#
4
 

Duhovno `ivljenje je `ivljenje, ki ga vzbu-
ja, podarja in vodi Sveti Duh (prim. Gal
5,25). K temu `ivljenju po Svetem Duhu, ki
smo ga prejeli s krstom in birmo, je pokli-
can vsak kristjan. Sveti Duh ga posveti in ob-
likuje po Jezusu Kristusu, Bo`jem Sinu, z
njim ustvarja povezanost, ki sega v samo nje-
govo bistvo. Hkrati pa ga spodbuja, da bi to
povezanost svobodno, zavestno asimiliral in
`ivel na oseben naèin. Tako bi postajal vedno
bolj podoben Kristusu in svet, kakor je svet
nebeški Oèe (prim. Mt 5,48). Pot duhovnega
`ivljenja je torej pot svetosti. In kot je èlo-
vek po svojem bistvu naravnan k Bogu, saj
je po njem ustvarjen, tako je naravnan k sve-
tosti. To poklicanost je na poseben naèin zno-
va poudaril drugi vatikanski koncil v petem
poglavju dogmatiène konstitucije o Cerkvi.
Ko se sprašujemo, kako ̀ iveti svoje duhov-
no `ivljenje in doseèi cilj poklicanosti k sve-
tosti, nam `eli prav pogled na svetnike dati
otipljivejši odgovor. Oni so ̀ e prehodili to pot.
Ko gledamo njihovo `ivljenje in poslanstvo,
nam postaja jasno, da je svetost udele`enost
pri Bo`ji svetosti in da prihaja predvsem iz `i-
vega osebnega odnosa z Bogom, ki pa vklju-
èuje tudi odnos z drugimi. Svetost je torej delo
Boga. Èlovek je ne more doseèi sam s svojim
delom, temveè le tako, da se prepusti Bogu
in njegovemu delu v njem in po njem.
V tem sestavku bomo poskušali prikazati
vlogo svetnikov v duhovnem `ivljenju krist-
jana tako, da bomo najprej odkrivali, na kak-
šen naèin so svetniki naši sopotniki in v èem
je to njihovo sopotništvo. V drugem delu pa
bomo prikazali razliène poti sodelovanja s
svetniki, ki nam lahko omogoèajo, da ti po-
stanejo konkretno navzoèi v našem duhov-
nem `ivljenju in preko katerih moremo po-
stati dele`ni duhovnega bogastva in njiho-
ve pomoèi pri svoji hoji za Kristusom.
"0
 

Vesela vest, ki jo prinaša Jezus Kristus, je
v tem, da nismo prepušèeni le svojim mo-
èem oz. nam ni potrebno iz svojih lastnih
moèi `iveti po Bo`jih zapovedih in postati
sveti, temveè da po veri vanj postanemo de-
le`ni njegovega Bo`jega `ivljenja, njegove pra-
viènosti in svetosti. To veselo vest nam raz-
krivajo `e prve Jezusove besede v Markovem
evangeliju: “Spreobrnite se in verujte evan-
geliju” (1,15). Papeški pridigar R. Cantala-
mesa razlaga, da to Jezusovo vabilo “ne po-
meni dveh razliènih in zaporednih stvari, am-
pak eno samo dejanje: spreobrnite se, to je,
verujte. Spreobrnite se tako, da verujete! [...]
Bog je sam prevzel pobudo za odrešenje; dal
je, da je prišlo njegovo kraljestvo. Èlovek
more samo v veri sprejeti pobudo Boga in
`iveti v skladu z njenimi zahtevami”.1
Da zmoremo dokonèno priznati svojo re-
snièno nemoè, je pogosto potrebno preho-
diti dolgo pot ‘askeze’, lastnega prizadeva-
nja za `ivljenje po krepostih in zapovedih,
preko pogostih padcev in spoznanj svoje
bede. Ne moremo se sami spreobrniti in po-
stati sveti, temveè je to zastonjski dar Bo`-
je milosti, ki nam je dana po veri v trpljenje,
smrt in vstajenje Jezusa Kristusa za nas. Bog
sam nam po Jezusu Kristusu v moèi Svete-
ga Duha podari moè, da se moremo skupaj
	

&


+



 
4
 

s Kristusom spreobrniti, `iveti po Bo`jih za-
povedih in udejanjiti svetost, ki nam je za-
stonjsko podarjena.
Bo`ja ljubezen pa se ne da prekositi v svoji
dobrotljivosti. Na pot našega kršèanskega `iv-
ljenja nam daje tudi brate in sestre v Kristusu,
tj. obèestvo Cerkve. To obèestvo sestavlja-
jo tako tisti, ki so skupaj z nami na poti v veè-
no `ivljenje s troedinim Bogom, kot tudi oni,
ki so `e povelièani in so dokonèno eno s troe-
dinim Bogom v nebesih. Poleg razglašenih
bla`enih in svetnikov so gotovo še mnogi dru-
gi. Èe `e ne moremo imeti vedno ob sebi bra-
tov in sester v Kristusu, s katerimi smo na
razliène naèine povezani, pa lahko imamo
bla`ene in svetnike, ki so `e vstopili v pove-
lièano `ivljenje in so tako lahko vedno in po-
vsod z nami, kot je sam troedini Bog. Go-
tovo pa je razlika, ali se tega zavedamo ali ne,
ali z njimi sodelujemo ali ne. Vsekakor nam
`elijo biti s svojim `ivim zgledom in neneh-
nim dokazovanjem verodostojnosti evangelija
in Cerkve ter s svojo spodbudo in pomoè-
jo nenadomestljivi sopotniki v našem vsak-
danjem prizadevanju za `ivljenje v Kristuso-
vem Duhu.
 ! "#
$%&'($
V velikih religijah, kot so islam ali judovs-
tvo, budizem ali hinduizem itd., obstajajo
programi, nauk, doloèena pravila, ki jih je
treba sprejeti in jim biti pokoren, èe hoèeš
doseèi religiozni cilj, ki ga obljubljajo. Se-
veda so tudi v kršèanstvu programi, nauki,
pravila, toda vse to je nekaj drugotnega,
spremljajoèega in ne prvenstvenega. Osrednja
je Oseba. Zato je kršèanstvo predvsem oseb-
nostna religija.
Kaj je pravzaprav kršèanstvo, kako ga je
treba uresnièevati, kako doseèi njegove cilje,
kako izpolnjevati njegove zahteve, je mogoèe
razbrati samo iz oseb. In odloèilna oseba je
Jezus Kristus. On je naša “pot, resnica in `iv-
ljenje” (Jn 14,6). Ker je najpomembneje ho-
diti za njim, ki je edina pot k Bogu ter na-
še odloèilno merilo in vodilo, moramo se-
veda vedeti, kako moremo to uresnièiti kot
ljudje.
Hojo za Kristusom moremo najla`je raz-
brati na tistih, ki so hodili in še hodijo za
njim. Kristjan se zato vedno znova orienti-
ra po “oblaku priè” (Heb 12,1), po svetnikih,
ki so bili vedno zavestno v obèestvu s Kri-
stusom, kakšna koli je `e bila njihova uso-
da. Prav zaradi tega ukvarjanje s svetniki ni
niti malo popaèenje kršèanske vere, temveè
spada k pravemu realizmu, po katerem se krš-
èanstvo odlikuje. “Svetnik je,” poudarja
Wolfgang Beinert “posebno posreèena ure-
snièitev hoje za Kristusom, ko èlovek v pol-
nosti postane Kristusov uèenec. Tako se naše
oko brez odpora neubranljivo ustavi na njem,
èe išèe Kristusa” (Beinert 1987, 19). S svojim
konkretnim uresnièenjem hoje za Kristusom
so nam nenehen zgled, kako lahko tudi mi
uresnièimo to pot.
Vsak svetnik je na svoj naèin zgled hoje
za Kristusom. Med kristjani so se nekateri
svetniki uveljavili kot posebni zgledi, ki moè-
no in `ivo nagovarjajo. Npr. sv. Franèišek
Asiški — zgled univerzalne ljubezni; sv. Te-
rezija Velika — zgled izkustva resnice; sv.
Charles de Foucauld — zgled univerzalnega
bratstva; idr.2
 !)'#

9
Skozi vso zgodovino kršèanstva so se mno-
gi spraševali, kako prav razlagati evangelij in
èe je sploh mogoèe `iveti to, kar obljublja in
zahteva. Prav tako je bila vedno znova po-
stavljena pod vprašaj verodostojnost nauka
in poslanstva Cerkve. Mnogi še nekako spre-
jemajo Kristusa in evangelij, toda Cerkve ne.
Drugi vatikanski koncil vidi najboljšo
apologetiko evangelija in Cerkve prav v svet-
nikih. Med drugim poudarja, da so svetni-
ki najbolj verodostojni prièevalci o resniè-
 #
4
 

nosti evangelija (prim. C 50,2) in da so v `iv-
ljenje prevedeni evangelij in èudovito odse-
vanje samega Kristusovega `ivljenja (B 111,1).
Tudi H. U. von Balthasar potrjuje ta pogled
na svetnike, ko poudarja: “Ne suhi priroè-
niki, èeprav polni nedvoumne resnice, ki izra-
`ajo svetu na preprièljiv naèin resnico Kri-
stusovega evangelija, temveè `ivljenje svet-
nikov, ki so pre`eti Kristusovim Svetim Du-
hom. Kristus ni predvidel nobene druge apo-
logije (Jn 13,35).”3 Prav sveti mo`je in `ene
so najpristnejša in najpomembnejša razlaga
evangelija, saj so tako rekoè “utelešena razlaga
uèloveèene Bo`je Besede”.4
Svetniki se niso ustrašili postati nespamet-
ni “zaradi Kristusa” (1 Kor 4,10) in so zaradi
njega imeli “vse za izgubo” (Flp 3,8). Niso
se spraševali o resniènosti Jezusovih èude`ev,
temveè so v skladu z njegovo obljubo storili
nešteto èude`ev. Vse njihovo `ivljenje in de-
lovanje tako razkriva `ivo resniènost evan-
gelija in potrjuje njegovo razlago, ki jo daje
Cerkev. Pravzaprav Cerkev s svojo razlago
evangelija potrjuje verodostojnost svetnikov;
“prav tako pa dogmatika Cerkve — seveda v
velikih èrtah, dobi svojo overitev v svetnikih
in ne v posameznih mnenjih teologov”.5
Svetniki so tako zgodovinski “dokaz” no-
tranje resniènosti evangelija in Cerkve, ki ima
smisel le takrat, èe ponavzoèuje Jezusa Kri-
stusa, Gospoda zgodovine, v vsaki dobi zgo-
dovine èloveštva. Prav tako so s svojim `iv-
ljenjem po evangeliju `ivi dokaz, da ga je mo-
goèe udejanjiti. So tako rekoè ‘`ivi oz. @iveti
evangelij’.
Ko gledamo svetnike in prebiramo njiho-
ve `ivljenjepise, vidimo v njih uresnièen prvi
ali drugi vidik evangelija. Dali so mu novo
meso in novo kri. Njihova razlaga ni veè neka
nova teorija, temveè konkretno `ivljenje, ki
nam postane vstopno mesto za našo hojo za
Kristusom, za naše `ivljenje po evangeliju.
Ko prebiramo `ivljenjepise svetnikov, se
tako rekoè z rokami dotikamo Bo`je milo-
sti, ki je delovala v njih in po njih in se še
nadaljuje po njihovem zgledu in priprošnji.6
Zaradi svetnikov moremo brez dvoma trditi,
da je zgodovina Cerkve tudi velika zgodo-
vina delovanja Boga sredi zgodovine naše-
ga sveta.
Svetniki so kot zvezde, ki nenehno iz`a-
revajo luè resnice in `ivljenja v današnji svet
(prim. Mt 14,43), ki je pogosto poln razliènih
stisk in dvomov. Ob njih vidimo luè, o kateri
govori evangelij in jo oznanja Cerkev. Ko
smo skušani, da bi podvomili v dobroto Boga
zaradi razliènih tragiènih nezgod v svetu, ali
v èloveka zaradi mnogih razoèaranj nad njim,
ali v Cerkev zaradi tolikšnih spornih vpra-
šanj in nedoslednosti, tedaj se moremo ozreti
na te svete mo`e in `ene, ki so se odprli Bogu,
njegovi luèi in so postali njegovo prebivališèe
sredi sveta in èloveštva. Preko njih dobimo
znova luè. Ko jih gledamo, vidimo, kdo je
v resnici Bog. Ob njih lahko znova dobimo
pogum, da ne obupamo sredi preizkušenj na
tem svetu in da smo z veseljem ljudje in krist-
jani. Ob njih se lahko vedno znova orienti-
ramo in usmerimo svoje `ivljenje.7
Prav svetniki nam razkrivajo tudi pravo
oblièje Cerkve. Omogoèajo nam videti, kaj
je Cerkev v svojem bistvu, zakaj obstaja in
kakšne sadove prinaša kljub vsej bedi njenih
èlanov. S svojim zaupanjem Cerkvi, tudi ko
jim je povzroèala mnogo ‘nepotrebnega’ trp-
ljenja z dvomom v njihovo karizmo in raz-
liènimi nasprotovanji (npr. sv. Ignacij Lojol-
ski, sv. Marija Ward in mnogi drugi), nam
jasno razodevajo, da samo tisto, kar delamo
znotraj Cerkve, v obèestveni edinosti z njo
in poslušnosti njenemu vodstvu, obrodi sa-
dove, ki ostanejo za veèno. Zunaj Cerkve
imamo lahko pogosto veèji osebni uspeh.
Toda vsi ti hitri uspehi postanejo na koncu
spomeniki zgodovine in smrti. Toda kar je
narejeno v obèestvu Cerkve v Kristusovem
duhu, bo prej ali slej obrodilo sadove, ki
bodo ostali za veèno.8



*
4
 

Mnogi svetniki (npr. sv. Franèišek Asiški,
sv. Janez Vianney, sv. Angela Merici idr.)
nam s svojim `ivljenjem in poslanstvom pri-
èujejo tudi o potrebnosti, da na poti svoje-
ga duhovnega zorenja sestopimo v svojo ne-
moè in sprejmemo poraze. Ob njih in z njimi
odkrijemo, kako sta prav poraz in/ali majh-
nost vir in pot k polnosti `ivljenja, k svetosti.
 !*
$
%%

'
Drugi vatikanski koncil je poudaril, da je
Cerkev v svojem bistvu ljudstvo, ki je zbra-
no v edinosti Oèeta in Sina in Svetega Duha,
da bi odsevalo skrivnost troedinega Boga
(prim. C 4). V kršèanstvu pomeni verovati
vedno verovati z drugimi v obèestvu Cerkve.
Nihèe ne more v polnosti verovati sam zase.
Vera namreè ne izvira iz nas samih oz. iz naših
sposobnosti, temveè je dar Boga samega. Ve-
rovati moremo namreè samo zato, ker nam
to omogoèa Bo`ji Sin po svoji smrti in vsta-
jenju za nas. Skupaj z Oèetom nam daje dar
Svetega Duha, ki nam omogoèa, da vstopa-
mo v obèestvo Trojice po Cerkvi. Bog je na-
mreè ustanovil Cerkev, da bi po njej Sin ‘rodil’
vsakega èloveka, ki bo prejel zakrament krsta,
v obèestvo z Oèetom in Svetim Duhom ter
v obèestvo z brati in s sestrami, ki so bili prav
tako po Bo`jem Sinu posinovljeni.
Pomembnost te obèestvene povezanosti
s svetniki izrazi drugi vatikanski koncil v kon-
stituciji o Cerkvi, ko razlaga bistvo obhajanja
svetniških godov in praznikov: “Ne obhaja-
mo spomina svetnikov le zaradi njihovega
zgleda, ampak še bolj zato, da bi se z izvrše-
vanjem bratovske ljubezni krepila enota vse
Cerkve v Duhu. Kajti kakor nas kršèanska
medsebojna zdru`enost popotnikov vodi bli-
`e h Kristusu, tako nas povezanost s svetniki
zdru`uje s Kristusom. Iz njega kakor iz stu-
denca in glave priteka vsa milost in `ivljenje
samega Bo`jega ljudstva” (C 50). Obèestvena
vez s svetniki nas odpira milosti, kateri so se
sami `e odprli. V njih je v polnosti uresni-
èila svoje odrešenjsko in posveèujoèo poslans-
tvo. Iz svoje globoke povezanosti in enosti
s troedinim Bogom nam `elijo posredova-
ti vse potrebne milosti, da bi se tudi mi mogli
posvetiti.
Ena izmed najbolj tola`ilnih in osreèujo-
èih resnic kršèanske vere je resnica o obèestvu
svetih. Noben kristjan ni sam. Svetniki so z
njim in zanj. “Kristjan je sprejet v obèestvo
svetnikov s tem, kar ve, in s tem, èesar ne ve.
Njegova slabotna molitev je privzeta, da bi
iz nje nastala moèna. Njegove skušnjave so
nošene, da ne bi podlegel; za njegove grehe
se opravlja pokora, da mu jih more Gospod
prištevati manj strogo; njegovi dobri nameni
se krepijo tam, kjer jih on sam morda komaj
še spozna in kjer bi vendar mogli biti upo-
rabljeni v slu`bi Cerkve. Celotno verniko-
vo bivanje je postavljeno na mnogo širšo pod-
lago. V doloèenih trenutkih spoznava, da je
nošen, spodbujan, voden, v drugih (najpo-
gostejših trenutkih) pa ostaja brez sleherne
slutnje.”9
Spoznanje resnice, da nas obèestvo potu-
joèe in povelièane Cerkve nosi in nam po-
maga pri hoji za Kristusom, pa se tega zave-
damo ali ne, nam je lahko vir nenehnega zah-
valjevanja in veselja. Ko spoznamo, kako nam
je vse darovano, `elimo, da bi tudi mi sami
postali dar in bi zastonj darovali naprej to,
kar smo zastonj prejeli.
Na veliko pomembnost resnice o obèes-
tvu svetih je opozarjal tudi J. H. Newman leta
1934, ko je še pripadal Anglikanski cerkvi: “No-
bena stvar ne more duha bolj dvigniti kakor
zavest, da nismo sami, ampak udje velikega
in zmagovitega obèestva. Ali ne èuti pripadnik
mogoène de`ele veselja nad njo in je pono-
sen na to, da ji pripada? Daleè polnejše in bolj
utemeljeno je veselo kristjanovo obèutje, da
pripada obèestvu svetnikov, in to brez sledu
ošabnosti in prevzetnosti. Po bo`ji besedi ve:
dr`avljan je nenavadnega mesta, zanj se voj-
+ #
4
 

skuje, in vsi blagoslovljeni svetniki, o katerih
bere, so njegovi bratje. Duhovi praviènih, ki
so `e prišli do velièastnega cilja, so mu v spod-
budo, naj gre za njimi. Polagoma se nauèi, da
jih ima pred oèmi kakor ljube domaèine, s ka-
terimi ima mnogo skupnega.”10






V zgodovini Cerkve lahko zasledimo naj-
razliènejše naèine sodelovanja s svetniki oz.
odpiranja Bo`ji milosti, ki se `eli razliti na
nas preko njih. Omejili se bomo na nekatere,
ki so danes še precej pogoste in je vsaka na
svoj naèin nagovarjajoèa. Vsak kristjan lahko
sam izbira svojo pot sodelovanja. Prav je, da
se zavedamo razliènosti poti in da dopušèamo
drug drugemu svobodo izbire in hoje. Èe
nam jo pusti Bog in nam jo tudi svetniki sami
ka`ejo s svojim `ivljenjem in delovanjem, je
prav, da si jo pustimo tudi sami in da k njej
nenehno spodbujamo tudi druge.
! :,%;'#
9
Cerkev ne uèi, da bi morali katerega koli
svetnika, tudi Marijo, brezpogojno èastiti ali
si vzeti za zgled. Tridentinski koncil pravi,
da je dobro in koristno, èe se obraèamo na-
nje, veè pa ne (DS 1821). Svetniki torej niso
nekaj, zaradi èesar bi Cerkev stala ali padla.
S èešèenjem bla`enih in svetih daje Cerkev
najvišjo èast samemu Bogu in èasti Kristu-
sa, ki je izvor njihove svetosti. Svetniki za-
radi svojega tesnega zedinjenja s Kristusom
utrjujejo celotno Cerkev v svetosti, poglab-
ljajo njeno èešèenje in na mnoge naèine pris-
pevajo k njeni nadaljnji graditvi (prim. 1 Kor
12,12–27). Kakor nas, brate in sestre v Kristu-
su, medsebojna povezanost vodi bli`e k nje-
mu, tako nas èešèenje svetnikov zdru`uje s
Kristusom, ki je vir vseh potrebnih milosti
za naše vsakdanje `ivljenje in povelièanje.
Svetnike ne èastimo samo zaradi njiho-
vega zgleda, temveè še bolj zato, da bi se tako
okrepila enost vse Cerkve v Duhu (prim. Ef
4,1–6), potujoèe in povelièane. Razglasitve
bla`enih in svetih ter njihovo èešèenje na po-
seben naèin razodevajo `ivljenjskost krajevnih
Cerkva. So izkaz vsemogoène Odrešeniko-
ve navzoènosti po sadovih vere, upanja in lju-
bezni, v moških in `enskah tolikih jezikov
in ras, ki so hodili za Kristusom v raznih ob-
likah kršèanske poklicanosti. To pa ima tudi
ekumenski pomen in zgovornost. Pokojni
pape` Janez Pavel II. je poudaril, da je “eku-
menizem svetih, ekumenizem muèencev ¡...¿
morda najbolj preprièljiv. Obèestvo svetnikov
govori glasneje kot dejavniki razkola”.11 Pri-
èevanje za Kristusa do prelitja krvi je namreè,
kot je poudaril Pavel VI., skupna dedišèina
katolièanov, pravoslavnih, anglikancev in
protestantov.12
Èe smo povezani s svetniki v luèi vere, to
nikakor ne zmanjšuje najvišjega èešèenja, ki
naj ga izkazujemo Bogu Oèetu po Kristusu
v Svetem Duhu, temveè je res ravno nasprot-
no: še bolj ga bogati (prim. C 51). Ko obha-
jamo godove in praznike svetnikov, slavimo
dobrotljivo in neizmerno ljubezen troedinega
Boga, ki se je v njih uresnièila in otipljivo raz-
glasila. Èešèenje svetnikov, tudi z romanji na
njihove grobove in v svetišèa, ki so jim pos-
veèena, nas spodbuja k posnemanju kreposti,
ki so jih uresnièili na izreden naèin. Ko jih gle-
damo in èastimo, nas vabijo, da bi skupaj s
sv. Avguštinom vzkliknili: “Èe so zmogli ti
in ti, zakaj ne bi tudi jaz?”. Èešèenje svetni-
kov nas uèi najbolj varne poti, po kateri bomo
v skladu z lastnim stanom in polo`ajem v
Cerkvi in svetu mogli izgrajevati svojo osebno
povezanost s Kristusom in dospeti do svetosti,
h kateri smo poklicani (prim. C 50,2).
Èešèenje svetnikov je v preteklosti spod-
budilo nešteta romanja in razliène ljudske po-
bo`nosti njim v èast. Številna svetišèa po vsej
Evropi in tudi drugod po svetu so `iv odraz
tega èešèenja. V današnjem èasu se je to èeš-
èenje precej zmanjšalo oz. se je osredišèilo




4
 

na nekatere bolj znane in èašèene (trenutno
je najbolj obiskan grob sv. patra Pija in tudi
najveè ljudi se k njemu priporoèa).
!	
,;'$


%$


Zatekanje k priprošnji svetnikov temelji
predvsem na verski resnici o obèestvu svet-
nikov. Kristjani so se kmalu zavedli, da sveti
mo`je in svete `ene s svojo smrtjo ne izginejo
iz njihovega `ivljenja, temveè da so še naprej
navzoèi med njimi, da je mogoèe z njimi v
molitvi govoriti in da jim lahko še pomagajo.
Prav tako so spoznali, da pravzaprav iz ne-
bes na nov naèin nadaljujejo poslanstvo, ki
so ga prej uresnièevali na zemlji.
Koncilski oèetje so to vlogo svetnikov izra-
zili z naslednjimi besedami: “Odkar so bili
¡svetniki¿ sprejeti v domovino in bivajo pri
Gospodu (2 Kor 5,8), ne nehajo po njem, z
njim in v njem prositi za nas pri Oèetu, da-
rujoè zaslu`enja, ki so jih pridobili na zemlji
po edinem sredniku med Bogom in ljudmi,
Kristusu Jezusu (1 Tim 2,5), tako da so v vseh
stvareh slu`ili Gospodu in dopolnjevali, kar
manjka Kristusovim bridkostim, za njego-
vo telo, ki je Cerkev (Kol 1,24). Njihova brat-
ska skrbnost je zelo v oporo naši slabosti” (C
49). Hkrati pa nas spodbujajo, da “ljubimo
te prijatelje in sodedièe Jezusa Kristusa, pa
tudi naše brate in dobrotnike, da dajemo
zanje Bogu dol`no zahvalo, da jih ‘poni`no
klièemo in se za doseganje dobrot od Boga
po njegovem Sinu Jezusu Kristusu, našem
Gospodu, ki je edini naš Odrešenik in Zve-
lièar, zatekamo k njihovim molitvam in nji-
hovi mogoèni priprošnji’” (C 50).
Ker so svetniki sedaj še bli`je Bogu in po-
polnoma oèišèeni, je njihova ljubezen do lju-
di postala še veèja. S svojo zemeljsko smrt-
jo so vstopili v popolno enost z Bogom in
so tako postali dele`ni njegove navzoènosti
med nami, njegove sposobnosti poslušanja,
ljubezni in pomoèi.13 Kolikor bolj se tega za-
vedamo, toliko bolj se z zaupanjem v njihovo
uèinkovito pomoè zatekamo k njim in kli-
èemo: “Prosi/te za nas!”
Zatekanje k priprošnji svetnikov se lah-
ko uresnièi na razliène naèine. Najpogosteje
se udejanji preko obhajanja evharistije na èast
posameznim svetnikov, z litanijami vseh svet-
nikov ali na èast posameznim svetnikom, pre-
ko razliènih devetdnevnic in molitev, ki so
bile sestavljene v ta namen itd. Ljudska po-
bo`nost je v tem oziru pokazala izrazito us-
tvarjalnost.
Svetniki nam ne `elijo pomagati samo s
svojo priprošnjo, temveè nas spodbujajo, da
bi se uèili molili tudi sami.14 `elijo, da bi sku-
paj z njimi vstopili v molitev, s katero se sedaj
oni zahvaljujejo Bogu, ga slavijo in posredu-
jejo za nas. @elijo biti naši uèitelji molitve
in tudi spremljevalci, ki nas podpirajo v naši
molitvi. Prav je, da izkoristimo to njihovo
`eljo in pripravljenost.
Mnogi kristjani se pogosto prito`ujejo,
da se ne morejo zbrati in vztrajati v molitvi.
To je povsem razumljivo. Sami smo nemoè-
ni. Molimo lahko le, èe nam je dana Bo`ja
milost, èe smo zdru`eni z Jezusom v moèi
Svetega Duha. In svetniki nam z veseljem po-
sredujejo to milost molitve, èe zanjo z vsem
zaupanjem prosimo. Gotovo je zelo pomem-
bno, da se zatekamo k njihovi priprošnji, še
pomembneje pa je, da postajamo tako kot
oni tudi mi sami veliki molivci.15
!*	;



Skozi zgodovino Cerkve so se poudarjali
predvsem trije naèini komunikacije s svet-
niki: èešèenje, priprošnja in posnemanje. Cer-
kev daje svetnike kot zglede, modele za hojo
za Kristusom, ker so konkretna uresnièitev
evangelija, ki upošteva èloveške zmo`nosti.
Moralizem preteklih stoletij je `al preveè
poudarjal posnemanje svetnikov na neposre-
den, formalen naèin. Takšen naèin posne-
 #
4
 

manja lahko vodi v razosebljenje in v celo vr-
sto psiholoških in duhovnih patologij. Kajti
‘neposredno’ posnemanje svetniških legend
in bogatih podob lahko postane nevarna psi-
hološka igra in povzroèi odpor proti mora-
listiènemu in voluntaristiènemu kršèanstvu.16
V svojem intervjuju z naslovom Bog noèe
fotokopij nam škof Marjan Turnšek zelo na-
zorno pove, da svetnikov ne smemo ‘nepo-
sredno’ posnemati: “Èe reèem izzivalno, svet-
nikov ne smemo posnemati. Prepovedano.
Zato, ker vsak svetnik je unikat, Bog pa noèe
imeti fotokopij. Ni nas ustvaril kot fotokopije
in nas noèe imeti kot fotokopije ali klone,
svetniške klone. Niti dva èloveka nista enaka,
zato tudi niti dva èloveka ne moreta posta-
ti svetnika na enak naèin. Svetniki so nam
pa velika spodbuda in pomoè, ker so dokaz,
da èlovek lahko odgovori Bogu na tak naèin,
da lahko zasije Bo`ja svetost skozi njegovo
`ivljenje. So zgled, da to je mogoèe, da Bog
od nas ne prièakuje nekaj nemogoèega.”17
Koncilski oèetje so se zavedali nevarnosti ne-
pravilnega posnemanja svetnikov, zato so
poudarili, da mora biti posnemanje svobod-
no in osebno in da mora upoštevati stan in
zmo`nosti slehernega èloveka (prim. C 49–
50). Svetniki nudijo predvsem spodbudo in
orientacijo in so zato le navdih, ne pa pri-
mer oz. model, ki bi ga morali neposredno
posnemati, fotokopirati. S svojim zgledom
nas `elijo predvsem spodbuditi, da bi iska-
li svojo pot udejanjanja hoje za Kristusom,
ki bo upoštevala našo zgodbo `ivljenja in vse
naše èloveške razse`nosti (telo, dušo in duha),
vse naše darove, sposobnosti in slabosti.
Kako naj na pravi naèin posnemamo svet-
nike, nam zelo dobro pojasni izkušnja bl. pa-
pe`a Janeza XXIII., ki jo najdemo v njego-
vem duhovnem dnevniku: “Zelo moèno sem
preprièan o naslednjem: kako zelo napaèno
sem razumel to, kako naj posnemam svetni-
ke. Vedno sem poskušal zelo natanèno po-
snemati posamezne kreposti posameznih svet-
nikov in sem seveda ostal vedno nezadovo-
ljen. Sedaj pa vem: ne smem biti revna in
suha ponovitev (reprodukcija) nekega mo-
dela, èeprav je zelo popoln. Bog `eli, da sledeè
primeru svetnikov vpijem `ivljenjski sok in
po njegovi zaslugi dajem sad na svoj naèin.
Za to gre: dati sad, vsak na svoj naèin.”18
Ne smemo torej postati ponovitev, foto-
kopija nobenega svetnika, temveè moramo
“iz zgleda svetnikov vpiti pristen `ivljenjski
sok, `ivljenjski sok evangelija, bistvo prist-
ne, globoke in osebne svetosti, tako da v nas
postane nov `ivljenjski sok, ki daje posebne
sadove in udejanja Bo`je zapovedi”, kot pou-
darja sedanji pape` Benedikt XVI.19
!+<&##-;
& 
#
Današnjega èloveka veèkrat zmedejo ne-
katere pripovedi o `ivljenju svetnikov, ki go-
tovo ne ustrezajo nobenemu merilu zgodo-
vinske verodostojnosti. Toda zavedati se mo-
ramo, da so bile stare svetniške zgodbe na-
pisane svojemu èasu primerno. Z njimi so
`eleli med drugim tudi hraniti duhovno do-
mišljijo. Vedeli so, da je èlovek duhovno us-
tvarjalen le takrat, èe ima duhovno domiš-
ljijo. Tolike podobe, dogodki in prizori iz
`ivljenja svetnikov so torej namenjeni pred-
vsem navdihovanju tistega, ki jih bere. Samo
znotraj takšnega branja, ki spodbuja dialog,
navdih in ustvarjalnost lahko prav razume-
mo, kaj pomeni posnemati svetnike.
Zaradi nevarnosti ‘neposrednega’ posne-
manja svetnikov so v bli`nji racionalistièni
preteklosti odstranili legende in razne dogod-
ke iz svetniških zgodb. Ohranili so samo tisto,
kar je preneslo golo zgodovinsko kritièno me-
todo. @ivljenjepisi so postali suhoparni, sko-
raj neberljivi in nekoristni. “Danes pa,” pou-
darja Ivan Marko Rupnik, “ko smo oropa-
ni vsake duhovne domišljije, je èutiti moè-
no potrebo, da bi imeli pred oèmi ne le teo-
rije in abstraktne misli, temveè naèin `ivlje-




4
 

nja, dogodke, podobe, navdihe, s katerimi
bi se lahko naša ustvarjalna domišljija pogo-
varjala in ustvarjala. V sedanjem èasu se cele
generacije hranijo samo s televizijsko domiš-
ljijo, torej z domišljijo, ki je predvsem èus-
tvena, èutna in mesena ¡...¿ To ogro`a resniè-
no, sonèno duhovno `ivljenje in gotovo pov-
zroèa tudi krizo poklicanosti, tako v poro-
èenost kot v duhovništvo in redovništvo, saj
mladi te`ko izberejo pot, na kateri pred sabo
ne vidijo zgleda, ki bi jih preprièal o vred-
nosti njihove izbire. Samo geniji lahko us-
tvarjajo brez domišljijske primerjave. Lahko
pa se zgodi in se `e dogaja še nekaj hujšega
— po nekakšnem ‘zakonu nihala’, po katerem
ena skrajnost povzroèi drugo, ravno nasprot-
no — spodbujajo reakcijo idealizma, abstrak-
cije, neutelešene, eteriène religioznosti. @iv-
ljenje svetnikov skupaj s to obliko primer-
janja — ne v smislu posnemanja, temveè nav-
dihovanja — bi lahko pripomoglo, da bi lahko
ponovno ustvarjali.”20
Prijateljevanje s svetniki tudi zaradi bra-
nja njihovih `ivljenjepisov je tisto, kar najbolj
Jošt Snoj: Raj — svetniki, 2007 – 2008
 #
4
 

pripomore k duhovni rasti na zares realen, a
tudi radikalen naèin. S komer se dru`iš, takšen
postajaš! In svetniki so ljudje, ki jih je pre`arila
Bo`ja ljubezen in so bili v polnosti unikati!
Ko prebiramo `ivljenjepise svetnikov in
odkrivamo razliène like svetosti v razliènih
obdobjih zgodovine Cerkve, v razliènih cerk-
venih in kulturnih okoljih, z razliènimi oseb-
nostnimi karakterji in karizmami, spoznamo,
kako so resnièno mo`ni neizmerno številni
naèini uresnièitve hoje za Kristusom. In prav
“to izkustvo razliènosti v edini svetosti je zelo
pomembna pomoè za razumevanje umetnosti
dialoga”, poudarja Domenico Sorrentino.21
Èeprav smo vsi poklicani, da hodimo za
Kristusom, mora vsak izmed nas na svoj oseb-
ni naèin udejanjiti to hojo. Prav spoznava-
nje tako razliènih, vèasih kar nasprotujoèih
si poti svetosti svetih mo` in `ena nam od-
pira oèi za to neizmerno svobodo, ustvarjal-
nost in dialog. Nismo poklicani, da bi bili
‘kloni’, ‘fotokopije’, temveè unikati. Ne sme-
mo se ustrašiti biti to, kar smo in k èemur
smo poklicani, èeprav nas to vèasih privede
do nesoglasij in napetosti med nami, ki so
se pokazale `e v zaèetku Cerkve v Korintu:
“Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz
pa Kristusov.” (1 Kor 1,12).
Spoznavanje edinosti med svetniki, kljub
njihovi tako veliki razliènosti, nas spodbu-
ja in nam daje pogum, da tudi mi `ivimo
medsebojno razliènost, se izogibamo vsake
nezdrave uniformiranosti ter premagujemo
raznovrstne napetosti z dialogom. Ta zmore
med nami ustvarjati edinost v razliènosti, ki
jo `ivi v sebi troedini Bog in h kateri nas klièe
in nam jo tudi omogoèa, èe je Jezus Kristus
cilj in središèe vsega našega `ivljenja in dela,
kot je bil vsem svetnikom.
!	

'$#
V zaèetku 4. stoletja se je zaèela med krist-
jani širiti navada, da so dali novokršèencu (ali
novorojencu) izrazito kršèansko ali svetopi-
semsko ime. Na takšen naèin so `eleli nove-
mu kristjanu zagotoviti stalno priprošnjo
svetnika, èigar ime je prejel. Hkrati pa so ga
na ta naèin spodbudili, da bi se v svojem krš-
èanskem `ivljenju orientiral ob njegovem `iv-
ljenju oz. njegovi hoji za Kristusom.
Katekizem katoliške Cerkve nam daje gle-
de izbire kršèanskega imena in krstnega za-
vetnika naslednje navodilo: “Pri krstu Gos-
podovo ime posveti èloveka in kristjan dobi
svoje ime v Cerkvi. Lahko je to ime svetni-
ka (svetnice), se pravi, uèenca, ki je `ivel v
zgledni zvestobi svojemu Gospodu. Zavet-
ništvo svetnika (svetnice) daje na voljo vzor
ljubezni in zagotavlja priprošnjo svetnika
(svetnice)” (KKC 2156).
Izbira imena je zelo pomembna, saj s tem
prejmemo ime, ki nas bo zaznamovalo za vso
veènost. “Bog vsakogar klièe po imenu (prim.
Iz 43,1; Jn 10,3). Ime vsakega èloveka je pos-
veèeno. Ime je ikona osebe. Ime zahteva spo-
štovanje v znamenje svetosti dostojanstva ti-
stega, ki ga nosi. Prejeto ime je ime veèno-
sti. V kraljestvu nebes bosta skrivnostnost in
edinstvenost sleherne osebe, zaznamovane z
Gospodovim imenom, zasijali v polni luèi”
(KKC 2158–2159).
Izbira kršèanskega imena tako še jasneje
poka`e naše zavedanje, da je vsak èlovek
za Boga edinstven in nezamenljiv ter po-
vabljen k najbolj osebni povezanosti z
njim. Vsakdo je zanj neizmerno pomem-
ben in dragocen. Vsakogar `eli na najbolj
oseben naèin spremljati na poti njegove-
ga `ivljenja. V tej svoji ljubezni je neizmer-
no iznajdljiv. Med drugim mu daje po
Cerkvi milost, da lahko z izbiro krstnega
imena dobi svojega krstnega zavetnika, ki
ga bo spremljal skozi vse njegovo `ivljenje.
In kdor postane prijatelj s svojim krstnim
zavetnikom, dobi po njegovem zgledu in
priprošnji še veè milosti, kot bi jih takrat,
èe se tega prijateljstva, ki mu ga `eli nu-




4
 

diti njegov krstni zavetnik, samo delno za-
veda ali pa celo prav niè.
V `ivljenjepisih svetnikov pogosto zasle-
dimo, kako so prijateljevali s svojimi krstnimi
zavetniki in tudi z drugimi svetniki. Npr. ko
prebiramo duhovni dnevnik bl. Petra Fabra,
vidimo, kako pristno in prisrèno je bilo to
njegovo prijateljevanje z njimi. Veèkrat do-
bimo vtis, kot da je bil stalno obdan z nji-
mi in da je prav po zaslugi njihove neneh-
ne pomoèi mogel uresnièiti svoja mnoga in
zahtevna pastoralna poslanstva.22
Spodbudo za pogovor s svetniki nam daje
sam Jezus Kristus. Ko je na gori spremeni-
tve uèencem razodel svoje Bo`je velièastje,
sta se jim prikazala tudi dva mo`a. Evangelist
Luka poroèa: “In glej, dva mo`a sta se po-
govarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Pri-
kazala sta se v velièastvu in govorila o nje-
govem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruza-
lemu” (9,30–31). V tem dogodku lahko vidi-
mo, kako sta bila Jezusu dana na njegovi poti
uresnièitve Oèetovega naèrta odrešenja dva
sveta mo`a in kako ga je pogovor z njima utr-
dil v zvestobi Oèetu, še bolj pa njegove uèen-
ce v veri v njegovo velièastvo in povezanost
s Staro zavezo. Èe je Oèe dal takšno pomoè
svojemu Sinu, koliko bolj jo `eli dati šele
nam, ki smo le slabotni ljudje in brez nje-
ga in njegove pomoèi ne moremo nièesar na-
rediti (prim. Jn 15,5).
Velikokrat nam je pogovor s svetimi mo`-
mi in `enami v spodbudo in pomoè. Nekateri
duhovni pisatelji nam nudijo konkretne pri-
mere, kako stopimo v dialog z njimi.23 Ob
tem se spontano uèimo, kako ob prebiranju
njihovih `ivljenjepisov ne ostanemo zgolj na
razumski ravni, temveè lahko zaènemo z nji-
mi kramljati kakor otroci in se tako ob njih
uèiti, kako še bolj pristno sledimo Jezusu tudi
s svojimi razliènimi slabostmi in strahovi.
K takšnemu prijateljevanju me lahko vodi
tudi meditacija ob podobi kakšnega svetnika
ali svetnice. Ko se postopoma umirim in pro-
sim za milost meditacije, se mirno miselno
preselim v to podobo, tako da se z njo po-
skušam poistovetiti, kot da bi bil jaz sam ta
podoba. Postavim se znotraj nje. Lahko se
tudi zaènem pogovarjati z njim (njo) ... Mir-
no in spoštljivo si prisvajam obèutke, ki jih
podoba zbuja v meni. Ko sem se tako poi-
stovetil z njo, vztrajam v tem èim dlje, da bi
mojo notranjost preplavila obèutja, ki jih po-
doba izra`a. Tako se postopoma oblaèim z
Jezusovo podobo, ki jo na nek naèin nosi in
iz`areva podoba tega svetnika (svetnice), in
postajam dele`en njegovega èutenja, mišlje-
nja, naravnanosti itd. Ko sem `e nekaj èasa
v tem notranjem duhovnem ozraèju poisto-
vetenja, se preselim v svoje konkretno `iv-
ljenje. V spomin si priklièem konkretne do-
godke in gledam, kako se lahko nanje
odzivam na Jezusov naèin, z njegovim èute-
njem, njegovo naravnanostjo, kot je to ure-
snièil izbrani svetnik (svetnica). Tako bom
postajal Jezusova podoba sredi tega sveta.24
"65
+
 !


0!

Koliko se zavedamo, da brez sodelovanja
z drugimi, tudi s svetniki, ne moremo v pol-
nosti `iveti kršèanstva in postati sveti? Koli-
ko se zavedamo, da je sodelovanje z drugimi
znamenje zrelosti naše vere, hoje za Kristusom?
Ta potreba po sodelovanju in pomoèi ni
znamenje la`ne poni`nosti ali naše slabe sa-
mopodobe, ko ne verjamemo, da smo zmo`-
ni tudi sami kaj napraviti, temveè velikega
realizma `ivljenja, ki temelji na zavedanju,
da zmoremo le skupaj z drugimi napraviti
nekaj, kar bo èim bolj lepo, dobro in resniè-
no. S tem se poni`no odpovemo `eljam se-
biènosti in napuha, da bi se mi sami postavili
nad druge in jim dokazovali, kako smo mi
sposobni in vredni obèudovanja. Odpremo
se prièevanju o moèi obèestvene povezanosti
med nami, ki smo še na zemlji, kot tudi s ti-
stimi, ki so `e v nebesih in so dele`ni veènega
 #
4
 

`ivljenja v Bogu in tudi njegovega naèina èu-
tenja, razmišljanja, odloèanja, delovanja.
Svetniki so se odpovedali iskanju same-
ga sebe in se povsem odprli Bo`jemu izni-
èenju. Tako so nam zgled, kako lahko resniè-
no polnost `ivljenja dose`emo le takrat, ko
postanemo zares dar drug drugemu, ko gre-
mo iz sebe, se prese`emo, umremo iskanju
in zadovoljevanju svojih sebiènih `elja in u`it-
kov ter dopustimo, da se najdemo prav v tem,
ko se prejemamo kot Bo`ji dar, dar drug dru-
gemu, v iskanju veselja in `ivljenja drugega,
v zavesti, da nam Bog daje vse, kar potrebu-
jemo za `ivljenje in da nam ni potrebno biti
v skrbeh, ali bo drugi sprejel ta dar ali zavrnil.
Vemo, da smo dragoceni in vredni ljubez-
ni zaradi osebne povezanosti z Bogom v ob-
èestvu svetih.
Brez ‘ekipe svetnikov’ te`ko napreduje-
mo v duhovnem `ivljenju. Zato je prav, da
si vsak kristjan izbere svoj ‘tim’. Svetniki nam
namreè konkretizirajo naše duhovno `ivlje-
nje, ga vodijo v realizem. Potrebno je, da si
naberemo èisto konkretnih izkušenj, kako
nam resnièno pomagajo, ko jih povabimo v
svoje situacije in v razne stiske ter jih upa-
mo v veri prositi za pomoè. Preko njihovih
uslišanj ter dobljenih orientacij in navdihov
si nabiramo dejanske potrditve in dokaze, na
katerih bo lahko slonela naša vera, ko bo priš-
lo do preizkušnje in bomo lahko napravili
korak naprej samo iz vere.
Veliko svetnikov je imelo v svojem `iv-
ljenju neizmerno prijateljstvo z drugimi svet-
niki. Z njimi so si bili zelo blizu in so vsa-
kodnevno èutili njihovo konkretno pomoè.
Svetniki jim niso bili daleè. Z njimi so bili
eno obèestvo. Èutili so, kako jim radi povsem
konkretno pomagajo v njihovi hoji za Kri-
stusom. Tako so konèno svetniki sami naj-
boljši razlagalci, kakšna je njihovo vloga v du-
hovnem `ivljenju kristjana. Zato je prav, da
gremo vedno znova k njim samim v šolo, èe
`elimo odkriti to njihovo vlogo.
1. R. Cantalamessa, `iveti v Kristusu. Duhovno
sporoèilo Pisma Rimljanom, Ljubljana, Slovenska
kapucinska provinca, 2007, 58–59.
2. Prim. F. Ruiz, Le vie dello Spirito. Sintesi di
teologia spirituale, Bologna, Edizioni Dehoniane
Bologna, 1999, 216.
3. D. Sorrentino, L’esperienza di Dio. Disegno di
teologia spirituale, Assisi, Cittadella Editrice,
2007, 83.
4. A. Štrukelj, “Svetniki in godovni zavetniki”, v: V.
Schauber in H. M. Schindler, Svetniki in godovni
zavetniki za vsak dan v letu, Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1995, X.
5. A. Štrukelj, n. d., XI.
6. Prim. D. Sorrentino, n. d., 89.
7. Prim. J. Ratzinger, Benedetto XVI., Santi. Gli
autentici apologeti della Chiesa, Torino, Lindau,
2007, 64.
8. Prim. J. Ratzinger, Benedetto XVI., n. d., 150.
9. A. Štrukelj, n. d., XIII.
10. Navaja A. Štrukelj, n. d., XIII–XIV.
11. Janez Pavel II., Apostolsko pismo Tertio millenio
adveniente, Ljubljana,y Dru`ina, 1995, 37.
12. Prim. Pavel VI., “Homilija pri kanonizaciji
ugandskih muèencev,” v: AAS 56 (1964), 906–908.
13. Prim. J. Ratzinger, Benedetto XVI., n. d., 70–71.
14. Prim. J. Ratzinger, Benedetto XVI., n. d., 117–118.
15. Na razpolago so nam razliène knjige, ki nam
lahko pomagajo vstopiti v šolo velikih molivcev.
Npr.: Z. Liniæ, Moliti s svetim Franèiškom, Celje,
Ljubljana, Mohorjeva dru`ba, Slovenska
kapucinska provinca, 1989; J. Loew, V šoli velikih
molivcev, Pleterje, Kartuzija, 1978.
16. Prim. M. I. Rupnik, Razloèevanje. Drugi del:
Kako ostati s Kristusom, Ljubljana, `upnijski urad
Ljubljana — Dravlje, 2002, 59.
17. B. Debevec, “Bog noèe fotokopij. Pogovor z
murskosoboškim škofom dr. Marjanom
Turnškom o izzivih svetosti za današnji èas,” v:
Bo`je okolje 31 (2007), št. 5, 9.
18. Navaja J. Ratzinger, Benedetto XVI., n. d., 23.
19. Prim. J. Ratzinger, Benedetto XVI., n. d., 24.
20. M. I. Rupnik, n. d., 59–60.
21. Prim. D. Sorrentino, n. d., 93.
22. P. Faber, Memorial, Buenos Aires, Diego de
Torres, 1983.
23. Npr.: V. Halambek, Kapi za srce, Filozofsko-
teološki institut Dru`be Isusove, Zagreb, 21996;
V. Halambek, Trijumf milosti, Filozofsko-
teološki institut Dru`be Isusove, Zagreb, 2008;
V. Halambek, Za mudro i razumno srce (1 Kr
3,12), Filozofsko-teološki institut Dru`be Isusove,
Zagreb, 2005.
24. I. Platovnjak in J. Roblek, Moliti s telesom, dušo
in duhom. Molitveni priroènik, Ljubljana,
`upnijski zavod Dravlje, 2005, 90.