Razstave
BRIŠKE ČERIEŠNJE SO BLE RDAČE...
Etnološka razstava o pretekli podobi Brd
Lanskega februarja (1991) smo v Goriškem muzeju odprli razstavo z naslo-
vom Briške čeriešnje so ble rdače..., sicer preoblikovanim verzom iz pesmi
Ludvika Zorzuta Čeriešnje, čeriešnje. Priložnost in naključje sta omogočila
prikazati del dokumentarnega gradiva o pretekli podobi Brd, ki ga hranimo v
našem in Slovenskem etnografskem muzeju, pa doslej še ni bilo predstavljeno.
Gre za razmeroma bogato zbirko zapiskov, risb, fotografij in pred metov, zbranih
ob prvi večji sistematični etnološki raziskavi Brd, tako imenovanem Terenu 10,
pod vodstvom Borisa Oda, takratnega ravnatelja Slovenskega etnografskega
mu- žeja. Akcija je potekala leta 1953 in je zajela veliko število briških vasi in
zaselkov. Razstavljene fotografije so v veliki večini delo Karla Plestenjaka,
takratnega ravnatelja Goriškega muzeja, ki je z velikim darom za opazovanje,
izrednim posluhom za način življenja in veliko mero estetskega občutka ujel v
objektiv podobo Brd in Bricev iz petdesetih let.
Na podlagi analize in selekcije zbranega gradiva, pa tudi lastnih opažanj in
terenskih raziskovalnih izkušenj smo poskušali oblikovati stiliziran razstavni
prostor, ki ne nakazuje le arhitekturnih potez Brd, pač pa odpira tudi vpogled
v notranjost bivalnih prostorov in tako razstira nekatere sestavine življenja v
Brdih. Poskušali smo ustvariti stilizirano podobo in vzdušje, o katerih lahko
trdimo, da se v petdesetih letih nista bistveno razlikovala od tistih na začetku
stoletja. Kolonat, ki je bistveno zaznamoval Brda tja do prvih povojnih let, je v
življenju Bricev zapustil neizbrisne sledove. Velike spremembe, sicer značilne
za večino slovenskih pokrajin, so v Brda prinesla šele šestdeseta in predvsem
sedemdeseta leta, ko je že tako predrugačeno deželo "pretresel" še potres (1976).
Takrat se je ritem sprememb še pospešil: krediti, nove gradnje, nove cestne
povezave, razmeroma ugodne razmere na trgu blaga in storitev... Brici so
zaživeli dokaj drugačno življenje: izginile pa so nekatere sestavine, ki so bile prej
značilne za Brda, predvsem češnje, oljke, lov na ptiče, gojenje sviloprejk, izde-
lovanje prunel, domače in hišne obrti in še marsikaj drugega. Marsikatere so
ostale komaj prepoznavne; tudi šege in navade, tako delovne kot praznične, so
se umaknile novim oblikam življenjskega stila; še vedno je ostalo veliko
neraziskanega, nepovezanega, mestoma tudi napačno razumljenega.
309
Razstave
Pogledi na razstavo Briške čericšnje so ble
rdače... (Foto 13. Blažko, 1992)
3W
_Razstave
311
Razstava pomeni zgolj oris, nekalcšen mozaik, potreben dodelav in
poglobljenega študija. Zapostavljenost v dosedanjih raziskavah je očitna, čas za
popravljanje pa se izteka.
Razstava Briške čeriešnje so ble rdače... ni velika. Gre za postavitev v dveh
grajskih razstavnih prostorih s skupno površino komaj sto m^. Zasnovana je
tako, da obiskovalec že na začetku stopi v oblikovan stiliziran ambient, pod
značilen briški latnik, tako pogost element briške arhitekture. Tu se sreča z
osnovnimi podatki o postavitvi: s kolofonom in kratkim besedilom o pretekli
podobi Brd in njenih spremembah. Poudarili smo tudi naslovno fotografijo, ki
se, na razstavi sicer povečana, pojavi kot naslovna fotografija tudi v zloženki,
izdani ob otvoritvi razstave. Usmerjen prostor, oblikovan z belo pobarvano in z
lesenimi nevtralnimi letvicami obdano ivemo ploščo, deluje tudi kot "gasa",
značilna ozka ulica kake stare briške strnjene vasi. Bele iverne stene zaživijo
obenem kot razstavni panoji, na katerih v tem delu razstavljamo fotografije o
arhitekturni podobi naselij. Tako lahko obiskovalce opozorimo na tipične ele-
mente oblikovanja bivališč, značilne strehe, "žbatafurje", "ganke", "pajole" in
podobno. Fotografski material se mestoma že povezuje z risbo, povečano in
projicirano na iverni pano, kar poudari prostorski vtis in usmeri obiskovalca
naprej, k ogledovanju nekaterih arhitekturnih detajlov, značilnih okenc z
"gartaradaini", kovaniini okenskimi mrežami. Eno iztned njih je napravljeno
tako, da ima poleg razstavne še svojo prvotno funkcijo, saj v povezavi z notra-
njim razstavnim delom ("kambro") omogoča obiskovalcu pokukati iz "gase" v
"kambro" in narobe. V drugi, notranji del razstave stopamo skozi stiliziran
"prton", izrezana in po avtentični terenski povečani risbi izrezana vrata z letnico
na sklepnem kamnu. Tu se pogled obiskovalca usmeri v kuhinjski, ognjiščni del,
spet stiliziran s postavitvijo nakazanega ognjišča z napo, z nadaljevanjem v
"kamin", s fotografijami, risbairii in nekaj predmeti: lončenimi kuhinjski lonci,
"trpiži", "vintulo", "banco", pinjo, škafi in "mortalom", lesenim možnarjem, ob
strani. Sledi preprosta miza zopletenimi stoli, nad njimi pa sklednik z lesenimi
skledami in "fondi" za skupne obede. Na drugo stran se ogledovanje usmeri še
v prej omenjeno "kambro", v kateri imajo svoje mesto postelja (pod njo "bokau",
nočna posoda), zibka in skrinja, na steni pa risba ležišča na "kavaletih", dru-
žinska fotografija in inajhno razpelo. Iverne stene so tu ornamentirane "po
starem", z "rulom", v nežni rožnati barvi. Svetloba je na tem mestu umaknjena
v okenski križ in opozarja na zvezo s prej omenjeno "gaso". Odtod mora
obiskovalec nazaj skozi vrata, potem pa dalje v drugo razstavno grajsko sobo
(stolp), kjer notranjih delitev prostora ni. Tu je z risbami, s fotografijami in
predmeti nakazana gospodarska podoba Brd, pogled v stilizirano vinsko klet,
v stilizirano "stalo" in na nekaj gradiva o izdelovanju "prunel", na poseben način
predelanih sliv, ki so jih Brici po veletrgovcih v Gorici in Krminu prodajali v
Skandinavijo, Nemčijo, Rusijo in celo Ameriko.
S panojev visijo "brclina" (listni koš), senene vile, grablje, lesen volovski
jarem, "flaškon", "čestela", oprtnik, "buine", "picon" (iz trstičja sestavljena lesa za
sušenje prunel) in nekateri drugi predmeti, ki smiselno zaokrožajo ogledovanje
tega prostora in razstave sploh.
Postavitve namenoma nismo opremljali z obsežnimi besedili, razstavno
gradivo spreinljajo zgolj podpisi. V letu in pol, kolikor je bila razstava na ogled,
si jo je ogledalo veliko število obiskovalcev, predvsem osnovnošolcev in dijakov
ter predšolskih otrok (Vrtec Najdihojca). Ob vodstvih smo se dosti pogovarjali.
Razstave
izkušnje ob tem so za nas izredno zanimive. Lahko bi jih strnili v nekaj splošnih
ugotovitev:
1. Razstava se je obiskovalcem zdela privlačna, ker je že na prvi pogled
drugačna od običajnih dosedanjih (t.i. klasično muzejskih) postavitev (pano-
vitrina).
2. Razstave ne gre obremenjevati z obširnimi besedili, saj napovedani obiski
pričakujejo prilagojeno vodstvo, ki naj jih nadomesti.
3. Predmeti naj bi bili (če je le mogoče) razstavljeni tako, da lahko kustos ob
njih praktično ponazori rabo (odpre mentrgo, si nadene "svitk" ali pa "buine",
lesen pripomoček za prenašanje težjih tovorov...).
Spričo naklonjenih odzivov Bricev in njihove želje, da bi razstavo (četudi
preoblikovano) postavili v Brdih samih, razmišljamo o možnostih za njeno
trajnejšo postavitev v Smartnem.
Avtorica razstave in besedila: Katja Kogej / Oblikovanje razstave: Boris
Blažko / Postavitev: Boris Blažko / Vinko Doplihar / Radovan Rijavec / Darja
Ušaj / Vanda Bratina / Katja Kogej / Izdelava fotopovečav: Atelje Pavšič-
Zavadlav, Nova Gorica / Besedilo in oblikovanje zloženke: Katja Kogej.
Katja Kogej
322