italijanski ustvarjalci visoke mode. Tudi ti so se izrek’i za kratka kri'a. za žive barve, za močne izreze in za čim več okraskov iz umetnih kamnov in biserov. Morda je šla italijanska moda v iskanju originalnosti še nekoUko dalje, saj je zahtevala od žensk, da se oblačijo od nog do glave v srebro in zlato. Res- nim in konservativnim načelom glede ženske mode je tako odbila zadnja ura. kajti moderna ženska bo morala biti oblečena tako. da jo bo vsakdo lahko opazil. nekakšni geniji za vsako znanost. Problemi, — nekadilcev. Razvada, ikar pomeni, da ni nobena rasa OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu boste danes dosegli zares odlični uspeh. Doživeli boste prijeten večer v prijateljskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne povzročajte težkoč nekemu svojemu poslovnemu partnerju, ki vam je vedno pomagal. Napoveduje se vam precejšen družabni uspeh. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sku šajte se čimprej prilagoditi novim okoliščinam. Bodite v čustvenih zadevah bolj iskreni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Povsem zaupajte svojim prijateljem in kolegom. Nekdo vam bo skušal pod staviti nogo. LEV (od 23.7. do 22.9.) Prejeli boste na videz zelo ugodno ponud- bo, vi pa jo natančno proučite. Disciplinirajte svoje čustveno življenje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne odpovejte se postavljenemu si smotru. Odlično razumevanje v prijateljskem krogu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zunanje okoliščine bi utegnile globoko poseči v vaše delo. V čustvenem pogledu se boste nekoliko iztirili, ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste prežeti z izredno dinamičnostjo. Poravnan bo spor med vami in dvema prijateljema. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Imeli boste kar več dobrih idej hkrati, odločite se za eno izmed njih. Premagali boste dokaj resno moralno krizo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uveljavili boste nekatere novosti na svojem poklicnem področju. U-stvarili boste vse pogoje za boljše odnose v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zaupajte povsem nekaterim načrtom, ki jih želi uveljaviti neki vaš poslovni partner. Ne prisvajajte si pravic do njih. i JBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste izpolnjeni s številnimi ustvarjalnimi idejami. Manj govorite in več poslušajte. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Trije glasovi -12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Klavirski duo Russo-Safred - 17.20 Italijan ščina - 17.35 Glasba za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Petrassi: Koncert št. 2 za orkester - 18.50 Duo Morghen Mellier - 19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 «Cigani», igra v treh dejanjih - 22.10 Harmonija zvokov in glasov - 22.40 Pianist Aci Bertoncelj - 23.00 Glasba za lahko noč. 12.05 Tri pesmi Edyja de Lei-temburga - 12.25 Tretja stran -13.15 Istrski motivi - 13.30 S. Ben-co: «La fiamma fredda* - 14.05 Simf. koncert - 14.40 Ireneo della Croce prvi tržaški zgodovinar. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 10.45 Beležke - 11.15 Popevke - 11.30 Današnji pevci -12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Orkester Mantovani 14.00 Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slov. narodne - 16.20 Radijski oder • 17.40 Ital. narodne - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Leight -22.15 Zagrebški jazzovski kvartet - 22.35 Nočni motivi. ČETRTEK, 5. JANUARJA Nacionalni program 7.1HJ, 8.00, 13.00, 15.UU, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.00 Zdravnikovo mnenje - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Nove pesmi - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 13.30 Carillon - 14.40 Pevci lahke glasbe 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Nove ameriške plošče - 17.15 Neapeljske pesmi 17.30 M. Moretti: «1 due fanciul-li», drugo nadaljevanje - 18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park -20.20 Glasbena komedija - 21.15 Belgijska lahka glasba - 21.45 Nove pesmi - 22.15 Komorni koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz 10.40 Nove pesmi - 11.42 Pesmi našega desetletja - 13.00 Varietejski tednik - 14.05 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Veliki dirigenti - 16.00 Rapsodija 16.38 Najnovejše plošče - 17.35 Veliki orkestri -18.35 Poje Orietta Berti 20.00 Operni svet - 21.00 Glasbeno-go-vorni spored 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasna 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Strauss, Bartok, Ravel - 20.30 Berliozova opera «Benvenuto Cellini* - 22.30 Portret Maria Soldatija. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Dober dan - 9.25 Narodne pesmi iz Vojvodine - 9.40 Radovan Gobec: Starka Zima - 10.15 Jug. ZDRAVNIKOVO MNENJE Pljučnica pri otroku Pljučnica spada med tako i j novane zimske in spomladar j bolezni otrok, saj je v ost | letnih časih redkejša, s čimer,I še ni rečeno, da se takrat si j ne pojavlja. Pljučnico prištevamo med bolj pogoste otroške bolezni, men tega obolenja pa ni sam J njegovi pogostnosti, ampak v tem, da je v precejšnjem št j lu primerov vzrok smrti. Pljuj ca lahko nastane kot bolezen ma po sebi ali pa kot posle«] drugih bolezni, kot so na pr. pa, oslovski kašelj, ošpice. E:1 zen je tem hujša, čim mlajši | otrok. Najtežja in najbolj r,e'j na je pa pri novorojenčkih j dojenčkih. Medtem ko se pljučnica pri1 raslih ljudeh pojavi navadno lo naglo, prične pljučnica pr j trokih, kar še prav posebno lja za dojenčke, skoro neopal večinoma kot posledica naval ga nahoda ali lahkega bronhiil V takih primerih nas opozarja| pljučnico težko in hitro diha bledica in modrina kože, bole«] pogost kašelj ter težko splil stanje. Za zdravljenje pljuči so nam danes na razpolago za] ljiva zdravila, tako imenovani tibiotiki, s katerimi se dosel odlični uspehi, in sicer takrat.] jih začenjamo pravočasno upol ljati. Ker je pa zdravljenje pil niče stvar zdravnika, se bi omejili le na nego in prehil pri pljučnici, kajti pravilna r| in prehrana sta važen faktor,] bo zdravljenje uspešno. Brž ko je pljučnica ugoUrj na, je izredno važno, da nam] mo bolnega otroka v sobo, vlada zmerna temperatura, darjamo, zmerna temperatura, ti soba ne sme biti nikoli topla. Zdravniki vedno ugota’| mo, da mislijo starši, da grej pljučnici za bolezen prehlada,] jo moramo zdraviti s toploto, no je tudi, da s telesnim peri| ne otežkočamo otroku dihanja, je še posebno važno za doji ka, ki ima slabe mišice in r| ke kosti, zaradi česar je t<| povijanje med pljučnico škodil V otrokovo sobo naj prill stalno čim več svežega in čislf zraka, zato jo moramo veči temeljito prezračiti. Važno vlogo pri pljučnici o| ima način prehrane. Zaponl si moramo, da ne smemo o| menjevati želodca in črev s ko prebavljivo hrano, kajti ta | pihuje trebuh, kar otežkoča vanje srca in pljuč. Če otrok no odbija, ni treba biti zasl ijen, saj je to znak, da otrok ne zaradi bolezni ne more v | dostni meri prebaviti. Bistv važno pa je, da otrok dobi dostno količino tekočin, kajti ganizem zaradi hitrega dihtl in potenja izgubi mnogo vodel jo je treba nadomestiti, sicerl prišlo do povišanja telesne tl perature in do poslabšanja sp| nega stanja. Priporočljivi so ni sokovi, ki so tudi redilni, | vsebujejo dovolj sladkorja, sadnih sokov ni na razpolago, jemo otroku čaja, ki smo mu j dali C vitamin v tabletah. V| min C je sploh priporočljiv, ga organizem pri pljučnici potrebuje. Pri preprečevanju pljučnice važno vlogo utrjevanje otroka. I majhnemu otročičku moramo| vsakem letnem času omogo da se bo igral na svežem zrg in to ne glede na letni čas. operni pevci - 11.00 Turistični i potki 11.15 Sprehod z orkestr 12.00 Na današnji dan - 12.10 N; ansambli 12.30 Kmetijski nas’ ti - 12.40 Dvajset minut za klav violino in violončelo 13.30 Pri) ročajo vam... 14.05 Popoldan: divertimento - 15.20 Zabavni termezzo - 15.30 Melodije 16 Vsak dan za vas 17.05 Turist na oddaja 18.00 Aktualnosti 18.15 Mozart: Don Juan - 13 Jezikovni pogovori - 19.00 Lah noč, otroci! - 19.15 Glasbene r, glednice - 20.00 Domače pesmi napevi - 21.00 Večer umetnij besede: Maks Bajc 21.40 Gl: beni nokturno 22.10 črnske < hovne pesmi - 23.05 Plesni orl ster RTV. Ital. televizija 17.00 Tvoja prihodnost - 17 Dnevnik 17.45 Spored za mla no - 18.45 Pesmi leta - 19 Kmetijska oddaja • 19.45 Spor dnevnik in ital. kronike 20 Dnevnik - 21.00 S. Paolini in Silvestri: «1 graditi ospiti* 22 Cirkus Smart - 23.15 Dnevnik. II. kanal 18.00 Studio uno 21.00 Dnevi - 21.15 Tedenska rubrika «Mla - 22.15 Giochi in famiglia. Jug. televizija 11.00 in 16.10 Angleščina - 11 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 1 ročila ■ 17.10 Tiktak: Velika | štarska pravljica 17.25 Pionir; TV studio - 17.55 Obzornik - 18 Mladinska tribuna 18.35 Žabi no-glasbena oddaja ■ 19.00 Sed« Hamletov — kulturna oddaja 19.40 Prospekt 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualni pogovori rreme včeraj: najvišja temperatu-a 6.5, najnižja 2 6, ob 19. uri 4.8; laga 50 odst., zračni tlak 1015.9 talen, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, CETHTEK, 5. januarja Simeon Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 2.01 ’ln zatone ob 12.:/ Jutri, PETEK, 6. januarja Trije kratil PO VČERAJŠNJIH SESTANKIH PRI POKRAJINSKEM ODBORU ZA CENE Id danes občutna podražitev teletine >klep o podražitvi vseh vrst kruha Telečje meso se podraži za povprečno 200 lir na kg - Nove cene kruhu mora odobriti še Medministrski odbor za cene t J Jržaški mesarji, ki so nameravali (Izoriti belo stavko zaradi nove-I .poviška trošarinskega davka (65 [■pri kilogramu), po katerem naj tjse prodaja teletine na drobno shesnicah več ne splačala, so pri . trajinskem odboru za cene po . jšem sestanku na prefekturi doji, da bodo lahko «takoj», to se ..vi že od danes naprej, povišali ' o telečjemu mesu, in sicer bo cenik naslednji: Lire za kilogram poprej tki stegna . ;no brez kosti , stna pečenka Je brez kosti ' Tea ;L pleča : tina za golaž 2.560 2.280 1.940 1.840 1.740 980 840 sedaj 2.820 2.520 2.160 2.040 1.920 1.080 920 fokrajinski odbor za cene, ki mu ! ,predsedoval generalni komisar i‘,Cappellini, je upošteval zahteve j Jarjev, ki so poudarjali hudo bre-V ki ga predstavlja povišana tro-; >na v smislu zakona 1045 z dne v. novembra 1966 in pa dejstvo, jsosev zadnjih mesecih občutno >,'išale cene teletom pri živinorejca tržaški prefekturi so se si-7.J srečali tudi predstavniki trža-j h pekov in pokrajinskega odbo-'iza cene. Na dnevnem redu je • \ razprava o ceni kruhu v pro-' i v tržaških pekarnah. Do se-(nka Je prišlo zaradi tega, ker je i stojno ministrstvo v Rimu pred M'tkim dalo razumeti, da ne na- * *-ava obnoviti olajšave, po kate-) brejem a jo tržaške pekarne dolo-:ji} letni kontingent krušne moke r: nižji ceni, kakršna bi bila po 1 Jjodnem formiranju na prostem \ sču. Da bi zadržala neupravičeni naraščanje cene osnovnega hra-j, k kakor je kruh, je Zavezniška , feška uprava svoj čas priznala *' ;anu mestu pravico, da prejema »* ■«»■ • • ■• ,»l 1 11,11111 ■“,111111111111,11" ,"1 OB «OKUOGLI MIZI» O TRGOVINSKI MENJAVI MED NAŠO DEŽELO IN ZDA Razstava raznih tehničnih naprav za hitrejšo trgovinsko menjavo Razstavili bodo predvsem kontajnerje za prevažanje raznega bla. ga - Možnost stikov s predstavniki ameriškega gospodarstva Sprejet proračun repentaborske občine s Hi v dnoči je bila seja repentaborske-^ (občinskega sveta, ki je med dru-Jh soglasno odobril občinski pro-'% l:un za letošnje leto. Proračun re-(taborske občine za leto 1967 H [idvideva skupno 33.396.867 lir iz-\ kov in 17.347.241 lir dohodkov. z: kritje primanjkljaja v znesku . 049.626 lir bodo zaprosili za dr-* pni prispevek. Podrobneje bomo r: -očali v jutrišnji številki, k : ---------- o. Danes v Gorici ^ deželno zasedanje ^trg. zbornic A predsednik tržaške trgovinske i "Srnice dr. Caidassi, podpredsed-r-1 dr. Steinbach in ožja skupina n Jinih sodelavcev se bodo danes v e’- -rici udeležili zasedanja predstav-s * kov deželnega združenja trgovm-J-h zbornic. Na dnevnem redu za-Janja, ki mu bo predsedoval se- Ob priliki okrogle mize o trgovinski menjavi med deželo Furla-ni j o-Julijsko krajino in Združenimi ameriškimi državami, ki bo v našem mestu 17. in 18. januarja, bodo ZDA pripravile tudi večjo razstavo tehničnih modelov in prototipov naprav, ki pridejo v poštev za pospešitev trgovinske menjave med našim področjem in Severno Ameriko. Tako bodo Američani razstavili nekaj modelov kontajnerjev za prevažanje raznega blaga, dalje nekaj maket najvažnejših ameriških pristanišč in podobno. Hkrati s tem bodo prireditelji poskrbeli za vrsto kratkometražnih filmov z gospodarsko - trgovinsko vsebino, ki jih bodo vrteli za časa trajanja okrogle mize. Z deželne strani je napovedana tudi širša razstava obrtniških izdelkov, ki jo bo pripravila Ustanova za razvoj obrtništva ESA. Med stranskimi razstavami, ki bodo spremljale okroglo mizo, bo najbolj pomembna in za naše pristanišče najbolj aktualna razstava kontajnerjev. American Export Isbrandtsen Lines bo v sodelovanju z italijansko firmo Container Transport International - Italia S. p.A. razstavila štiri modele kontajnerjev, ki so že v prometu, in ki se med seboj razlikujejo predvsem po razsežnostih. Kontajnerje med katerimi dosega eden 6 m dolžine in 2,5 m širine, bodo namestili v Ul. Galatti, in sicer pred stavbo, v kateri sta ameriški konzulat in Italijansko - ameriško združenje. (Morda so prav zaradi tega na tem mestu začasno prepovedali parkiranje osebnih motornih vozil, *). Tu bodo kontajnerji razstavljeni od 14. do 21. januarja. Vse ostale stranke razstave, ki ne zahtevajo toliko prostora, pa bodo nameščene v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb št. 5. Tu bodo makete in modeli najmodernejših naprav, s katerimi so opremljena pristanišča ameriških držav New York, Massachusetts, Delavvare, Ma-rvland, itd. Razstava ameriških naprav bo obsegala še model povsem avtomatiziranega letala na reaktivni pogon, model »Trgovinskega centra«, ki ga bodo v kratkem postavili v Manhattanu, ter nekatere dru. ge makete. Za časa okrogle mize se bodo tržaški poslovni ljudje lahko srečali in navezali stike s predstavniki ameriških gospodarskih krogov m sicer v omenjeni dvorani v Ul. a. Nicolb. Kratkometražne filme s trgovinskimi motivi pa bodo vrteli vsak dan od 16. do 20. ure v pro- storih Ameriškega tra v Ul. Galatti. kulturnega cen- Sestan«k za pomoč poplavljenim področjem Včeraj je bil v Vidmu na deželnem odborništvu za krajevne uprave sestanek, na katerem so razpravljali o tako imenovanem superde-kretu za obnovo in ponovni gospodarski napredek poplavljenih področij. Sestanka so se udeležili deželni tajniki stranke levega centra in njihovi parlamentarci iz dežele. Deželno upravo so zastopali predsednik Berzanti, podpredsednik Gia. cometti ter odbornika za kmetijstvo Comelli. in za javna dela Ma-sutto, saj še' Čhrienjeni superdekret tiče predvsem kmetijstva in javnih del. Na sestanku so razpravljali o tem, kako naj uresničijo odlok ter so se domenili, kako bodo parlamentarci predočili vladi dejanski položaj v deželi po zadnjih poplavah. Upoštevati je treba namreč, da bo posredovanje parlamentarcev zelo važno, saj je utrpelo veliko škodo v državi mnogo področij ter se bo treba močno zavzeti, da bodo dovolj upoštevali tudi našo deželo. pravice, za pravično rešitev meja med obema Jadranskima sosedi-ma. Spominjamo pa se ga pozneje tudi kot tretjega povojnega predsednika slovenske vlade, ko je po rešitvi tržaškega vprašanja zastavil vse svoje sile, da se razmere v teh naših obmejnih krajih normalizirajo, da se mejni prehodi olajšajo, da se uvedejo propustnice in da se končno odpravijo tudi vizumi. Ni nobenega dvoma, da je tudi njegova velika zasluga, da živimo danes na ozemlju, ki ni več vzrok nemirov, temveč si njegovi prebivalci prizadevajo, da uresničijo smotre vsega miroljubnega človeštva, ko ne bo več vojne, ko bodo tudi naše pravične zahteve uresničene z dogovarjanjem, prepričevanjem in borbo za dokončno izolacijo ostankov vseh nazadnjaških sil. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je poslala Zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v Beogradu naslednjo brzojavko: «Ob smrti Borisa Kraigherja, neutrudnega revolucionarnega borca, organizatorja osvobodilnega boja v Sloveniji, predanega političnega delavca in vodilnega državnika, izražamo jugoslovanskemu ljudstvu in hudo prizadeti družini globoko sožalje.« Slovenska kulturno -gospodarska zveza Deželni odbor KPI pa je poslal centralnemu odboru Zveze komunistov Slovenije naslednjo brzojavko: «Komunisti Furlanije - Julijske krajine žalujejo z narodi Jugoslavije ob tragični smrti tovariša Kraigherja, pogumnega antifašističnega borca in eminentnega voditelja vlade socialistične Jugoslavije. Izrekamo vam bratsko sožalje in vas prosimo, da naše sožalje sporočite tudi Centralnemu komiteju ZKJ in družini, tako hudo prizadeti zaradi dvojne izgube.» Potek plačevanja prometnega davka V treh uradih Italijanskega avtomobilskega kluba (v Ul. Coroneo za člane kluba, na Tržaškem velesejmu in v Ul. Giulia za nečlane) se nadaljuje plačevanje prometnega davka za leto 1967 za motorna vozila s tržaško registracijo. Trije tiradi poslujejo po naslednjem urniku: ob delavnikih od 8.30 do 12. ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11.30. Na našem področju je danes 50.000 mot&rnih vozil, za katera morajo lastniki plačati davek, sicer bodo morali od 10. t. m. dalje spraviti vozila s ceste ali pa plačati globo; do torka zvečer je plačalo prometni davek 18.244 ljudi, podrobnejših podatkov za včerajšnji dan pa še ni na razpolago. Na osrednjem sedežu ACI cenijo, da je v teku včerajšnjega dne pla-č o davek nadaljnjih 3000 lastnikov vozil, tako da se število zavezancev, ki so v tem pogledu že opravili svojo dolžnost, približuje polovici vseh registriranih vozil. Vespo so mu ukradli Na letečem oddelku policije je predvčerajšnjim 20-letni slaščičar Francesco Bracco iz Ul. Solferino 8 prijavil, da so mu neznanci odpeljali vespo sive barve TS 31787, ki jo je med 7. uro in 11.30 pustil na Korzu Cavour blizu Doma pristaniških delavcev. Bracco je povedal, da je bila vespa vredna 50.000 lir. uvedli preiskavo. Popravek V včerajšnje poročilo o dramatičnem lovu za štirimi mladimi tatiči se je vrinila neljuba pomota, ki sta jo zakrivili naglica pri sprejemanju vesti in raztresenost kronista. Policisti niso prijeli Vincenza Mahniča, temveč 18-letnega Vincenca Mahor-čiča iz Bazovice št. 107. Prizadetim se oproščamo. ................ ....................i......... Uročilo tržaške federacije I m gf 2\'3L Stališče KPI do pogajanj sestavo upravnih odborov h Federacija opozarja na resnost sedanjega mešetarjenja med s1! .trank leveea centra in zahteva razpravo v svetih Policisti so TISKOVNA KONFERENCA STOPPERJfl IN CEPPlJfl Smotri in koristi deželne ankete za ugotovitev položaja v trgovini V kratkem bodo razdelili vsem trgovcem vprašalne pole, ki jih bo treba čimbolj vestno in natančno izpolniti Delitev daril otrokom Včeraj dopoldne je bila v prostorih družbe »Ginastica Triestina« o-bičajna vsakoletna januarska obdaritev otrok nameščencev vladnega komisariata in prefekture. Darila je 337 otrokom porazdelil sam komisar dr. Cappellini, prisotni pa so b h načelnik kabineta dr. Melaro podprefekti, številni funkcionarji, ter seveda nameščenci, njihovi družinski člani ter otroci. V gledališču «Verdi« bodo danes razdelili otrokom uslužbencev deželne uprave običajne darilne zavoje «befane». Pred razdelitvijo 331 zavojev bodo predvajali nekaj filmskih risank. Pri obdarovanju otrok bodo navzoči predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik sveta de Rinaldini in razni odborniki. Včeraj je bila na deželni upravi I nalne teritorialne ureditve v de- SU tajništvi strank levega centra (•ir zvezi s pogajanji za sestavo m ^krajinskega in občinskega odbo- mm§ % cija KPI protestira, ker razpravic ijo o sestavi odborov med poh-t« Jnimi tajništvi strank leve sre-„« ne in na podlagi argumentov, ki r zelo daleč od interesov volivcev, ‘mesto da bi o tem razpravlja-bi ’na edinem zakonitem sedežu, to «i ij v obeh svetih. Tržaški komuni-’[ obsojajo tudi resno dejstvo, da h: še enkrat največ razpravlja o K. i*ni ki se nanaša na šovinistični «>) botislovenski ugovor, ki so ga re-v1 .iblikanci postavili proti imenova->■ 'u slovenskega odbornika, čeprav r>Vaviio da so pristni demokrat je d<, dosledni antifašisti. Ta plat se-r. iinjega napetega položaja meci r* i rankami leve sredine v Trs 1 'strjuje pravilno stališče, ki so ga 1(1 tvzeli tržaški komunisti takrat, ko 1} S je razpravljalo o vprašanju rl 'iljučitve svetovalca Hreščaka v ob. j 'nski odbor. Ta vključitev, ki je Sl*iletela na najbolj odločen odpor m !»snice, se ni izvršila na pobudo rščanske demokracije in njenih Tugih zaveznikov kot pravično in (aravno priznanje popolne pravi- ce državljana slovenske narodnosti, niti kot dejanje, ki bi moralo biti uvod v priznanje vseh drugih pravic narodnih manjšin, ki jih še vedno ne upoštevajo v praksi, ampak samo kot spletka instrumentalnega značaja, ki služi za varanje. KPI ponovno poudarja nujno potrebo, da se v celoti priznanjo pravice slovenskih prebivalcev našega ozemlja in opozarja vse prebivalce, Italijane in Slovence, na resnost sedanjega mešetarjenja med tajništvi strank levega centra, ki hinavsko prikrivajo to svoje mešetarjenje z lažnimi gesli o domnevnih načelnih zamislih. Resnica je, da sedanja pogajanja žalijo tržaške volivce, jemljejo izvoljenim svetovalcem njihove pravice, ker se na njih račun sklepajo kupčije za kakšen stolček, povzročijo še večje nezaupanje v ustroj vladajoče lažne demokracije, ki je že močno razširjeno med javnim mnenjem, ter močno otežkočajo rešitev nujnih gospodarskih, socialnih, upravnih in političnih vprašanj, ki bi se jih morali lotiti v nedavno izvoljenih svetih. Pri tem bi »porah zlasti upoštevati nevarni položaj, v katerem je mesto, ki zahteva stvarne zadolžitve strank in njihovih predstavnikov v občinskem in pokrajinskem svetu, kjer bi moralo priti do iskrene in lojalne demokratične razprave. tiskovna konferenca, na kateri je deželni odbornik za načrtovanje Stopper orisal naloge uradov in deželnega odbora giede načrtovanja ter zanimivo anketo, ki jo bodo izvedli v trgovini s sodelovanjem deželne zveze trgovcev. Zato so se udeležili tiskovne konference tudi predsedniki in tajniki združenj trgovcev iz Trsta, Gorice in Vidma. Odbornik Stopper je govoril o načrtovanju in njegovih smotrih na splošno, tajnik tržaške zveze trgovcev Geppi pa je potem podrobneje nakazal smotre in metode ankete med trgovci, s katero bodo ugotovili položaj in možnosti v trgovini na drobno in debelo. V ta namen bodo pokrajinska združenja trgovcev poslala v prihodnjih dneh vsem trgovskim podjetjem posebne popisne pole: ene vrste trgovcem na drobno, druge vrste pa trgovcem na debelo in tistim, ki se ukvarjajo s trgovino z inozemstvom. Zatem so časnikarji postavili nekaj vprašanj. Odbornik Stopper je dejali, da hočejo deželne oblasti tudi v raziskovalni fazi v zvezi z načrtovanjem ugotoviti znanstveno zanesljive po. datke ter da se zato obračajo na razne pristojne ustanove in združenja. Ker je raziskava v razdelje-valni mreži zelo važna v okviru priprav prvega deželnega načrta za gospodarski razvoj, je prav, da se z njo seznani javnost. Stopper je nato naštel razne panoge, v katerih so začeli s proučevanji in raziskavami, ki bi se morale končati v prvem letošnjem polletju. Pri tem gre za U panog, med katerimi je tudi trgovina. Razen tega se ukvarjajo tudi z urbanističnimi platmi načrta, kajti gospodarsko in urbanistično načrtovanje sta tesno povezani. Podlaga za vse to je deželni zakon št. 17, ki je okvirni zakon za načrtovanje. Prvi člen tega zakona pripisuje deželi go spodarske, socialne in urbanistične naloge in določa hkrati, da se mora urbanistični načrt pripraviti v skladu z deželnim načrtovanjem. Hkrati se je začela dežela posvetovati s krajevnimi oblastmi ter z gospodarskimi organizacijami, pri čemer ji je predvsem v pomoč deželni odbor za načrtovanje. Tako se bodo pri sestavljanju načrta najbolj približali stvarnosti. Posveto valni odbor je že zarisal glavne smernice v pripravljanju deželnega načrta, in sicer glede osnovnih smotrov, ki jih je treba doseči. Gre za 8 smotrov, ki Jih bo treba točneje razčleniti, a ki že nakazujejo pot, po kateri po treba hoditi. Tl smotri so izravnava gospodarskih razmer v naši deželi z razmerami v bolj razvitih deželah severne Italije; izravnava dohodkov od dela in kapitala v raznih proizvodnih panogah v deželi s posebnim poudarkom na kmetijstvo; izboljšanje ravni v Javnih službah; bolj racio- želi; čimvečja gospodarska integracija z deželami sosednih držav; čimvečja politična, gospodarska in kulturna integracija prebivalstva v okviru dežele; demografska utrditev v deželi ter vrnitev deželi vloge posredovalca v mednarodni trgovini. Iz dosedanjih raziskav je razvidno, da bodo lahko pripravili prvi načrt gospodarskega in socialnega razvoja dežele do konca prvega polletja, pri čemer je treba upoštevati upravne težave in tehniške roke. V ta okvir se uvršča tudi sedanja anketa o trgovini, ki bi se morala zaključiti v treh mesecih. Namen te ankete je predvsem pospešiti zaposlitev v tej panogi z dosego večje povprečne proizvodnosti; nakazati pota za racionalizacijo in preosnovo razdeljeva-lne mreže ter nakazati, kakšni -posegi in ukrepi so potrebni, da se dosežeta omenjena smotra. Na vsak način povečanje proizvodnosti ne. Izključuje povečanja zaposlitve. Povečanje proizvodnosti je namreč mož no tudi zaradi določene zaostalosti trgovinske mreže, ki dosega sedaj nizko stopnjo proizvodnosti, zlasti v primerjavi z drugimi državami. Ravno zato, da bi se položaj izboljšal, bodo izvedli to anketo, ki predvideva popis številnih podatk-kov o organizacijskem ustroju, o prodajni tehniki, o številu uslužbencev ter njihovih socialno-gospodar-skih značilnosti itd. Anketa se tiče okrog 18.000 trgovskih podjetij v deželi in ba zato globalna ter ne po načinu vzorcev. Odgovornost za anketo prevzemajo združenja trgovcev vseh treh pokrajin. To jamči za njeno resnost in za objektivnost podatkov, saj bodo pač trgovci najbolj zaupali svoji organizaciji ter se tudi ne bodo bali, da bi lahko podatki služili v kakšne davčne namene. To pa je važno spričo nezaupanja do takšnih anket. Tajnik zveze trgovcev iz Trsta Geppi je najprej omenil vsedržavni gospodarski načrt, ki predvideva med drugim okrepitev trgovine in izboljšanje njene razdeljevalne mreže. Načrt predvideva tudi posebne spodbude za modernizacijo in reorganizacijo ustroja trgovskih podjetij. Pri tem bodo služila predvsem posojila po nizki obrestni meri. Razen tega bodo pomagali podjetjem tudi na področju organizacije, raziskav in strokovnega usposabljanja osebja. Zato nastaja vprašanje, kako prilagoditi krajevnim razmeram te splošne smotre. To vprašanje ni lahko, zlasti ne v naši deželi Kar se tiče javnih posegov za raz voj trgovine, je treba upoštevati deželno zakonodajo, glavne značll nosti razdeljevalnega sistema v vseh treh pokrajinah ter važno vlogo, ki Jo ima v nekaterih predelih dežele zunanja trgovina. Geppi Je zatem omenil, da Je predsednik Berzanti v svojem poročilu o djeavnosti dežele zagotovil, da bo deželni odbor pripravil zakonski osnutek za izboljšanje m okrepitev razdeljevalne trgovinske mreže. V ta namen pa so potrebni podatki o položaju te mreže, Čemur bo služila tudi pričujoča anketa. Z njo bodo ugotovili glavne značilnosti trgovskih podjetij, kako se upravljajo, kako v njih delajo, kakšne so možnosti za povečanje proizvodnosti po posameznih sektorjih v zvezi z vrsto blaga. Seveda jo imela anketa uspeh le, če bodo dali trgovci jasne in izčrpne odgovore. To Je možno, kajti trgovci imajo zaupanje v svoje organizacije. Ravno zato ji je tudi deželni odbor poveril to nalogo. Smoter treh pokrajinskih organizacij trgovcev v deželi ni le zaščita interesov članov, marveč tudi dajanje pobud, ki lahko ovrednotijo social no funkcijo trgovinskega sektorja ob upoštevanju splošnih Interesov krajevnih skupnosti. To so glavni vzroki, da so zveze trgovcev sprejele vabilo deželnega odbora, da izvršijo predlagano anketo. Zatem Je tajnik Geppi še orisal način ankete in sestavo vprašalne pole, katero bodo te dni poslali trgovcem. Pri tem je tudi on poudaril, da morajo trgovci čimbolj vestno Izpolniti te pole, saj bomo le tako dobili točno sliko o položaju trgovine v naši deželi. Prireditve v januarju v Nemškem kul. inštitutu V Nemškem kulturnem inštitutu bodo v januarju naslednje kulturne prireditve: V petek, 13. ob 19. uri v veliki dvorani, bo ravnatelj Italijanskega kulturnega inštituta v Hamburgu prof. dr. Livio Olivieri predaval italijanščini o temi «Hamburg ■-vrata Nemčije v svet«. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. V torek, 17. ob 21. uri bo v ve- liki dvorani koncert pianističnega dua «Aloys in Elfons Kontarsky» z naslednjim programom: W. A. Mozart: Andante e Variazioni K.V. 501, M. Ravel: Ma mere l’oye, P. Hindemith: Sonata za klavir štiri ročno (1938), K. Stockhamusen Klavierstueck IX (1961), F. Schubert: Divertissement a la Hongroi-se opu. 54. V petek, 20. ob 21/ uri v veliki dvorani predvajanje zadnjih petih številk «Wochenspiegel», informativ nega tednika in vestnika Zah. Nemčije. V četrtek, 26. ob 19. uri v knjižnici 9. večer ciklusa lekcij o temi »Tržaški pisci in nemška kultura«. Govoril bo prof. Aurelio Ciacchi temi »Carlo Antoni, filozof in germanist«. V torek, 31. ob 21. uri v veliki dvorani jazz koncert »Albert Man gelsdorff quintetta». V umetnostni galeriji bodo v ja nuarju razstavljeni kulturni manifesti, ki sta jih dala na razpolago Inter Nationes iz Bonna in Ver-kehrsamt Berlin. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Andrej šhuster Drabosnjak — Bruno Hartman TA SVETI DAN VESELI DAN igra o slovenskem božiču Scena: ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi: Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ Danes, 5. januarja ob 21. uri (sindikalni abonma) V petek, 6. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V soboto, 7. januarja ob 20. uri (dijaški abonma) V nedeljo, 8. januarja ob 16. uri Na predstavo v petek bodo s podeželja vozili naslednji avtobusi: 1. avtobus: Prečnik 15.05, Mavhinje Cerovlje 15.15, Vižovlje Sesljan 15.25, Nabrežina 2. avtobus: Križ 15.25, Prosek 15.30, tovel 15.30. i. avtobus: Sempolaj 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15, Salež 15.05, Koludrovica 15.10, Zgonik 15.10, Mali Repen 15.15, Briščiki 15.20, V. Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30. 15.10, 15.20, 15.30. Kon- Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije tel. 734265. Gledališča < Nazionale 14,30, 31.45 «11 dottor Ziva-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Gutnrie ;s. Omar isharif, Excelsior 16.00 «LI111 e il vagabondo« Barvne risanke. Feo.ce ’.5.30 «11 buono, U brutto, ul cattivo« Technicolbr. Clmt East. vvood. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Cammi-na, non correreo Technicolor. Gary Grant, Samantha Eggart. Grattaclelo 16.00 .Scusl, lel e favore. vole o contrar.o?« Technicolor. Alberto Sordi, Anita Ekberg, Silvana Mangano. Rltz UJlica San Francesco 10) 16.00 «The Eddie Chapma. story» Eastmancolor. Yul Brynner, Rorr.y Schneider, Crlstopher Plummer Alabarda 16,30 ((Tempo di massacro« Colorscope. VVestern, Franco Nero, Nino Castelnuovo. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammalico 16.30 «Le sple vengo-no dal semifreddo« Technicolor. — Franco Franch1. Ciccio Ingrassia. Crlstallo 16.00 ((Salomone e la regina dl Saba« Technicolor. Garibaldi 16.00 «Boccaccio 70» Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Zadnji dan. Aurora 16.00 ((Operazione S. Genna-ro». Capttol 16,00 «Come imparai ad ama-re le donne« Technicolor. Robert Hoffman, Michele Mercier. Preoo-vedano mladini pod 14. letom. Impero 16,30 «Se tutte le donne del mondo (Operazione paradiso)«. Moderno 16.00 «Hita la zanzara« Technicolor. Rita Pavone, Peppino Oe Filippo, Laura Etriklan, — Zadnji dan. Vittorio Veneto 16,00 »Baleari operazione oro» Technicolor. Ideale 16.00 «OSS 77 operazione flor di loto« Technicolor. Astorla (lil Zorutti, fllobus St. 1) 16.00 «11 rltorno di Ringo« Technicolor. Gi-uliano Gemma. Astra 16,30 «7 uomlni d'oro». Abbazia 16.00 «L’uomo che viene da Canyon City» VVestern. Technicolor. Robert VVood, M. Nussiack, F. San. cho. Skedenj 16.00 «1 gemelli del Texas» Eastmancolor. VVa-lter Chiari, Rai-mondo Vianello, Diana Lory. V dneh od 26.XII.1966 do 1.1.1967 so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 10, tifoidna mrzlica 1, ošpice 4, norice 6, vnetje priušesne slinavke 31, nalezljivo vnetje jeter 6 (2 izven občine), akutni sklepni revmatizem 1. Z vespe je padel Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 43-letne-ga delavca Giacoma Žaro z Lonjer-ske ceste 1-3 in ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Žara je malo prej v Ul. San Cilino postal žrtev prometne nesreče. Proti Ul. Damia-no Chiesa se je peljal na vespi TS 32420, ko pa je privozil do stavbe št. 50 prej omenjene ulice, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vespo in se prevrnil. Pri padcu se je Žara pobil in ranil po glavi, desni strani čela in ličnici ter po desnem kolenu. LADJE V PRISTANIŠČU San Marco, Omella I, Irma, L. Lauro, Palatino, Isarco, Enri, Sai-pa II, Illitia, Lilion, Borea, M. Mar. tini, Plaminia, M. Montanari, Lavo-ro, Linda Giovanna (It.), N. Tesla, Orebic, Varaždin (Jug.), Leonidas (Niz.), Sophla, Leon, Annamaria II, Nikodromos, Michalis, Asslmlna (Gr.), Adnan El Malki (ZAR), Chkalovsk, Shakhty, A. Gaidar (ZSSR), Kosova (Tu.), Curium (Cip.), Audax, Arlel, Old Warrior (Pa.), L. Panama (Brač.), Alglt (Bolg.). Nalezljive bolezni DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr, Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecelllo 24; Serravatlo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alta Maddalena, Ul. deiristria 43; dr. Codermatz, Ul, Tor S. Pie-ro 2. Kulturo) dom Danes uprizori SG: Drabosnjak. Hartman «Ta sveti dan veseli dan«. Bož čna pastoralka v dveh delih. Režija Branko Gombač. Verdi Pri blagajni gledaIHča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncerta, ki bosta danes in 11. t.m. Posebna zanimivost obeh koncertov je, da je prvi posvečen samo godalom, drugi pa pihalom in zboru. Prvi koncert bo dirigiral Francesco Cristofoli, program pa je naslednji: FTescobaldi — Tokata za godala v Maliplerovl predelavi (novo v Verdiju); Mozart — »Mala nočna glasba« KV £25: Beethoven — Velika fuga op. 133 za godala v VVeingartner-jevl verziji; Schoneberg — «Ver-klaerte Nacht« op. 4 (novo v Verdiju) ; Strtauss — Metamorfoze. Drugi koncert bo dirigiral Daniele Pariš, sodeloval bo pianist Sergio Ca-faro. Program bo obsegal; A. Gabrieli — «Aria della battaglia« v transkripciji G. F. Ghedinija; Schuetz — Psalm 136’ «Denket dem Herren« za mešani zbor, trombe, timpane in orgle (novo v Verdiju); Bach — Chor-Varlatlonen «Vom Hlmmel hoch« v transkripciji Stravvlnskega za mešani zbor In orkester; Strawinsky — Simfonija za pihala (novo v Verdiju) in Koncert za klavir in pihala. Orkester gledališča Verdi. Zbcr> vodja Aldo Danieli. Kupci vstopnic za oba koncerta imajo popust. Teatro Stabile V galeriji Prottl se danes nadaljuje prodaja vstopnic za prvo od štirih izrednih predstav «1 lunatlcl« Thomasa Middletona In WiUiama Kowle-ya. Nastopajo Valentina Fortunato Sergio Fantom, Maria Fabbrl Enz-j Garinel, Francesca Benedetti, no Erplchini, Aldo Puglisi. Režija Lici Ronconi Predstava bo v Avditoriju danes 5. t.m. ob 20.30 izven abonmaja Abonenti za sezono 1966-67 todo i-meli popust 20 odst, proti predložitvi bona št. 1. La Baracca di Trleste V dvorani kulturnega krožka «Ri-naldo Rinaldi« v Ul. Madonnina 19 bo v soboto, 7. t.m, ob 20.30 skupina Piccolo Teatro gledališča «La Baracca dl Trleste« uprizorila dramo ((Dnevnik Anne Frank«. Eredi di Giuseppe Novak TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA — TKANINE — PLETENINE — NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, Ul. Delle Torri 3 ■ Vogal Ul. Imbriani Tel. 81022 R. GORETTI SUCC. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneb v primeru, če ni mogoče najt) drugega zdravnika, Je treba telefonirati na št. 00-235. Včeraj-danes rojstva. SMRTI IN POROK h Dne 4. Januarja 1967 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO: 80-letna Maria Bin vd. Tommasi, 72.1etnl Giuseppe Demel, 86-letna Maria Rapotec por, Gombač, 78-letni Carlo Luzzatto, 73-letni Antonio Prodan, 59-letni Cesare Venchi. 59-letni Angelo Elmini, 88-letna Rosa Mladovan vd, Colli, 57-letna Emt-lia Grahonja por. Va'lerio, 92-letna Teresa Viscovich vd. Dulz. KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1967 prihrani 3.300 lir podari družini lepo darilo prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na it. 37*338 ali pa izročite vaš naslov raznašalcu PRIMORSKI DNEVNIK UL sv. Frančiška 20 Dl C. SALVADEI GUME P1RELLI • MIC H ELIN m C E A T TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 36995 • Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELLI • Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITOS • Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica Delponte Pietro & C. Trst, Ul. Timeus, 12 - Tel. 90.279 IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA SLOVENSKE REVIJE AVTO Vaš najzvestejši avtomobilski svetovalec in spremljevalec. Izhajala bo vsakih 14 dni. Dobite Jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI za 160,— Ur. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. An. gele Aver por. Giova-nnlni daruje družina Hrevatln 1000 Ur za Glasbeno matico. IZTRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Okradenca zasačila tatiča s plenom katerega sta hotela prodati starinarju Mož ju je pridržal, žena pa je skočila do karabinjerjev, ki so ju prijeli • Obsojena brata in tudi starinar kanskim sodiščem (prednic?! Corsi. tožilec Rosario, za-siukar Rubini, obramba Padova-morali zagovarjati 22-letni nfoi1 Gabriele iz Ul. Broletto 18 in 2Q.iof>v- 21-letni brat Oliviero ter le Rafaele Lanotte iz Uu. del-Ie Moniche. Brata Carli sta bila obtožena števila tatvin odpadkov že-al(m bakra, a Len (te, da je ne- &1*10 odkupil' fekaj tatvin sta br$e°'~ne-kaj pa J '1 (eno blago, zagrešila „ „ zagrešil Ga- broVo” Carli sam s tatvinami sta jnoo oškodovala Mario Roso Ro-nio? p,or Banfranchini, ki je last-kn,? skladišča železnih in drugih ka 4n6Skih odPadkov v Ul. sv. Mar- ii* siJiPdnijske oblasti so prišle na lio ‘atičem čisto slučajno, ali bo-. Povedano s pomočjo okraden-lr> njenega moža. Gabriele Car-v le B novembra lani splazil tem • išče v U1- sv Marka. Pri n," Je moral preskočiti železno vršit 0,» ^ obdaja skladišče ter iz-*e nekatere druge vlomilske či p°tem je poiskal dve vre-m’Jd Jih je napolnil z odpadki, in Nam drugim tudi z bakreno žico. CQ Je izginil brez sledu. nSo?riele Je odnesel vreči do bliž-.®rmičevja ob bivši železniški ju i ter Ju pustil tam, zjutraj pa temJ® odnesel na svoj dom. Po-ma'J,e Poklical brata, da bi mu po-fnntm nesti vreče do starinarja La-Istrtui Ima svoje skladišče v brlelo ulici 15- Se PreJ Pa Je Ga‘ ini zažB;'l na bakreni žici svile-smnm Mledeniča pa sta imela Prišio’ J?®1 je, bilo skladišče, ko sta »to -,a Ua ob 7. uri še zaprto. Žani]. n hotela čakati, da pride last-i’-Bnoi.(av tedaj pa je šla mimo Lan-^anchinijeva v družbi s svojim enska j ama K da so ponoči tatovi obiskali zakonito lastništvo odpadkov. Carlijeva sta prišla pred kazenske sodnike iz koronejskih zaporov, medtem ko Lanotte ni bil priprt. Oba brata sta ponovila svoje prejšnje izjave ter priznala krivdo. Lanotte pa je vztrajal pri prvotni tezi: nikoli ni niti malo podvomil v zakonitost kupčije, ker je brata poznal ter je vestno zabeležil vse odkupljene predmete. Glavni tožilec je zahteval, naj sodniki spoznajo vse tri za krive ter naj obsodijo Oliviera na 1 leto in 3 mesece zapora ter 100.000 lir globe, a Gabriela na 1 leto zapora ter 50.000 lir globe. Lanotteja pa naj bi obsodili na plačilo 10.000 lir denarne kazni. Obramba pa Je menila, da bi morali obema bratoma priznati pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter jima naložiti najnižjo kazen Lanotteja pa bi morali oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa ga kaznovati zelo milo. Sodniki so obsodili Gabriela na 9 mesecev zapora ter 50.000 lir globe in Oliviera na 1 leto in 1 mesec zapora ter 70000 lir globe. Kazen je za tega višja, ker je bil mladenič že kaznovan 2. maja 1964. Tedaj so ga sodniki obsodili pogojno zaradi tatvine na 5 mesecev in 10 dni zapora. To kazen bo mo- ral sedaj prestati. Lanotteja so sedaj obsodili na 10.000 lir denarne kazni. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 47-letni Comparini Gino iz Ul. Pondares 5, ki je bil obtožen, da je 15. novembra lani ukradel v neki gostilni 10.500 lir Giovanniju Klevi, Ker je Comparini zagrešil tatvino z raznimi ob-težilnimi okoliščinami, so mu sodili v pripornem stanju. Bilo je ob 17.40 omenjenega dne, ko je mestni redar Battista Cosi-mi opazil v Ul. Fonderia dva moška, ki sta se prepirala in tepla. Agent je posegel vmes ter odpeljal oba na bližnje poveljstvo. Tu so ugotovili istovetnost obeh. Eden je bil Comparini, drugi pa 62-letni Li-bero Zaratti iz Ul. della Guardia. Ta je povedal, da je bil v gostilni skupaj s Comparinijem in Klevo. Nenadoma je opazil, kako je Comparini segel v Klevov žep ter se polastil njegove listnice. Kleva se ni zavedel tatvine, ker je bil popolnoma pijan. Tat je potem skušal zbežati, toda priča ga Je zasledovala no Ul. Fonderia, kjer Je prišlo do pretepa. Javni tožilec je zahteval za tatu 2 leti zapora in 50.000 lir globe, sodniki pa so mu prisodili 9 mesecev zapora in 45.000 lir globe. VESTI Z ONSTRAN MEJE ča 26nJrofnska je opazila mladeni itovila VIetarna Ker Je bila že UgO-pjeno ______^ ^ dve Vreči, ni i? skladišče ter ji odnesli raz-L kovinske odpadke in Na ak°j zasumila, da se je sreča-■rav s krivcema. Možu je naro naJ pridrži mladeniča, a sa- i _ Rila, »talstekla na karabinjersko po->ovort r^er Je prijavila tatvino in aala, da mož že straži krivca. bWov r! Pri§1° Bo aretacije obeh stn _v- Carlijeva sta povedala, da 4 rtrpreJ izvršila v istem skladišču T.0nn tatvine, ki so Jima vrgle, lir v 12-000 in dvakrat po 20.000 znrt„y,re(inost ukradenega blaga pri lir tatvini pa je znašala 24.000 la <.vNekat.ere tatvine sta zagreši-Brat PaJ' druge pa samo Gabriele. PrpiLS?3 mu Je vedno pomagal pri uasanju in prodajanju. tajjtj^fuifa nista mogla seveda za-sta starinarja; kateremu 'e .dodajala ukradeno blago. Slo Mnta , an°tteja, katerega ko kara- da .3? zaslišali. Moški pa je trdil. Ukradi1011 ni vedel, da je šlo za Pila blago. Obramba mu je Sal iaz a- ker je vedno točno vpi-Me»dLseznam lme prodajalca in njeriiVe osebne podatke. Karabi-so dl«1?,11 seveda niso verjeli, ker thiti 6rf *’ da bl moral moški su-saj ’ °a gre za ukradeno blago, koiufda mu brata prodala večje četka , odpadkov. Lanotte je spočij tdrtdi'’ da Je šlo 'e za Pet kup-dokaI°r,a agentom se je posrečilo go afati' da je bilo to število mno-oktr.K Je' Gd 23. junija lani do 27. fco /S? JJh Je bilo kar 29. Spri-skorai ° vls°kega števila ni bilo Vati n upravičeno domne- J ni mogel kupec sumiti v t Desetletnica ustanovitve bolnišnice v Šempetru Pomanjkanje denarja za dograditev nove bolnišnice Novo parkirališie za tovornjake v Rožni dolini V Šempetru pri Gorici so proslavili 10. obletnico ustanovitve bolnišnice. Proslavi sta poleg številnih zdravstvenih delavcev iz Goriške, prisostvovala tudi ravnatelj in u-pravnik bolnišnice iz Gorice. Ob tej priliki so proglasili tamkajšnjega ravnatelja bolnišnice dr. Zorana Poljšaka za primarija. To je v Jugoslaviji časten naslov in ga podeljujejo omejenemu številu strokovno najuspešnejših zdravnikov. Čeprav r> se v zadnjih letih pogoji na področju zdravstva v Sloveniji zelo izboljšali, deluje bolnišnica v Šempetru v zelo težavnerh polqžajti,, Ima namreč , zelo neprimerne prostore. Samo velikim prizadevanjem zdravniškemu kadru se imajo zahvaliti, da je bilo moč organizirati v okviru bolnišnice praktično vse oddelke, ki jih potrebuje splošna medicina. Skupaj ima bolnišnica, na katere gravitira blizu 100.000 ljudi, 463 postelj. V Šempetru so sicer pred časom začeli graditi novo bolnišnico z več kakor 800 posteljami. Doslej so v izgradnjo objekta vložili nad pol milijarde dinarjev. Vendar so dela prekinili, ker so zaradi gospodarske reforme uvedli skrajno varčevanje z denarjem. Potrebovali pa bodo skupaj še kako poldrugo mi- lijardo dinarjev. Zaenkrat je težko reči, kdaj bodo lahko nadaljevali z gradnjo. * * * Novogoriško podjetje za avtobusni promet bo uvedlo dve novi mednarodni progi, ki bosta povezovali Gorico in Idrijo. Ena bo šla iz Gorice po Vipavski dolini čez Cmi vrh v Idrijo, druga pa po Soški dolini skozi Tolmin v Idrijo. Urnika in točnega zečetka obratovanja novih prog, ki bosta za prebivalce na obeh straneh meje nedvomno zelo pomembni, nam še niso točno pove^-Ti. ♦ • • V Rožni dolini pri Rdeči hiši so na jugoslovanski strani zaključili dela pri izgradnji novega parkirnega prostora za tovornjake, ki bodo namenjeni iz Italije v Jugoslavijo. Na parkirnem orostoru, ki je ograjen in opremljen s sodobnimi napravami, bodo carinski organi opravljali preglede blaga za carinjenje. Skupaj bodo sprejeli v pregled lab’-o po 36 tovornjakov. -tmmzsmrmtk- Podvaja danes, 5. t. m. ob 18. uri barvni film: Umore in 4 dimensioni (Ljubezen v štirih dimenzijah) igrajo: hANCA RAME, M. MERCIER, P. LERGOY, SYLVA KOSCINA JFtpRrsiE Lei 2LPTORNE rpci Viale XX Settembre Ih tel 9601S NABREŽINA lcenter) SESUAN i center) /I.AII l\ SKKHKM nh/{\S\l 1'RMMETl Novoletna izjava župana Martine V našem poročilu o čestitkah županov z obeh strani meje ob novem letu, je po krivdi agencije, ki nam Je voščila posredovala, Izostala izjava goriškega župana Martine, ki Jo je oddajal tudi radio Koper. župan Martina je dejal: «NI le običaj, marveč predvsem potreba, da ob koncu vsakega leta napravimo bilanco opravljenega dela pregledamo dosežene rezultate in tudi tisto, kar bi lahko storili, pa ni bl lo storjeno. Kar zadeva sttne med obmejnim prebivalstvom, mislim, da lahko zatrdim, da Je leto 1966 pomenilo nadaljnje izboljšanje. Toda že sam občuten promet oseb in biaga priča o objektivnem položaju, ki je odličen. Toda ob koncu leta Je običaj, da pregledamo ne le prehojeno pot, marveč tudi, da pripravimo programe in predvidevanja. Predvidevanja so zame težavna, toda glede programov, vsaj kar Je v naši moči, menim, da morajo težiti k nadaljnjim izboljšanjem na vseh področjih medsebojnega sodelovanja — od običajnih stikov dobrega sosedska do gospodarskega in kulturnega področja ker bomo le tako predvsem pokazali visok smisel clvilizac‘ie, ki preveva obmejno prebivalstvo, ki sl želi vedno bolj živeti v slogi in miru. To je moje prisrčno in iskreno voščilo, ki ga izražam ot novem letu » NA SESTANKU NA ŽUPANSTVU V SOIIOPNJAH Podtajnik Ceccherini seznanjen z važnimi sovodenjskimi vprašanji Vladni predstavnik je sovodenjskim občinskim možem obljubil izdatno pomoč pri premagovanju njihovih težav Na povabilo sovodenjskega župana je podtajnik v notranjem ministrstvu posl. Guddo Ceccherini obiskal v torek zvečer sovodenjsko občino. Spremljala sta ga goriški prefekt dr. Prlnclvalle in pokrajinski odbornik Marko Waltrltsch, ki je podtajniku že prej prikazal številne potrebe sovodenjske občine. Na županstvu so podminlstra Cec-cherinija sprejeli župan Jožef če-ščut, občinski odbornik Janko Cotič, Fran Petejan, Marčelo Devetak in Danilo Ožbot, občinski tajnik Primo Cresta in karabinjerski ma-rešjalo Lulgl Pellegrini. Potem ko se je posl. Ceccherini seznanil z občinskim osebjem, si je ogledal prepovljen občinski sedež. V sejni dvorani je nato župan izrekel pozdravne besede vladnemu predstavniku, ki je znan na Goriškem, ker Je znal dobiti obšir no pomoč iz Rima za številne ob čine v naši pokrajini. Nato Je žu pan Ceščut prikazal številne pro bleme, ki tarejo sovodenjsko ob činsko upravo, Na prvem mestu je vprašanje izgradnje novih šolskih poslopij in modernizacija že obstoječih Vsa šolska poslopja v so-vodenjski občini so namreč bila zgrajena še pred prvo svetovno vojno. župan je zahteval tudi pomoč pri prevozu otrok z Vrha v otroški vrtec v Sovodnjah, namestitev telefona na Vrhu ter skoro brezizhodno vprašanje ureditve ceste, k! pelje z Vrha do pokrajinske ceste Zagraj-Devetaki; ta cesta služi skoro Izključno prebivalcem Vrha, speljana pa je po doberdobskem občinskem ozemlju. Potrebno bo tudi dokončati olepševalna dela na poslopju sovodenjs-tega županstva. Podtajnik Ceccherini je obljubil svoje zanimanje za vsa predložena vprašanja ter obljubil vsestransko in hitro pomoč v zadevah, ki spadajo v resor notranjega ministrstva. Kar se obnove šolskih poslopij tiče, je svetoval, ha bl občinska uprava nekaj časa počakala, dokler ne stopi v veljavo nov šolski načrt (Piano della scuola), ki predvideva obvezo s strani države za gradnjo novih šolskih poslopij. Svetoval je tudi, ‘da bi šole na območju občine čimbolj združili, da bi tako prihranili na vzdrževanju šolskih poslopij ter pomagali odstranjevati težave učiteljem, ki imajo opravka z mešanimi razredi. Skupno s prefektom so se našle razne oblike reševanja problemov ki so bili nakazani. Med temi je nujna ureditev !n popravilo vrtcev ter problem vaških cest. V najkrat-šem času bo prefekt sklical sestanek županov občin, ki mejijo na Sovodnje, da bi našli skupno rešitev. Prav tako je Ceccherini obljubil svoje zanimanje za namestitev telefona na V mu. Pred zaključkom sestanka Je podtajnik Ceccherini izrazil svoje zadovoljstvo nad delom občinskih mož, ker so znali in znajo dobro upravljati občino, kljub skromnosti občinskega proračuna. Ob tej priliki se je spomnil besed, ki Jih je predsednik republike Saragat izrekel ob priliki nedavnega obiska v naši deželi, ko Je pohvalil občinske upravitelje, ker znajo upravljati naše občine z dostojnostjo in brez megalomanije. pri tej goriški ustanovi. V novem odboru so: Barnaba za trgovce, Grassilli za industrijo, dr. Marsano za kmetijstvo, Andrian za direktne obdelovalce, Sacchetti za obrtnike, Zuliani za sindikate, Ca-selgrandi za pomorstvo in Del Ben za turizem. Rok za plačilo takse za motorna vozila Že od ponedeljka dalje imajo na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici precej dela s spre,‘'*v''>”,'"n piači*i za avtomobilske takse za tekoče leto in proti vsakem kovanju je bila že v ponedeljek vrsta pred zadevno blagajno. Da bi kdo od prizadetih ne zamudil s plačilom, naj navedemo, da zapade rok za plačilo takse za avtomobile dne 10. januarja: za tovornike 15. januarja, za mopede (brez tablice) dne 25. januarja ter za motocikle in skuterje 10. februarja. Vidimacijo šoferskih knjižic je treba opraviti do 28. februarja. Po zgoraj navedenih datumih ne smejo krožiti po cestah vozila, ki niso v redu s plačilom takse za tekoče leto. P1UHODMJO NEDELJO V ČEDADU Blagoslovitev motornih vozil jutri na Peči Kot lansko leto bo tudi letos domači župnik prof. Butkovič blagoslovil jutri po maši, ki se začne ob 9. uri, motoma vozila, ki Jih bodo pripeljali vaščani iz Rupe in Peči pred cerkev na Peči. Obred bo okrog 10. ure. TRADICIONALNO SREČANJE RENEČANSKIH EMIGRANTOV Dopoldne bo v gledališču cA. ltislori» koncert Birtičevih {Beneških fantov», popoldne pa veselica v prostorih prosvetnega društva {Ivan Trinko* v Čedadu V nedeljo, 8. t.m. ho v Čedadu Pozdrave na bodo prinesli zastonnl-tudi letos tradicionalno srečanje ki PSU. KPI tagna di luce-operazione sohinor«, R. Harrison in L. Gilli. Kinema-skope v barvah. Iršič AZZURKO. 17.30 - 22: «Rita la zan-zara», Rita Pavone in Giancarlo Giannini Barvni film. EXC‘ 'UR. 1622: «Un milione dl anni fa», R Welch in J, Richard-son Kinemaskopski film PRINCIPE 17.30 -22: «Yanky», P. Leroy in A. Celi. Barvni film. S. MICHEL. : 19—22: L’lsola del delfini blu», C. Kaye. Barvni film. Konk+ EXCELS!OR. 19—22: «La 18.a spia», R. Gaulet in C. Careni. Barvni film. RIO. 19—21.30: «La spia dal dua volti», R. Vaughn in S Berger. Kinemaskopski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Pontont-Bassi, Ul. Raštel 26. — Tel. 33-49 DE2URNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti — Ul. Roma - Tel. 72-3». ZA MEDCELINSKI POKAL KOŠARKARSKIH PRVAKOV Simmenthal82 Slavija 77 NEAPELJ, 4. — V navdušujoči igri je danes italijanski prvak Sim-menthal premagal v prvi tekmi letošnje izvedbe turnirja za medcelinski pokal košarkarskih prvakov peterko praške Slavije z rezultatom 82:77. Prvi polčas se je zaključil z 41:40 v korist milanskih košarkarjev. Danes v Vareseju Corinthians-Goodyear VARESE, 4 — Jutri bo druga tekma letošnjega turnirja za medcelinski pokal košarkarskih prvakov med peterkama brazilskega Cortinthiansa in ameriškega Goo-dyearsa. Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah: CORINTHIANS: Amaur Pasos (višina 1,92 m), Marques Wlamir (1,87), Maciel Ubiratan (1,99), Fi-lippi Eduardo (1,82), Osvaldo Orti (1,90), Renč Salomon (1,94), Renato Pena (1,87), Giuse Sacramento (1,78), Renzo Leonardi (1,80), Ro-sabranca (1,92). Trener: Moassir D’Aiuto. GOODYEAR: Mern Benson (1,77), Calvin Fowler (1,86), Roger Han-son (1,86), Jim Rayl (1,88), Jim King (2,00), Yay Miller (1,95), Ed Correl (2,00), Eddie Bodkin (1,80), Mike Patterson (2,03), Dan Anderson (2,08), Mike Dabich (2,12), Mike McCoyn (2,14) Trener: Vaughn Hank. SZ BOR V ponedeljek, 16. t. m. bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Dnevni red 1. Izvolitev predsedstva 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno V ZAOSTALI TEKMI A LIGE Fiorentina 3 LR Vicenza 0 Vsi trije goli nosijo podpis Brugnere Carantini, BOKS FIORENTINA — Albertosi; Pirovano, Vitali; Bertini, Ferrante, Brizi; Hamrin, Esposito, Brugnera, De Sisti, Cosma. L. VICENZA — Luison; Volpato, Rossetti; Campana, Poli; Maraschi, Menti, Gori, Fontana, Ciccolo. SODNIK — Marengo iz Chiavarija. Gledalcev 18.000. FIRENCE, 4. — S tremi goli srednjega napadalca Brugnero, katerega prisotnost je bila še včeraj v dvomu, je Fiorentina z lahkoto odpravila v tekmi, ki so jo morali 6. novembra odložiti zaradi poplave, enajsterico Lanerossi iz Vicenze. Uspeh Florentincev je bil toliko lažji, ker se je Fontana poškodoval že proti koncu prvega polčasa, kar je prisililo predstavnike Vicenze, da so večji del tekme igrali v desetih. Poleg tega se je tudi Rossetti nategnil mišico, zaradi česar v zadnjih 15 minutah igre ni mogel nuditi nobene pomoči tovarišem in je samo statiral na levem krilu. Fiorentina, pa čeprav je Merla in Chiarugija nadomestila z rezervama Espositom in Cosmo, je dokazala, da spada med najboljše. Z današnjim uspehom pa se je celo vsidra-la na tretje mesto lestvice, ki ga bo delila z Napolijem. Po izenačenem začetku je Fiorentina prevzela vodstvo in že v 13’ je Pirovano dolgo predložil Ham-rinu, ki je poslal usnje Bertiniju. Ta je silovito streljal do Luisona, ki žoge ni ustavil, kar je izrabil Brugnera, da jo je poslal do mreže V drugem polčasu je bilo delo Fiorentine zaradi odsotnosti Fontane še lažje. Že v 6’ je Brugnera dosegel drugi gol, 10 minut kasneje pa tretjega. Po današnji tekmi je stanje na lestvici prvenstva A lige naslednje: 1. Inter 22 točk 2. Juventus 21 3. Fiorentina in Napoli 19 5. Cagliari 18 6. Bologna in Roma 17 8. Brescia in Milan 14 10. Torino 13 11. L. Vicenza, Mantova in Ata-lanta 12 14. Spal 11 15. Lazio 10 16. Lecco 7 17. Foggia in Venezia 6 DANES V ZGONIKU DANES, 5. T. M. bo ob 20. uri v 'gostilni Guštin v Zgoniku 4. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS z naslednjim d—vnim redom: — otvoritev — poročila odbornikov — diskusija — razrešnica staremu odboru — volitve novega odbora — razno. Ol Cl/OUJC o JJUijonv/ x x vzjviibuiivv/p v kateri je nastopal slavni Lopatka, ki je pred kratkim s svojimi posegi izločil Italijo iz turnirja za pokal evropskih zahodnih držav. Borovi košarkarji so gladko klo- liiilliillliiiliiiiiiininiiiiiijiiHiiliiiiiiuiiiil„iII„lii,(,ll,i,ll||1IltI|1||II||1|1||1I|1|||||1||||||i||||||11(|I|||||1||(|1I|1(||||||m(|(|||||mi||1||1|I||(|(||I|||||||(11||(|||il|||il||1|(|| KOŠARKA OB PREMORU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Še preveč napak borovcev: izpiliti obrambo in napad Borova košarkarska sezona je bila priprava za promocijsko prvenstvo. Pripravljalna doba plavih je bila precej pestra. Borovci so se namreč srečali s celo vrsto deželnih in tudi inozemskih ekip. Največja senzacija je bilo gotovo srečanje s poljsko reprezentanco; PO LESTVICAH WBA Kim Soo Ki in C Cokes najboljša boksarja meseca LOUISVILLE, 4. — WBA je proglasila južnokorejca Kima Soo Kija in Američana Curtisa Cokesa, ki sta uspešno branila njun svetovni naslov, za boksarja meseca. Lestvice najboljših boksarjev v posa- •iiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiviiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHvilintiiniiiiiini MEDNARODNI NOGOMET BERN, 4. — Evropska nogometna zveza je javila, da bo organizirala novo vrsto turnirja za državne reprezentance «under 23». Turnirja se bodo lahko udeležile vse članice UEFA, prijave pa bodo morale poslati najkasneje do 28. februarja. Prvi dve reprezentanci se bosta v mestu, ki ga bodo izžrebali, spoprijeli 10. marca za pokal. Zmagovalno reprezentanco pa bodo druge izzvale na tekmo, ki bo prav tako veljavna za trofejo. Vodstvo UEFA še ni javilo, na kak način bo določilo «izzivača». Vse pa kaže, da se bodo organizatorji poslu-žili žrebanja. Vsaka tekma bo v državi reprezentance, ki bo v posesti pokazala, izzivača pa bo treba najaviti najmanj tri mesece prej. V enem letu bi torej odigrali le tri tekme. Ce posestnik trofeje v šestih mesecih ne bi našel nasprotnika, bo moral pokal vrniti vodstvu UEFA. Ce se bo kaka tekma zaključila neodločeno, jo bodo nadaljevali še pol ure. V primeru ponovnega neodločenega izida, se bo sodnik poslužil za dodelitev pokala žreba. * » • MONTEVIDEO, 4. — Vodstvo Pe-narola iz Montevidea, ki je osvojil medcelinski pokal prvakov, je javilo, da se bo enajsterica udeležila turnirja, na katerem bosta nastopila tudi Inter in Santos, medtem ko bodo četrto moštvo še izbrali. * * * LONDON, 4. —■ Predsednik mednarodne nogometne zveze (FIFA) sir Stan]ey Rous je ob povratku iz ZDA izjavil, da so uredili največji problem ameriškega nogometa. Nogometna zveza ZDA je že podpisala pogodbo z 12 severnoameriškimi klubi in je povabila v novo zvezo tudi društva profesionalne nacionalne lige. Rous se je vrnil v London v spremstvu predstavnika severnoameriške lige Eraldom Cooperjem. • * * MILAN, 4. — Milan bo marca letos nadaljeval z vrsto mednarodnih prijateljskih srečanj. V prvi tekmi bo imel v gosteh belgijskega prvaka enajsterico Anderlechta. Tekma bo 23. ali 25. marca. HOKEJ NA LEDU WINNIPEG, 4. — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu Je Kanada premagala ZDA 7:1 (2:0, 3:1, 2:0). meznih kategorijah pa so po mnenju sestavljavcev WBA naslednje: TEŽKA KATEGORIJA Prvak — Ernie Terrel (ZDA) 1. Cassius Clay (ZDA) 2. Zora Folley (ZDA) 3. Karl Mildenberger (Nem.) 4. Floyd Patterson (ZDA) 5. Joe Frazier (ZDA) 6. Oscar Bonavena (Arg.) 7. Johnny Persol (ZDA) 8. Thas Spencer (ZDA) 9. Eduardo Corletti (Arg.) 10. George Chuvalo (Kan.) SREDNJETEŽKA Prvak — Dick Tiger (Nigerija) 1. Roger Rouse (ZDA) 2. Bob Foster (ZDA) 3. Jose Torres (ZDA) 4. Eddie Cotton (ZDA) 5. Jimmy Ellis (ZDA) 6. Piero Del Papa (It.) 7. Vlttorio Saraudi (It.) 8. Marion Connors (ZDA) 9. Young McCormack (Irska) 10. Andrew Selpa (Arg.) SREDNJA Prvak — Emile Griffith (ZDA) 1. Don Fullmer (ZDA) 2. Joey Archer (ZDA) 3. Juan Carlos Rivero (Arg.) 4. Rafael Rivers (Arg.) p. Rafael Gutirrez (Meh.) 6. Andy Heilman (ZDA) 7. Pedro Miranda (Venez.) 8. Milo Calhoun (Jam.) 9. Benny Briscoe (ZDA) 10. Sugar Boy Nando (Antile) SREDNJA JUNIOR Prvak — Kim Soo Ki (J. Kor.) 1. Freddie Little (ZDA) 2. Eddie Pace (ZDA) 3. Nino Benvenuti (It.) 4. Sandro Mazzinghi (It.) 5. Stan Harrington (ZDA) 6. Jorge Fernandez (Arg.) 7. Carlos Monzon (Arg.) 8. Carlo Duran (It.) 9. Gomeo Brennan (Braz.) 10. Hurricane Kid (Honol.) VVELTER Prvak — Curtis Cokes (ZDA) 1. Charlie Shipes (ZDA) 2. Luis Rodriguez (ZDA) 3. Willie Ludick (Juž. Afr.) 4. Pete Toro (ZDA) 5. Ernie Lopez (ZDA) 6. Jean Josselln (Fr.) 7. L. C. Morgan (ZDA) 8. Percy Manning (ZDA) 9. Manny Gonzales (ZDA) 10. Kalsuya Nakano (Jap.) VVELTER JUNIOR Prvak — Sandro Lopopolo (It.) 1. Lennox Beckles (Gana) 2. Wllli Quarter (Z Nem.) 3. Jose Napol e s (Meh.) 4. Eddie Perkins (ZDA) 5. Paul Fujil (ZDA) 6. Nicollne Loche (Arg.) 7. Carlos Hemandez (Venez.) 8. Paulie Armstead (ZDA) 9. Jao Henrique (Braz.) 10. Herbie Lee (ZDA) LAHKA Prvak — Carlos Ortiz (ZDA) 1. Ismael Laguna (Pan.) 2. Maurice Cullen (VB) 3. Frankie Narvaez (ZDA) 4. Sugar Ramos (Meh.) 5. Carlos Cruz (Dom. Rep.) 6. Bunny Grant (Jam.) 7. Fuji! Mikami (Jap.) 8. Vic Melendez (Portoriko) 9. Hugo Rambaldi (Arg.) 10. Johnny Bizzaro (ZDA) LAHKA JUNIOR Prvak — Flash Elorde (Filip.) 1. Rene Barrientos (Filip.) 2. Shu Kang II (Juž. Kor.) 3. Sebastian Naclmiento (Braz.) 4. Vlcenti Derado (Arg.) 5. Yoshakl Numata (Jap.) 6. Jaime Valladeres (Ekvador) 7. Justiniano Aquilar (Pan.) 8. Ray Echavarria (ZDA) 9. Jose Acosta (Venez.) 10. Carlos Canete (Arg.) PERESNA Prvak — Vicentc Saldivar (Mehika) 1. Hovvard VVinstone (VB) 2. Raul Rojas (ZDA) 3. Mitsunori Seki (Jap.) 4. Antonio Herrera (Arg.) 5. Pedro Gomez (Venez.) 6. Johnny Jamito (Filip.) 7. Antonio Amaya (Pan.) 8. Jose Legra (šp.) 9. Bobby Valdez (San Diego) 10. Alex Beni tez (ZDA) BANTAM Prvak — Fighting Harada (Japonska) 1. Jose Medel (Meh.) 2. Jesus Pimentel (Meh.) 3. Alan Rudkin (VB) 4. Bernardo Carraballo (Kol.) 5. Yoshio Nakane (Jap.) 6. Waldemiro Pinto (Braz.) 7. Manny Elias (ZDA) 8. Katsuo Salto (ZDA 9. Ronnie Jones (ZDA) 10. Mimum Ben Ali (šp.) MUŠJA Prvak — Horacio Accavallo (Argentina) 1. Koyoshi Tanabe (Jap.) 2. Walt McGovvan (škotska) 3. Puntip Keasuriga (Taji.) 4. Hiroyaki Ebihara (Jap.) 5. Katsuyoshi Takayama (Jap.) 6. Chartchai Chionoi (Taji.) 7. Jose Severlno (Braz.) 8. Thongchai Supasamuth (Taji.) 9. Takeshi Nakamura (Jap.) 10. Nelson Alarcon (Arg.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriimMiiiiniimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiii TU TAM nili močnejšim nasprotnikom s 113:50. Tekma pa jih je gotovo mar. sičesa naučila in je bila zanje edinstvena življenjska izkušnja. Ostale tekme z inozemci so plavi v glavnem odigrali z jugoslovanskimi peterkami, in sicer s Sežano in ljubljanskima ekipama Ilirije in Slovana. Jugoslovanska moštva so borovce seznanile z vzhodno košarko, ki je mirnejša, preudarnejša in bolj shematizirana od italijanske. In prav od jugoslovanskih ekip so borovci prevzeli način treniranja: posvetili so večjo pozornost atletski pripravi in individualni tehniki. Asimilirali so nekaj preprostih shem, po katerih so tudi nato na tekmah zaigrali. Progresivno so opuščali improvizirano igro. K temu je seveda v največji meri pripomogel novi trener Savo Spacal, ki je dal celotni ekipi zaželeno obliko. Plavi niso mogli seveda takoj asimilirati novega sistema igre in so v začetku le okorno odvijali novi način igranja. Celotna igra plavih pa je še v razvoju in bo dozorela, vsaj upajmo, šele v prihodnji sezoni. S tako pripravo so Borovi košarkarji začeli promocijsko prvenstvo. Dve zaporedni zmagi sta plave precej navdušili in tudi marsikateri Borov navijač si je že predstavljal moštvo kot gladkega zmagovalca prvenstva. Poraz s Servolano pa je strl vse upe plavih in je odkril marsikatero napako posameznikov. Slaba individualna tehnika pa tudi gotovo ne omogoča dobre skupne igre. In tako je naslednjo nedeljo prišel drugi zaporedni poraz tokrat proti Ederi iz Pordenona. Borovci so do sedaj odigrali štiri srečanja, ki so dala naslednje izide: Bor - *Idrolux (Gorica 48:41 (23:19) *Bor-Libertas (Gorica) 59:43 (32:21) Servolana - *Bor 51:41 (23:25) *Edera(Pordenone)-Bor 65:50 (32:20) Borova ekipa si je torej nabrala 4 točke (2 na lastnem igrišču in 2 v Gorici). Pravzaprav so borovci dosegli celotni izkupiček na tujih tleh, kajti Savo in drugi še vedno nimajo na razpolago primerne telovadnice, kjer bi lahko redno trenirali in bi se tako okoristili zaradi poznanja svojega igrišča. Gotovi smo, da je telovadnico * v BRISBANE, 4. — Predstavnik avstralske skupine profesionalnih teniških igralcev Ashley Cooper je danes javil, da so ponudili Fredu Stolleju, ki ga smatrajo za najboljšega amaterskega igralca na svetu, za prestop med profesionalce rekordno vsoto. Ne Cooper ne Stolle nista hotela izdati višine zneska. Avstralski igra. lec je lani zmagal v singlu prvenstva ZDA in Francije. Prejšnji teden je Američan Den-nis Ralston prestopil med profesionalce s pogodbo za 3 leta. Ralston je dobil za prestop med profesionalce 100.000 dolarjev (nad 60 milijonov lir). miSAHSTVO PARIZ, 4. — Italijanu Feliceju Gimondiju in zmagovalcu Toura de France Francozu Lucienu Aimarju so dodelili nagrado «Orange», ki je namenjena kolesarjem, ki so se izkazali z zmagami, s športnim obnašanjem in s prijaznostjo. Aimar je dobil nagrado za domače kole-{ sarje, Gimondi pa za tuje. Lestvica za tuje kolesarje je naslednja: 1. Gimondi (It.) 29 glasov 2. Merckx (Belg.) 27 3. Motta (Italija) in Rudi Altig (Nemčija) 5 5. Reybroeck (Belg.) in Kunde (Nemčija) 3 7. Adomi (It.) 2 8. Karstens (Hol.) 1 Danes se bodo alpski smučarji prvič spoprijeli v 1967. letu. Na sliki Francoz Killy, ki spada med najboljše smučarje na svetu. Razpored tekem za moške in ženske v tem tednu je naslednji: BERCHTESGADEN (moški) danes, 5. t. m. — slalom jutri, 6. t. m. — veleslalom OBERSTAUFEN (ženske) v soboto, 7. t. m. — veleslalom v nedeljo, 8. t. m. — slalom v Ul. Della Valle bolje od borovcev poznala prav gostiteljica Servolana, ki že dolgo let nastopa na tržaških igriščih (ki jih je premalo). Tako lahko upravičemo trdimo, da borovci pravzaprav vedno igrajo na tujih tleh. Dve zmagi in dva poraza mislimo ,da najbolje prikazujejo realne možnosti ekipe, ki niso prav slabe, toda tudi gotovo ne take, da bi lahko plavi upali na končno zmago. Drugo ali tretje mesto bi bilo za plave že viden uspeh. To prvenstvo pa naj bi bilo za borovce kot resna in zahtevna priprava za prihodnjo sezono. Preveč je namreč napak v skupni igri. Odpraviti jih bo treba, izpiliti obrambo in napad. Za to pa je treba dosti dosti resnega treninga in truda. Pozitivni rezultati bodo prišli, morajo priti. Nekaj splošnih statističnih podatkov Bora na tem prvenstvu: Plavi so na posameznih tekmah dosegli naslednja povprečja: V metih: z Idroluxom 39%, z Li-bertasom 40%, s Servolano 37% in z Edero 33%. Skupno povprečje 37%. Precej slabo pa je bilo z osebnimi meti. V 4 tekmah so imeli na razpolago skupno 95 osebnih metov, realizirali pa so jih komaj 35, to je povprečno 36%. Res premalo! Najslabše povprečje pa so dosegli v tekmi z Edero, ko so od 34 metov na razpolago, zadeli komaj 9-krat. Plavi so skupno dosegli 198 točk, dobili pa so jih 200, torej so na kvoti —2. Savo Spacal 63 točk v 4 tekmah (16 na tekmo) Zavadlal 26 točk v 4 tekmah (4 na tekmo) Ambrožič 12 točk v 4 tekmah (3 na tekmo) Gergolet 5 točk Prinčič 2 točki Fabjan 4 točke Lakovič 80 točk (20 na tekmo). To so skopi statistični podatki, ki seveda niti približno ne morejo dati prave slike ekipe, kajti važ- nejši so psihološki momenti moštva, vsekakor bi tudi ti goli podatki lahko dali prave smernice za boljšo porabo možnosti posameznih igralcev in tudi celotne ekipe. —edson— Za olimpiado 1968 Že lepo število športnih napra1 CIUDAD MEXICO, 4. — PrireC tveni odbor XIX. olimpijskih ig1 je javil, da lahko obstoječe špol ne naprave, ki jih bodo uporabi]* v mehiškem glavnem mestu 19* leta, že sedaj sprejmejo 284.000 g' dalcev. Odbor ima na seznamu 1 stadionov, igrišč in dvoran, kjer ! bo odvijalo tekmovanje v 12 pa» gah. Na azteškem stadionu ■ 98.250 prostorov, na stadionu v U* verzitetnem mestu bo prostora 1 43.193 oseb, na atletskem stadio* prav tako v univerzitetnem me* bo prostora za 78.160 ljudi, medte ko bo imel manjši stadion 55 sedeže. V središču mesta je me! ška arena, kjer bodo boksars dvoboji, ki si jih bo lahko of dalo 14.259 oseb, nacionalni av< torium v gozdu Chapultepec, W bodo tekme v telovadbi, pa ‘ sprejel 82.450 gledalcev. Ostale naprave so manjše s Pf stori za 2.000 do 6.000 ljudi. 0 za dvorano za sabljanje, za k* ((International« i za dviganje ute za stadion Magdalena Mixhuca 1 hokej na travi, za zimsko pala* za areno ((šestletnega plana«, k] bodo tekme v odbojki, za «Maff vo polje«, kjer bodo na spore* panoge v konjskem športu. Za p vanje in vaterpolo pa imajo že * daj tri bazene v olimpijskem c< tru in v tehničnem zavodu v vi verzitetnem mestu. V tem seznarf pa nista navedena športna pal» in olimpijski bazen, ki sta še gradnji. • * * FIRENCE, 4. — Florentinski T pan prof. Piero Bercellini se je * nes sestal s članom izvršnega sve* mednarodnega olimpijskega odbtf (IOC) in vodstva CONI dr. GK giom de Stefanijem, s katerim razpravljal o problemih, ki se 1 čejo predvidene organizacije ol* pijskih iger 1976. leta v Firenc* Med sestankom, katerega so ! udeležili člani posebnega koordiJ cijskega odbora, so razpravljali vprašanjih kandidature florentt skega mesta. Dr. de Stefani Je najavil župan da bo predlagal mednarodne* olimpijskemu odboru naj bo P: hodnji sestanek, ki bi moral V 1969. leta, v Firencah. PRED ZAKLJUČKOM STAREGA LET Zdravice in voščih na družabnem večeri proseškega Primorji Pred zaključkom starega leta je 1 ob zmagah ali porazih, vedno bil v društveni gostilni na Prose- športniki.« Predsednik Primorja ku družabni večer, ki ga je članom je iskreno zahvalil trenerjema f' giacomu in A. Husuju za njun t* in simpatizerjem priredilo Primorje. Prvi se je oglasil k besedi član nadzornega odbora Srečko Sedmak, ki je pozval odbornike, igralce in člane naj tudi v 1967. letu marljivo delajo, da bi tako pripomogli h končnemu uspehu. Predsednik štrekelj je med drugimi pozdravil bivšega predstavnika FIGC In iskrenega prijatelja Primorja, kateremu se je zahvalil za dobre besede in nasvete, ki jih je društvo dobilo v preteklosti. ((Naše društvo,« Je nadlajeval štrekelj, je simbol vasi. Zaradi tega zastopa vse vaščane, katerim smo dolžni za njihovo finančno pomoč našo zahvalo. Ni družine, ki se ne bi odzvala vabilu in prav zaradi tega se jim za darovane prispevke zahvaljujemo. Društvo sl je za 1967, leto zadalo več smernic: da se prva ekipa uvrsti v II. amatersko kategorijo, da zberemo v našo sredo čim več mladine in da ostanemo, in je pohvalil tudi mlade" igral' ki so nastopali na juniorskem naraščajniškem prvenstvu. Svoj f vor je štrekelj zaključil z iskren* željami po uspehov polnem noV* letu. Tudi g. Zulllan, ki se je rade * Ije odzval vabilu Primorja na d1 žabni večer, je hotel spregovc* nekaj besed. Pohvalil je vodstvo igralce proseškega kluba ter J zagotovil vso pomoč in simpad! Čestital je tudi očetu Stefija t tota, ki je bil izbran za pokrajin* reprezentanco in je ob koncu s & v rokah nazdravil vsem in jim ! ščil zdravje in sreče v novem le1 Ob tej priložnosti je odbor * morja razdelil trenerjema in igr cem skromna darila. Ob zvokih t' in ob veselem razpoloženju se družabni večer Primorja zavit)* polno v noč. B. # .......................................................................................................................................................................................................................................................HHHHHiH-n-n-nHiHH-HHHnHHHnH-Hn-iHHHHnii Roman Pahor mladinsko gibanje Objavljamo besedilo predavanja, ki ga je imel Miro Stopar 13. decembra 1966 v Slovenskem klubu za 15-letnico smrti Romana Pahorja. Ako še kot sodobniki razmišljamo o borbi, ki so jo uporno vodili Slovenci m Hrvati na tem malem drobcu zemlje, ki so ga uradno imenovali Julijska Benečija, in v njegovem največjem središču, v Trstu, ni mogoče, da nam ne stopi pred oči edinstveni lik pokojnega Romana Pahorja. Ta lik se začenja pojavljati nekaj let po končani prvi svetovni vojni in potem nastopa z naj večjo intenzivnostjo vse do druge svetovne vojne, parvzaprav vse do takrat, ko sta narodni odpor in socialno gibanje vzela v svoje roke orožje ter so dogodki v svetu in pri nas potisnili za dolgo časa v ozadje vse, kar m bilo v neposredni zvezi s potrebami oborožene borbe. V času pred drugo svetovno vojno pa ni bilo važnejšega dogodka ali dogajanja med mlajšo generacijo, da Roman Pahor ne bi bil zraven, bodisi v ospredju ali nekje ob strani. Če pa je bil v zaporu ali v konfinaciji, je vedno poskušal najti način, da tistim, ki so ostali na svobodi, sporoči svoje misli, nasvete, ideje. Ime Romana Pahorja je predvsem najtesneje povezano s pojavom in z razmahom mladinskih društev. Ta razmah je kmalu zavzel v Trstu in okolici obliko in pomen pravega gibanja, kateremu ni najti primere, če upoštevamo, da teh društev in organizacij ni vodila starejša generacija, kot n. pr. naraščaj Sokola ali skavte ali mladinske skupine religioznega ali ideološkega značaja, kot so tiste, ki so v sklopu Cerkve ali raznih strank. Ako poskušamo karakterizirati razmere ob pojavu fašizma in v prvih letih njegove vladavine, kakor jih je občutil pripadnik slovenske manjšine v Trstu, vidimo, da poprej živahno politično, gospodarsko in kulturno življenje Slovencev in Hrvatov vedno bolj hira pod pritiskom režima. Imena starih prvakov izginjajo. Ta umre, drugi se morajo izseliti in le prav malo jih je ostalo. Isto stanje je v Gorici, v Pulju, Istri in drugod. Komunisti so v Italiji, v borbi s fašizmom, napisali najlepše strani zgodovine svoje stranke, ali opaža se že neka utrujenost, kot pri vsej protifašistični opoziciji, in kmalu potem se zaprejo v svoje celice. Drugi italijanski antifašisti kopnijo kot sneg pred spomladanskim soncem in ostalo je le malo primerov vztrajnosti. Ali to je šele seme za bodočnost. Fašizem žre vse z veliko naglico in lahko rečemo, da je — še mnogo prej, preden so pri nas zatrli vse, kar je bilo slovensko in hrvatsko — italijanska država kot taka totalitarna in fašistična, čeprav so nekateri važni zakoni v tem smislu bili izdani šele pozneje. S požigom Narodnega doma v Trstu je bil prizadet posebno slovenskemu kulturnemu življenju najhujši udarec. Sicer kulturne organizacije še dalje živijo — ne vse — ali težave postajajo vse večje in večje. že ko se je začel pritisk oblaste proti slovenskim organizacijam, je bilo 1921 ustanovljeno pri Sv. Jakobu mladinsko društvo PROSVETA. Med ustanovitelji tega prvega mladinskega društva je tudi ime Romana Pahorja (imel je 17 let) in z njim so bili — da imenujem samo pokojne — Kjuder (umrl v Argentini), dva brata Potarta (od katerih so enega, zdravnika, ustrelili Nemci med zadnjo vojno), Josip Fischer, dr. Božič, Drago Pahor, Romanov brat, in drugi. S tem društvom so ti mladi ljudje, nevede seveda, ustanovili matično društvo bodočega mladinskega gibanja. In sedaj bi želel povedati, kako in kje sem osebno spoznal Romana. Bilo je v kavarni gledališča Verdi. To je bila majhna podolgovata kavama v sami zgradbi gledališča, ki je imela vhod z Ul. San Carlo in ki so jo že zdavnaj zaprli, menda pred približno dobrimi tremi desetletji. To je bil miren ambient, v katerem so se shajali slovenski srednješolci, ki so zahajali v italijanske šole. Tam sem poleg Romana spoznal pokojne Kuštrina, Hanibala Skrla, čotarja, Gržiniča, Pierina Pavletiča in druge. Kakih deset let pozneje je Mario čotar, ki je bil pomorski kapitan, izvršil samomor. Skočil je iz tretjega nadstropja bivše kvesture v Ul. XXX Ottobre med zasliševanjem. Dobro se spominjam, da so dekleta sedela navadno pri posebni mizici in čitala poezije; vem da so prav takrat govorila o Ketteju. Med njimi je bila Stana Berginčeva, ki je nedolgo potem umrla. To je bilo pred približno 44. leti. Ti mladi ljudje so se tam shajali morda že leta 1922, gotovo pa vse leto 1923 in vse do poletja 1924. Stara, povojna srednješolska društva so že pred leti nehala delovati. Bivša «Zora» je še nekaterim v spominu, ali tu so že novi ljudje, nove šolske generacije in tudi druga miselnost. V tej družbici (to so bili vsi, brez izjeme, dijaki italijanskih srednjih šol), ki je štela približno 15 ljudi, je bilo že nekaj novega, in to prav pod vplivom Romana, ki je takrat že deloval v mladinskih društvih in poprej še v raznih srednješolskih krožkih. Roman je pokazal tej skupini pravo pot in prav v tej kavarni «Del Teatro« v zgradbi gledališča Verdi se je rodil D.K.N.T. (Dijaški krožek «Nicolo Tommaseo«), Na mizicah te kavarne se je napisal koncept društvenih pravil. Pri tem so sodelovali več ali manj vsi, ker je bil Roman velik mojster, da je pritegnil k sodelovanju vsakogar. Ko smo nekoč pozneje malo analizirali ta društvena pravila, smo U< tovili da so to bila pravila katerega koli mladinskega druš* z ustreznimi spremembami. To je Roman hote tako izved1 ker je hotel namerno tudi «Tommaseo» vključiti v mlad* sko gibanje. Sicer ta krožek ni bil nikdar član Zveze mlad* društev (ZMD), že zaradi svoje specifičnosti. Rom* skih je tudi namerno dal ime dijaški krožek namesto srednješolk ker je predvideval, da bi srednješolci, ko dovršijo svoje sr« nješolske študije, še dalje ostali člani društva. In res le veli* večina srednješolcev ostala v DKNT tudi po dokončani mat* m vpisu na univerzo, kar je kmalu povzročilo velik spor Akademskim društvom Balkan, ki se je vlekel vse do razpid naših organizacij 1. 1928. Sicer sta se ti dve društvi spoj v eno toda to novo društvo ni sploh več prišlo do tega, < bi delovalo, ker je razpust društev sledil ne več kot ted' dni po izvršeni spojitvi, če se dobro spominjam. Zato ostal spomin na dve ločeni društvi. Povedal sem te podrobnosti zaradi vpogleda v Roma*' način dela. Toliko je kopal v tej družbici, da jo je prip< vil na ustanovitev novega dijaškega društva.Pahor sam je 1 predsednik pripravljalnega odbora, ali v prvi odbor ni 1 izvoljen, ker se je umaknil v ozadje, od koder je sledil dk vanju društva, kot je sledil delovanju, lahko rečemo, vk mladinskih društev in vsega gibanja, kajti požrtvovalno hodil od kraja do kraja, obiskoval vsa društva, povsod ii* prijatelje, povsod skušal vplivati in predvsem pomagati. Se danes se marsikdo vprašuje, kaj je pravzaprav ta1 močno povezovalo med seboj vsa mladinska društva; vsi 1 si edini v tem, da je bil to nacionalni moment. Torej pr« vsem odpor proti raznarodovanju. To je točno, ali res tudi, da so se tudi druge organizacije borile proti raznaro** vanju. To je bil obramben, torej neaktiven, nekako pasi** moment. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnap* Četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoCi raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - $ SFRJ: AD1T~ DŽS,’Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cjna oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mati ogias' 40 lir beseda — Oglasi tržaške* goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik,' STANISLAV RENKO — Izdaja la tiska Založništvo tržaškega rjska Trst _______________________________■ ................................ .....................................— ........ ................................... ———---------------------------------------------------------------------------------S