Cene Inairatom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.**' četrt strani Din 500.—, V« strani Din 250.—, Vu strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.2&
Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rai. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Sfrašna peiesi lafcole.
Pošast gladu hodi po Rusiji. Pred njo bežijo ljudje preko meje v Finsko, Estonijo, Litvo in Poljsko, da si vsaj življenje rešijo. Bati se je, da bo ta pošast še hujša in strašnejša, nego je bila v letih 1920-21-23. Že dosedaj je v letošnjem letu ta pošast zahtevala, kakor poročajo poznavalci razmer, nad 1 milijon žrtev. Veliko več pa še jih bo zahtevala.
Vzrok te strašne katastrofe je poleg nesrečnih vremenskih prilik predvsem zgrešena boljševiška poljedelska politika, ki se naslanja na kolektivno (komunistično) gospodarstvo. Do januarja tekočega leta sta več ko dve tretjini vseh poljedelskih obratov prešli v roke 220.000 kolektivnih obratov in 5000 državnih poljedelskih edinic. Samostojen kmet je v Rusiji izginil in z njim je izginil iz ruskega poljedelstva človek. Ostali so stroji in traktorji, ki razpadajo na kolektiviziranih kmetijah, ker se jih nikdo noče posluževati.
Lanska letina je bila v Rusiji veliko slabša, nego je sovjetska vlada pričakovala. In še kar je dozorelo ter bilo požeto, je dostikrat segnilo po poljih, ker ni bilo ljudi, ki bi žetev spravili pod streho. Kjer je za to bila volja, pa ni bilo potrebne živine. Kmetje so namreč, ko jih je sovjetska vlada prisilila, da pristopijo v kolektivno gospodarstvo, poklali živino ter tako prinesli v kolektivo (skupno gospodarstvo) prazne hleve. Tako je od leta 1928 do danes število goveje živine padlo na polovico.
Letošnja žetev še bo slabša nego je bila lanska. Kako prehraniti prebivalstvo ogromne Rusije prihodnjo zimo? Ta skrb zdaj hudo muči sovjetsko vlado. Pri tej skrbi je ne vodi briga za ljudstvo in njegovo blaginjo, marveč bojazen za obstoj sovjetske vlade ter boljševizma vobče. Ako ne bodo industrijski kraji, kjer prebivajo delavci, ki so najmočnejša in edina podpora boljševizma, imeli dovolj kruha, bo ta edina podpora se zlomila in boljševizem se bo zrušil v prah.
Skrb za obstoj boljševizma je torej tisti nagib, iz katerega sovjetske oblasti sedaj delajo mrzlične napore, da dobijo zadostno količino žita za prehrano severne Rusije, mest in zlasti industrijskih krajev. Glavno geslo sovjetske gospodarske politike jo sedaj: Naj bo žetev kakršnakoli, žito se mora dobiti v žitorodnih krajih, če ne z dobrim, pa s hudim. Ce tudi žitorodni kraji trpijo glad, samo da imajo živeža industrijske pokrajine, ki so vogelni
kamen boljševiške države. Država po svojih organih brezobzirno izterjava »odvišno« žito.
Kako se bo to godilo, je napovedal sovjetski komisar Postišev v svojem govoru, ki ga je imel na seji ukrajinskega komunističnega odbora in ki so ga objavila uradna »Izvestja«. Postišev je rekel med drugim: »Za nas je vprašanje obstoja ali propada, mi ne moremo in ne smemo izbirati. V interesu obstoja komunističnega režima in vsega komunističnega industrijskega načrta smo prisiljeni, da z odprtimi očmi naženemo kmetsko prebivalstvo v lakoto. Naši komisarji, ki bodo rekviri-rali žito po žitorodnih krajih, morajo biti brezobzirni. Moskovska vlada bo borila kruto borbo z gladujočimi kmeti žitorodnih krajev, če jim bo hotela iztrgati letošnjo jesensko žetev.«
Strašna usoda torej preti kmetom in prebivalcem žitorodnih krajev, zlasti Ukrajine, ki je najbolj žitorodna zemlja v Rusiji. Neomejen gospodar Ukrajine je danes Postišev, ki razpolaga z velikanskim uradnim aparatom, kate ri sega do zadnje vasice ter bo zabeležil sleherno zrno, ki dozori po poljih Ukrajincev. Potem bo vse to žito odpeljal drugam, da podpira obstoj bolj-ševiškega režima. Sam pa se bo nato umaknil lakoti, ki bode zavladala po Ukrajini, ko bodo nastopili jesenski meseci.
O strašni usodi Ukrajine spričuje tudi oklic, ki so ga koncem julija izdali v javnost ukrajinski (rusinski) škofje, ki živijo in delujejo v Poljski. V tem pretresljivem oklicu pravijo ti škofje (ki so združeni z Rimom): »Ukrajina se bori s smrtjo. Njeno prebivalstvo
umira gladu. Na nepravičnosti, goljuf fiji, neveri in pokvarjenosti utemeljeni, ljudi moreči sistem državnega kapitalizma je to nekdaj tako bogato deželo spravil na rob propada. Poglavan katoliške Cerkve papež Pij XI. je ž« pred 3 leti slovesno protestiral zoper, vse, kar je v boljševizmu sovražnega Bogu, krščanstvu in človeški naravi« ter je svaril pred posledicami teh zločinov.
Danes vidimo nasledke boljševišk« vlade, položaj je strašen ter se slabša od dne do dne. Spričo teh zločinov onemi človeška narava in kri zastoji v žilah. Ker sami ne moremo svojim umi-rajočim bratom gmotno pomagati, se obračamo na vernike naše Cerkve, naj jim z molitvijo, žrtvami in deli krščanske ljubezni izprosijo pomoči iz nebes, ako se na zemlji ne pokaže upanje na pomoč.
Pred vsem svetom protestiramo zoper zatiranje otrok ubogih, slabih ter nedolžnih in obtožujemo zatiralce pred sodnim stolom Vsemogočnega. Kri delavcev, ki so gladni obdelovali črno zemljo Ukrajine, kriči do neba po kazni in glas gladujcčih ženjcev se dviga do Boga.
Vsem kristjanom sveta, vsem, ki verujejo v Boga, posebno vsem delavcem in kmetom, in predvsem vsem našim rojakom, sporočamo svojo prošnjo, da se pridružijo temu protestu bolesti ter ga razširijo po vsem svetu. Radio-po-staje prosimo, da ga sporočijo po zraku. Morda bo prišel tudi do hiš naših' ubogih umirajočih bratov, da v strašnih mukah gladu in pred strašno smrtjo doznajo, da njihovi bratje poznajo njihovo usodo, da z njim trpijo ter Boga prosijo. To jih bo v njihovi bolesti tolažilo in krepilo.«
Ostre odredbe napram protirežim-skim agitatorjem v Avstriji Dollfusso-va vlada je odredila zaplembo premoženja vsem protirežimskim agitatorjem. Odloke o zaplembi premoženja in o izgubi državljanstva bo izdajala politična oblast. Po dosedanjih ugotovitvah bo zaplenjeno premoženje 7000 osebam in to iz bogatejših slojev. Zaplemba premoženja se nanaša tudi na prepovedano narodno-socijalistično (Hitlerjevo), komunistično stranko in na uskoke iz Heim\vehra.
Iz Hitlerjeve Nemčije. Hitlerjevci nadaljujejo iz Bavarske z radijo-napadi na Avstrijo. — Bivšega ministrskega predsednika in voditelja centru na dr. Briininga bodo ali izgnali ali pa poslali v kako koncentracijsko taborišče. —■ Hitlerjeva vlada ima velike težave z raznimi tajnimi organizacijami komunističnega izvora, ki na tihem izpodko-pavajo tla hitlerizmu in razdeljujejo med nezadovoljneže orožje.
Pokolji kristjanov v Iraku. Kraljevina Irak leži med Perzijo, Turčijo, francosko Sirijo in Palestino. Irak je bil proglašen pred nedavnim od Zveze narodov kot povsem samostojno kraljest« vo, katerega vlada kralj Fejsal. V Ira« ku prebiva moč^a krščanska manjšina^
Iki se imenujejo Asirci in so neprestan trn v peti muslimanskim Kurdom. Kurdi so gorski divjaki, iki živijo od plenitve in so udani krvni osveti. V zadnjem času je bilo od Kurdov pokla-nih na tisoče krščanskih Asircev. Oni, ki so imeli toliko časa, da so si oteli s pobegom goto življenje, so pribežali v francosko Sirijo. Radi nečuvenega po-kolja Asircev sta hudo razburjeni Anglija in Francija.
Vodja indijskih nacijonalistov Gan-dhi, ki je bil obsojen pred nedavnim Od Angležev na dveletni zapor, je pričel v ječi z gladovno stavko.
Japonci ne bodo dali miru. Na zasedanju zavoda za odnošaje na Tihem oceanu, ki se je vršil v Banfu v Kanadi, je napovedal vodja japonskega za-
Mrivaški prt Gospodov. O priliki letošnjega obhajanja 19001etnice trpljenja in smrti Zveličarjeve je bila slovesno razstavljena v počastitev obleka Go-! spodova, ki se shranjuje v mestu Trier v Nemčiji. V Turinu v severni Italiji' pa bo od 2. septembra do 15. oktobia1 svečanostno razstavljen mrtvaški prt Kristusov. Zgodovina tega prta je naslednja: Mrtvaški prt Gospodov je najprej ostal v grobu, kamor je bil Gospod po smrti položen. Ko je prvi krščanski cesar Konstantin Veliki v zvezi s svojo materjo sv. Heleno dal postaviti nad Gospodovim grobom veličastno cerkev, so grški cesarji dobili oblast nad to dragoceno svetinjo. Dali so jo prenesti v Konstantinopel, kjer je ostala, dokler niso križarji v 13. stoletju (leta 1204) zavzeli to mesto. Potem je ta svetinja prišla na Francosko, in, sicer v mesto Besancon, kjer je bila shranjena v stolni cerkvi do 1. 1349, ko je požar uničil cerkev. Svetinjo so rešili ter je prišla v posest francoskega ikralja Karla VI., ki jo je podaril svojemu zvestemu zastavonoši Gotfridu pl. Charny, čigar rod je to izredno svetinjo z največjo skrbnostjo čuval. Poslednja tega rodu, Marjeta pl. Charny, jo je leta 1452 podarila Ani Cipernohi, soprogi savojske-ga vojvode Ljudevita I. Od takrat je mrtvaški prt Gospodov lastnina savoj-ske vladarske hiše. L. 1578 ga je dal vojvoda Emanuel Filibert prenesti v mesto Turin. Takrat je namreč sv. Ka-rol Boromejski, nadškof milanski, vsled storjene obljube hotel mrtvaški prt Gospodov počastiti. Da sv. Karlu skrajša dolgo pot v Savojsko, je vojvoda prt poslal v Turin, kjer je ostal do danes. Shranjuje se v dragoceni srebrni skrinjici. Gospodov mrtvaški prt, ki se razstavlja ob velikih dogodkih savojske, sedaj italijanske kraljeve hiše, bode. v proslavo letošnjega svetega leta z velikimi slovesnostmi razstavljen, da mu krščansko ljudstvo more skazati čast, ki mu gre.
Misijoni na katoliškem shodu na Dunaju. Ker so misijoni eden izmed najvažnejših delov katoliškega udejstvo-vanja na svetu v sedanjem času, bode misijonstvo zavzemalo važno mesto
stopstva Nitobe skorajšnji izbruh ru-sko-japonske vojne, predvsem pa kon-čnoveljavno premoč Japonske v Vzhodni Aziji, najbolj pa na Kitajskem in v Mandžuriji. Vsi znaki kažejo, da bo ta vojna izbruhnila, čim bosta obe državi končali za to potrebne priprave. Da se ta vojna res pripravlja, kažejo najbolj zgovorno mrzlične gradnje vojaških tovarn in naprav v Vzhodni Sibiriji ter gradnja drugega tira na doslej enotirni prekosibirski železnici. Glede razmerja Japonske nasproti obema ostalima sosednima državama Kitajski in Ameriki je izjavil Nitobe, da so se vojni za-pletljaji med Japonsko in Kitajsko nekako zaključili, dočim na vojno z Ameriko v odločilnih japonskih krogih ne mislijo.
med razpravami katoliškega shoda na Dunaju meseca septembra. Razpravljalo se bo o teh predmetih: »Misijoni in ljudstvo«, »misijoni in mladina«, »misijoni in visoke šole«, misijoni in duhovniki«, »misijoni in časniki« in »blagoslov misijonskega dela«. Namen teh razprav je, da se misijonska ideja med katoliškim ljudstvom razširi in poglobi. Sedanji papež Pij XI. želi, da bi skrb za misijone med pagani postala bistveni del dušeskrbnega delovanja. Da bi se ta ideja razširila tudi med otroci, bo prirejeno posebno misijonsko zborovanje za otroke. Obhajala se bo posebna misijonska božja služba za udeležence katoliškega shoda. Naj bi se misijonsko delo organizirano razširilo in rastlo na uspehih med vsemi katoliškimi narodi, tudi med katoličani v Jugoslaviji!
Svetovni evharistični kongres. Bodoče leto se bode svetovni evharistični kongres vršil v Južni Ameriki, in sicer v Buenos-Aires-u, glavnem mestu republike Argentine. Lani se je tak kongres vršil v Dublinu, glavnem mestu Irske. Argentina se je že leta 1924, ko je bil svetovni evharistični kongres v Amsterdamu, potegovala za to, da bi bil prihodnji kongres v njeni deželi. L. 1928 je Argentina svojo prošnjo ponovila. Se le prihodnje leto se bo njena vroča želja izpolnila. Kongres se bode vršil prihodnje leto v spomladi. V Argentini se začenja, kakor je znano, spomlad, ne kakor pri nas meseca marca, marveč meseca septembra. Začetek kongresa bo 10. oktobra in trajal bo do 15. oktobra. Mesec oktober je določen radi tega, ker je 12. oktobra 441. obletnica, kar je Krišt. Kolumb odkril Ameriko. Priprave za ta kongres so že v teku. Na praznik sv. Jožefa, ki se v vseh romanskih deželah prav slovesno obhaja, so se z molitvami po vseh cerkvah začele. Nadškof v Buenos-Airesu je sestavil osrednji odbor, ki ima vodstvo priprav v svojih rokah. Za razne narode, ki prebivajo na argentinskem ozemlju, tudi za Slovence in Hrvate, so ustanovljeni posebni odbori. Posebni pripravni odbori poslujejo v sosednih južno-ameriških državah: v Braziliji, Urugvaju, Paragvaju, Chilu in v Boliviji. Glavne prireditve kongresa se bodo vršile v ogromni zgradbi, ki se bo v to svrho nanovo zgradila. Za kritje stroškov kongresa se vršijo zbirke po
vsej državi, in sicer 19. dne vsakega meseca, ko se tudi opravljajo javne molitve za dober uspeh kongresa. Tako se veliko katoliško ljudstvo pripravlja za dostojno proslavo zakramenta sv. Reš-njega Telesa.
ROMANJE NA SV. GORE (župnija Sv.
Peter pod Sv. gorami).
Letos praznuje vesoljni svet 19001et« nico smrti in vstajenja Zveličarja Jezusa Kristusa. Vsi narodi kar tekmujejo, da čim dostojnejše proslavijo ta veliki jubilej. Slovenski narod je ta jubilej proslavil z mogočno manifestacijo na Stadionu v Ljubljani dne 30. julija t. 1. Pa tudi po deželi se vrše pomembne proslave v znamenju križa. Med največjimi podeželskimi svetoletnimi prireditvami bode brezdvomno slovesnost na Svetih gorah ob priliki velikega romanja v dneh 5., 6., 7. in 8. septembra t. 1.
Slovesnosti se pričnejo že v torek 5. septembra, ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večerni-cami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra se bodo vrstile sv. maše od petih pa neprestano do opoldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in ob 10. uri, kakor tudi dne 6. in 7. septembra ob 6. uri zvečer pri slovesnih večernicah. Poskrbljeno je tudi za dovolj spovednikov.
Častilci Marijini!
Ta pomembni jubilej našega odrešenja ne sme iti kar tako mimo nas. Ni vam bilo mogoče dano udeležiti se jubilejnih slavnosti v Ljubljani, proslavite ga v tem krasnem božjepotnem svetišču na Svetih gorah! Ni mogoče prešteti vseh uslišanj in milosti, ki jih je svetog. Kraljica skozi stoletja si-pala na tem kraju trpečemu človeštvu. V času velikih stisk in nadlog je slovenski in hrvatski narod romal v ta prelepi hram božji in bil tolikokrat uslišan. In letos, v času groznih gospodarskih in drugih stisk, kakršnih ne pomni naš rod, poromali bomo zopet pred Njen prestol, da jo prosimo odpomoči in usmiljenja. Naj ta jubilejna proslava zbere te dni na ta prijeten hrib tiso-čeroglavo množico, da dokumentira udanost in zvestobo nebeški Kraljici in njenemu Sinu . ..
Kako primerno in lepo bi bilo, ako bi se od vsake skupine romarjev našla pogumna oseba, iki bi, bodisi od onih, ki ostanejo doma, bodisi od svojih romarjev skušala zbirati prispevke za nov, tretji svetogorski zvon, ki bi se nabavil kot darilo svetogorski Kraljici' ob jubileju našega odrešenja. Sveto-gorska Mati božja vas kliče!
Cerkveni shod na Eumn od 24. do 27. avgusta 1933. Letos bomo obhajali Jernejevo nedeljo dne 27. avgusta. Kot pripravo bomo imeli tridnevnico, katero bodo vodili rudarski dušni pastirji. V nedeljo dne 27. avgusta bo več maš, popoldne pa rudarski tabor. Ne* tranjščina cerkve sv. Neže bo letos popolnoma prenovljena, zato pridite romarji iz Posavja, Zasavja in Dolenjske na božjo pot na Kum!
Sveie per»«'
Ue^O'vse svobodno d
,\o P^P°ten° oen\o °P
dobro, poten, \obko * ne do W g« o
rite. CS. x dobrim ga Upte^*
v\oWen.
dobrim
s cWo '
¥§lolic€iife šftoia
Na predvečer.
Praznik Marijinega vnebovzetja je bil določen za slovesno vstoličenje novega lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča. Že na preddan je sprejemal prevzvišeni udanostne poklonitve vernikov in društev. Poklonili so se mu zastopiki Katoliške akcije, gasilskega društva, športniki maratonci in bivši poslanec Žebot je pripeljal številno odposlanstvo iz frančiškanske župnije.
Na večer pred praznikom je bil z zastavami in s cvetjem okinčani Slomše-kov trg ves v lučkah. Pred škofijo so se zbrale ljudske množice. Združeni moški pevski zbori Ipavčeve župe so priredili skupaj z godbo Kat. Omladine vladiki podoknico in ob tej priliki so se poklonili prevzvišenemu meščani in okoličani. Ko se je prikazal med tisočero množico novi škof, je stopil pred njega ravnatelj Cirilove tiskarne g. F. Hrastelj ter izrekel v imenu pevcev pozdravne besede, za katere se je vla-dika ganljivo zahvalil s povdarkom, da bo imel vedno odkrito srce za slovensko ljudstvo, za njegove težnje in skrbi. Škofove besede so bile navdušeno sprejete od vseh, ¡ki so se zbrali tako mnogoštevilno na Slomšekovem trgu, da vidijo in pozdravijo svojega novega škofa — domačina.
Slovesnost vstoličenja.
Na Marijin praznik so se zbrale ob določeni uri na Slomšekovem trgu pred škofijo ljudske množice, mariborska krščanska društva, za temi Marijine družbe iz vseh mariborskih župnij, apostolstva mož, Krščanska ženska zveza, Društvo katoliških mojstrov ter pomočnikov in še razne druge organizacije s svojimi zastavami. Ob pol de setih je stopila iz stolne zakristije ve lilcoštevilna lavantinska duhovščina, ki se je razvrstila pred škofijskim dvorcem. V sprevodu duhovnikov smo vi deli: zastopnika skopijanskega škofa in ljubljanskega vseučilišča rektorja dr. Matija Slaviča, stolnega dekana in kanonika dr. Maksa Vraberja s stolnim kapitljem, celjskega opata Petra Juraka, ptujskega prošta dr. Žagarja, konjiškega arhidijakona Tovornika, provinciala oo. kapucinov p. Lina Praha, priorja križanskega reda Učaka, prelata dr. Kovačiča, častne kanonike lavantinske dr. Lukmana, Čižeka, Slepeča in Mikuša, msgr. Vrežeta, predstavnike duhovniških redov, skoro vse dekane in duhovne svetnike.
Istočasno so se zbrali v stolnici zastopniki civilne in vojaške oblasti. Navzoči so bili ban dr. Marušič, ministrski odposlanec gimnazijski ravnatelj Mastnak, glavarja dr. Senekovič in Ma-kar, predstojnik mestne policije dr.Ha-cin, podpredsednik okrožnega sodišča dr. Pichler in prvi državni pravdnik dr. Jančič, podpolkovnik Nikolič, mestni župan dr. Lipold, dr. Leskovar, dr. Juvan, bivši narodni poslanec Žebot in druge odlične osebnosti. Popoldne po vstoličenju je pozdravil novega škofa ministrski predsednik dr. Srskič, ki se mudi na oddihu v Rogaški Slatini.
6TJ8<33

ananui
per/lo čisto ihzu&°
Ob poldesetih se je pomaknil sprevod izpred škofije h glavnim vratom stolnice, kjer je dal prevzvišenemu stolni dekan dr. Vraber v poljub križ, nakar je podelil škof vsem zbranim sv. blagoslov in je sprejel kot znak oblasti ključe stolne cerkve.
Pri vstopu v cerkev je pozdravilo g. škofa s kora petje pomnoženega cerkvenega pevskega zbora. Ko so je pomaknil sprevod do glavnega oltarja, je stopil na prižnico g. stolni dekan dr. Vraber, ki je pozdravil prevzvišenega in prečital papeška pisma.
Vladika je zassdel lepo prenovljeni prestol in med donenjem pesmi s kora se mu je poklonila duhovščina kot novemu nadpastirju.
Po podelitvi apostolskega blagoslova s popolnim odpustkom je nagovoril zbrano izpred oltarja prevzvišeni s pozdravom: »Mir vam bodi!«
Iz škofovega govora.
Prevzvišeni je začetkom svojega govora povdaril, da šteje Lavantinska škofija 600.000 duš in je po obsegu in po številu prebivalcev na drugem mestu v Jugoslaviji, in je nadaljeval: Vsi smo pred Bogom enaki, vsi brez izjeme smo poklicani, da Boga spoznavamo, ga ljubimo in mu služimo ter se tako zveličamo. Postavljen torej v to, da vodim k zveličanju vse, ki so mi izročeni v duhovno skrb, bi rad vsem postal
vse, da bi rešil vse. Vse bi rad neko? predstavil Bogu z Jezusovimi besedami: Nebeški Oče, katere si mi dal, seoj jih obvaroval, In nobeden izmed njil? se ni pogubil.
V	ljubezni božji pozdravljam Vas*, prečastiti in dragi moji duhovni so-bratje! Prosim Vas, bodimo si drug drugemu zvesti tovariši, odkritosrčni prijatelji, požrtvovalni sodelavci, da bomo ¡kos velikemu delu, ki nam je naloženo: posvetiti in zveličati kakor sebe, tako neumrjoče, z dragoceno krvjo Kristusovo odrešene duše. V dobi, ko se temne sile toliko trudijo, da bi človeški rod odvrnile od I^oga, bomo to delo, to Katoliško akcijo zmogli le, če bomo edini med seboj: Kako dobro in kako prijetno je, ako bratje v edinosti prebivajo skupaj . . . ker tja Gospod pošilja svoj blagoslov.
Z vsem spoštovanjem pozdravljam predstavnike zakonitih oblastev. Vsem nam veljajo in naj veljajo apostolska naročila: Boga se bojte, ¡kralja častite!
V	Gospodu posebej pozdravljam Vas, vrli krščanski očetje in gospodarji. Prosim Vas, bodite stebri vernosti, poštenosti, pravičnosti v svojih domovih in družinah! Z menoj vred boste enkrat odgovor dajali božjemu Sodniku za otroke in posle, ki Vam jih je Bog dal v skrb!
Iskren pozdrav Vam, dragi mladeniči, Vi cvet. in up srečne bodočnosti!
Cerkev brez glavnih vrat na ulico. Novo cerkev sv. Adalberta bodo blagoslovili te dni v Berlinu. Vhod v svetišče je iz sosedne hiše ob desni strani.
Vam razodenem svojo ljubezen, kako pokažem skrb za Vašo pravo srečo? Jezusu in Mariji in angelom varihom Vas izročam in molim za Vas vsak dan, da bi ostali pobožni, pridni, nedolžni, ubogljivi, Bogu in ljudem prijetni. Naj se uresničuje nad Vami vse-jmi beseda Vašega božjega Prijatelja: ! Pustite otročiče in ne branite jim k ! meni priti, zakaj takih je nebeško kra-
1 ljestvo.
i
| Končno pozdrav globokega sočutja ; vsem trpinom Lavantinske škofije: ubožcem, ki so brez strehe in brez hrane; brezposelnim, ki iščejo dela in zaslužka, pa ga ne najdejo; bolnikom, ki vzdihujejo v bolečinah; vsem, ki so žalostnega in potrtega srca. Bog sam ve, kako rad bi slehernemu odvzel ali vsaj olajšal njegovo bedo in bol! K božjemu Zveličarju, ki ni imel, (kamor bi glavo naslonil, ki je bil Mož bolečin v pravem pomenu besede, ki je izpil kelih trpljenja do zadnje kaplje, k Njemu molim, naj potegne vse, ki jih tlači ta ali ona težava, na Svoje božje Srce, da
bodo tam iskali in našli pomoč in tolažbo.
Po Škofovem nagovoru.
Treba še posebej povdariti, da se je podal vladika po prvih besedah nagovora izpred oltarja med ljudstvo in je tamkaj govoril pozdravne besede kot nadpastir svoji čredi.
Z navdušenjem in ganutjem sprejetemu nagovoru je sledila slovesna škofova sv. maša i zahvalno pesmijo ter zakramentalnim blagoslovom, j Ob dvanajstih je bila cerkvena slav-' nost končana, nakar se je novi vladika I lavantinski v spremstvu duhovščine in visokih cerkvenih dostojanstvenikov v svečanem sprevodu podal skozi cerkev ter blagoslavljajoč množice ob straneh v škofijsko palačo.
Velikodušen dar škofa.
Pred vstoličenjem je podal novi škof sledečo tiskano izjavo: »Namesto običajnega banketa (slavnostnega obeda) položim ob priložnosti vstoličenja vsoto 10.000 Din v prid pomoči najbolj potrebnim ubožcem in brezposelnim.«
Bodite trdni v verskem prepričanju, značajni v krščanskem življenju, miroljubni v medsebojnem občevanju. Sami iztrebite iz svoje sredine razvade, ki Vam jemljejo dobro ime, ter rešite Dred svetom čast slovenskega fanta!
Čistost duše, mir srca, srečo in blaženost neoskrunjene mladosti želim in prosim od Boga Vam, dobra krščanska dekleta. Morebiti bolj kot kedaj Vas obdajajo od vseh strani mnogovrstne nevarnosti za dušo in telo. Z milostjo božjo, s pomočjo presv. Evharistije, pod varstvom Marijinim si čuvajte svoj dekliški ponos in varujte svojo dekli-Sko čast. Z besedami Skrivnega raz odetja Vam kličem: Držite, kar imate, da Vam nihče ne vzame Vaših vencev.
In Vi, dragi otroci, ki mi sipljete cvetje na pot življenja, tako da med Vami ne čutim trnja, čez katero je treba stopati. Vi ljubljenci Gospodovi, kako naj
Veliki nemiri so bili zadnje dni na otoku Kuba. Na sliki vidimo vladne čete na kolodvoru kubanske prestolice Havanna.
Na Irskem nastopajo proti vladi de Valere fašisti. Vladna poslopja Irske pre-itolice Dublina ščiti pomnožena policija.
Po še precej srečni vrnitvi z vodnimi letali iz svetovne razstave v filkagi preda Mussolini vodji poleta generalu Halbi maršalsko čepico.
OBČINSKE VOLITVE? Nekateri li-itl so prinesli iz Beograda vest, da se jodo vršile občinske volitve v naši banovini dne 24. septembra; drugi časopisi pa trdijo, da tozadevnega vladnega razpisa še ni. Glede občinskih volitev, če se bodo res vršile, bodo prejeli naši podeželani podrobna navodila pravočasno.
Župnik Ivan Kranšič t. V Grižah pri Celju je umrl na srčni vodenici dne 18. avgusta tamošnji g. župnik in duhovni svetnik g. Ivan Krančič. Blagopokojni se je rodil v župniji Rečica ob Savinji .dne 29. 4. 1863. Posvečen je bil 1. 1887 in je prvič ikaplanoval v Grižah. Iz Griž je prišel v Celje, kjer je bil kaplan in ikatehet 11 let, nakar je postal leta 1901 župnik v Grižah. Pokojni je bil goreč duhovnik, lici je storil veliko za lepoto hiše božje in za poglobitev verskega življenja v svoji obširni župniji. Bil je dolgo časa načelnik griške posojilnice ter dolgoletni občinski svetovalec ter odbornik. Po svoji naravi je bil izredno blag, radodaren do revežev ter se ga bodo trajno in s hvaležnostjo spominjali vsi, ki so poznali njegovo dobro duhovniško srce!
Gasilskim društvom. V smislu zakona o organizaciji gasilstva v naši državi so gasilske organizacije v pismenem občevanju med seboj proste poštnih pristojbin. Na vseh pošiljkah je označiti s štampiljko: Službeno, poštnine prosto. Pisma na zasebne osebe niso prosta' poštnine.
Štiri zabodljaje je prejel v soboto dne 19. avgusta od vsled alkohola razigranih fantov 251etni Ivan Šauperl iz Peker pri Mariboru. Zabodenega so pre peljali iz Peker v mariborsko bolnico.
Utonil je v bazenu kopališča v Gu-štajnu 201etni Joško Slivnik, po domače Pretnakarjev iz Kotelj.
Stroj ga je zmečkal na smrt. V papirnici v Sladkem vrhu ob Muri je zagrabil stroj 481etnega delavca Franca Divjaka. Zlomilo mu je rebra in poškodovalo lobanjo. Prehudo poškodovani je izdahnil ikmalu po prevozu v mariborsko bolnico.
Samomor. V Vrhovem dolu je izpil iz samomorilnega namena večjo količino lizola 301etni Franc Lešnik. Kmalu po prepeljavi v mariborsko bolnico je izdahnil.
Električni tok ubil fantka. Na zadnji Marijin praznik se je igral 8letni Alb. Plakoln, sin oskrbnika grofa Schon-borna v Slivnici pri Mariboru, okrog elektromotorja. Zagrabil je za žico, ki je bila priklopljena k stroju, in električni tok je ubil fantka.
Grozen obračun med zetom in tastom. Na zadnji Marijin praznik sta se vrnila domov iz cerkve zet in tast Šmid v Trnovcu pri Crešnjevcu. Med obema je došlo do prepira, ker je ušla domačemu sinu živina v žito. Tast in stari oče Šmid, kovač v Vrhlogi, se je zavzel za vnuka, da ga zet ne bi pretepel. A razkačeni zet je zagrabil revolver in oddal tri strele tastu v glavo. Na tleh ležečega je ubil s polenom. Šmidova hči in mlada žena je hotela braniti očeta, tudi ona jo je dobila s polenom po glavi.
Požigalčeva roka na delu krog Spod. Polskave. Le par tednov je bil mir pred požigalcem v Spodnji Polskavi in po okolici. Na Vnebovzetje je spustila peklensko zlobna roka rdečega petelina v veliko gospodarsko poslopje župana Matije Kotnika v Spodnji Polskavi. Pogorela je obširna zgradba s poljskimi pridelki vred do tal. Škodo cenijo na 100.000 Din, ki pa daleč ni krita z zavarovalnino. — Dne 16. avgusta je bil ogenj podtaknjen gospodarskemu poslopju, ki je bilo last Gmajnerja v Spodnjem Leskovcu. Poslopje je pogorelo do tal in z njim vred orodje, žito in seno. Škoda znaša 35.000 Din.
Smrt je kakor tat, so bile besede, ki jih je spregovoril markovški g. župnik
1.	Na 3 vedrice (25—30 litrov) vode se vzam* 1 zavitek Perslla.
2.	PersII se raztopi vedno v hladni vodi.
3.	Perilo naj se kuha '/« ure.
Pazite vedno na to in dosegli boste perilo belo kot sneg, desinficirano in nepoškodovano.
>-^^P^i^čft ¿Ž; Sls '
i'--* \
ob preranem grobu Jakoba Prelog, posestnika v Stojncih in v Muretincih pri Ptuju. Dne 14. t. m. je vozil za svoje, znance drva iz nevarnega Beušaka v, Halozah. Pri nalaganju je spodrsnila debela bukev in ga ranila v tilnik in hrbet tako nesrečno, da je v par minu-i tah izdihnil. Pokojni zapušča v najlepši dobi 45 let vdovo s 4 nepreskrbljenimi otroci in mnogobrojno sorodstvo.1 Pogreb se je vršil popoldne na praznik.' Pokojnemu so skazali zadnjo čast njegovi tovariši, markovški in marjetski gasilci, domači pevski zbor z v srce se-gajočimi žalostinkami in mnogobrojno občinstvo. Naj v miru počiva!	i
Ogenj je uničil gospodarsko poslopja
in dve uti za slamo posestniku Janezu
Število tri.
Zbudil sem se, ko je bila ura bližnjega zvonika ravno uro tri. — Našel sem v daljnem premišljevanju, da je tri imenitno število.
Ze ie hočemo pisati, potrebujemo tri reča: pero, papir, črnilo.
Ko ]e Bog svet ustvaril, je rekel najprej le tri besede: »Naj bode luč!« in koj so se prikazala na nebu kar trojna telesa: solnce, mesec, zvezde.
Ko je vesoljni potop pokončal vse ljudi, je bil rešen le Noe, ker je imel tri žene in je bil oče treh sinov. Saj pa je izteaal tudi ladijo, ki je bila dolga tri sto in visoka tri deset komolcev. Ko pa se je nebo zjasnilo, poslal je
Pavel Keller:
■ i 3. nadaljevanje.
**
Hubert
€€
Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
»Seveda, sedaj vam pa tudi povem, kdo so pobje, ki pobijejo vse, katerim nič ne more biti kos, čeprav vsi skupaj niso toliko vredni kakor najslabša desetica: to so gospodje državni poslanci in tisti, ki pisarijo po časopisih in ljudski govorniki in drugi širokoustneži.«
»Ali mislite mene?« je vprašal nadučitelj ravnodušno.
»No, državni poslanec vi — hvala Bogu — niste, toda kot ljudski govornik ste že nastopili in v časopise ste — brez zamere — začepili že marsikaj kozlovskega gnoja. Na primer ondan o cenah za krompir.«
Nadučitelj je snel očali, jih obrisal s svojim žepnim robcem ter dejal:
»Kozlovskega gnoja ne moreš začepiti — to bi vendar morali vedeti, gospod nadzornik. To je čisto napačno povedano.«
»Povedano tako ali tako! Kaj pa veste vi o cenah za krompir? Kaj veste vi, koliko dražje j® pridelovanje krompirja, kakor pa rži? In koliko ga pognije? In dovoz do železnice! Prav nič ne veste — kakor jaz ničesar ne vem o vašem šol-maštrovanju.«	jt f
»In vendar ste okrajni šolski nadzornik —1 torej moj predstojnik, po čigar vzgojeslovnih napotkih pravzaprav jaz —«
»Čenče! Nikar ne govorite! Ali morem temu kaj, če sem okrajni šolski nadzornik? Požvižgam se na to! Saj sem bil imenovan na višje povelje. Ali vas mogoče kaj motim? Ali vam tičim na vratu? Slabo mi že prihaja, če mi pošiljate v. podpis tiste zlodejeve sezname in učne načrte. In vsako leto tista izkušnja v šoli. Tri ure sediš na takem polomanem stolu in poslušaš deset zapovedi in naštevanko ter o bitki tu in tam! Hva* la lepa!«
Štebihu v Sovjaku pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Dva požara v eni noči. V noči 13. avgusta je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnice Marije Bauman v Sp. Pleterju pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Škoda znaša 30.000 Din. V ista noči sta zgorela v Starošincih posestniku Jakobu Albrehtu kolarnica in hlev.
Usodepeln udar strele. V Ivancih pri Bogojini v Prekmurju je uničil požar, povzročen po udaru strele, štirim posestnikom hiše z gospodarskimi poslopji. Krog 10. ure zvečer je urezala strela v hišo posestnika Franca Gomboca. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, Dkrog nje pa tudi polno slame, je matoma bilo vse v plamenih, ki jih je veter zanašal na sosedna poslopja. In kmalu za prvo je začela goreti druga hiša, last posestnika Jerebica Jožefa, Tudi to poslopje je kmalu bilo vse v plamenih, ki so že načenjali tretje poslopje, last posestnika Štefana Gyore-ka, in že tudi četrto, last posestnika Matije Vogrina. Bila je cela vas v resni nevarnosti.
Iz Mure so potegnili pri Apačah 20-letnega fanta Avguština Šantl iz Lip-nice, ki je utonil pri kopanju.
Vlak povozil mladeniča. Osebni vlak, ki prihaja okrog sedme ure zvečer iz Maribora v Celje, je povozil v Štorah 191etnega kolarskega pomočnika Lovrenca Jeretina iz Polul. Dobil je težje poškodbe na glavi ter rokah in je bil prepeljan v celjsko bolnico. Kaiko in zakaj je zašel Jeretina pod vlak. ni znano.
Letalsko postajališče je bilo v Ljubljani slovesno blagoslovljeno in otvor-jeno v nedeljo dne 20. avgusta.
Hitro v rGkak pravice. Zadnjič smo poročali, kako so trije neznanci oropali
Nov napis za zakristije!
V vsaki zakristiji imate napis z imeni našega papeža in našega škofa. Izšel je nov napis, kateri se dobi za ceno 2 Din v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Preč. župne urade prosimo, da istega naročijo skupno z drugimi naročili, ker bi sicer dobava samo tega napisa prišla predrago!
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
hišo 811etnega Mihaela Svetlina v Čem šeniku pri Domžalah in izvršili še tudi dvojno nasilje. Kot krivci dvojnega zločina so bili zadnje dni aretirani: 201et-ni Pavel Ovčak, kleparski pomočnik iz Preserja pri Mengšu, 211etni Alojzij Kralj, pekovski pomočnik iz Kamnika, in Stanko Pančur, star 20 let, doma na Jesenicah pri Nevljah, brez pravega poklica. Izgovarjajo se drug na drugega, priznavajo pa, da so načrt za vlom skovali v nedeljo dne 6. t. m. v neki gostilni v Kamniku, ker so pač nekje culi, da so Svetlinovi dobili 15.000 Din iz Amerike. Vsi trije so bili oddani v preiskovalne zapore v Ljubljani.
Po nesreči utonil v noči. Takoj po polnoči so se vračali v Ljubljani proti domu 511etni trgovski pomočnik Marko Banda, uslužbenec železnarne Fr, Stupica v Ljubljani, njegova žena ter svak. Pri Čevljarskem mostu se je odstranil Banda od ostalih dveh ter je krenil na levo proti obrežju Ljubljanice. Čez nekaj ^asa sta slišala žena ter svak obupne klice na pomoč. Pohitela sta k Ljubljanici in zagledala Bando na sredini vode, kako se bori za življenje. Na ženine klice so pribrzeli stražniki, ki so izvlekli potapljajočega, ga prepeljali v bolnico, a je že bila vsa pomoč zamanj.
Bve poslopji upepeljeni. Dne 16. avgusta je upepelil ogenj kmalu po 7. uri zjutraj dvoje poslopij, ki sta bili last Ivane Legatove v Lescah na Kranjs-
kem. Komaj so oteli stanovanjsko hišo. Škoda znaša 150.000 Din.
Požar na Dolenjskem. V Bogneči vasi pri Trebelnem na Dolenjskem je pogorela na zadnji Marijin praznik posestniku Antonu Škrjancu hiša, kašča in vinsika posoda s prešo.
Strela je ubila pri postelji stoječa dobro Dergančevo mater iz Dol. Kamene pri Novem mestu. Otroka, ki sta bila z materjo v sobi, sta ostala nepoškodovana.
Žrtev mladostne drznosti. 151etna di-* jakinja Renata Lun iz Gradca je obis, kala svojega strica, rudniškega nasta-vljenca v Kočevju. V večji družbi se je podala na strmini ležeče razvaline gradu Fridrihštajn, nekoč last celjskih grofov. V mladostni drznosti in (kljub opozorilu spremljevalcev je plezala po razvalinah. Naenkrat se ji je odlomila preperela veja, za katero se je držala. Dijakinja je padla 50 m globoko, si zlomila tilnik in obležala mrtva.
Zopet smrtna nesreča v planinah. — Dne 16. avgusta je smrtno ponesrečila v triglavskem pogorju 171etna Inge Herman iz Bratislave na Čehoslovaš-kem, ki se je mudila s svojo materjo na počitnicah pri Malijevih v Tržiču.' Na poti čez Kriške pode je hotela Inge povleči večjo skalo naprej. Skala se je odtrgala, Inge je padla nazaj, udarila s temenom ob skalo in si prebila lobanjo ter bila takoj mrtva.
Italijani imajo najhitrejšo ladjo. — Italijanska prekooceanski motorna la-dija »Rex«, ki vozi med Genuo in New-yorkom, je postavila nov rekord ter si osvojila modri trak. Dne 10. avgusta ob 11 je zapustila Genuo, dne 11. avgusta ob 18.40 je prišla v v Gibraltar, dne 16. avgusta ob 8.40 srednje-evrop-skega časa pa je prispela v Newyork, torej za 24 ur in 20 minut pred voznim redom. Od Gibraltarja do Newyorka je rabila 4 dni 13 ur in 48 minut. Povprečna hitrost je znašala 28.29 morskih' milj, to je 52 km 478 metrov na 1 uro. Modri trak je imel dosedaj nemški par-nik »Bremen« z rekordom na progi
»Prosim, prosim — le po všeči!« sem pripomnil.
»Da,« je rekel nadučitelj, »igrajmo dalje!«
»Ne!« je zagodrnjal nadzornik; »preveč ste mi razburili Živce. Najprej moram malo na prosto.«
Odšel je. Ko se je vrnil, se je jezil že med Vrati:
»S tem nadzorništvom ste mi stopili prav na kurje oko. Samo skrbi in pota ima človek. Sedaj na primer zopet s to novo učiteljico, ki pride v treh dneh. Po njo moram poslati na postajo, in po njene stvari. Da, kaj pa me briga ta Učiteljica, pa njena potna košara in omara za obleko? Sporočeno mi je: občina mora po njo, predstojnik urada je odgovoren; in zapisano je če: šolski svet mora po njo, jaz kot nadzornik pa sem odgovoren; in še je zapisano: grajščina mora po njo, kar je zame eno in isto, kajti grajščina Je patron — in na kom bo končno obvisela ta žen-Bka, ta učiteljica s svojo potno košaro in omaro fca obleko?. Na meni!«
»To bo precejšnja teža,« je rekel nadučitelj, »če obvisi vse na vas: učiteljica in košara in omara!«
»Kar posmehujte se! Vam je lahko. Vi ji poj-dete samo do praga naproti in rečete: »Bog naj blagoslovi vašo pot v šolo in iz nje!« ali kaj podobnega, nato pa boste zapeli z otroki: »Pozdravljen dan, ko prišla si med nas, dideldum, dideldum, dideldum!« ali pa kaj podobnega. In konec! To je vse, kar morate storiti vi. Toda jaz! Na meni —«
»Obvisi!« se je vta;knil vmes nadučitelj.
»Saj tudi bo!« se je jezil Boltežar. »Že tri tedne se prerekam z županom zaradi tega, kdo naj gre po njo. Trikrat sem bil pri njem, trikrat sem že moral preslišati prav robate; celo pritožbo sem že napisal na deželni svet, le odposlal je še nisem.«
»Vse to bi si jaz mnogo olajšal,« je rekel nadučitelj.
»Olajšal? Kako?«
»Jaz bi se ne razburjal najprej; kar. enostavno bi se peljal do gospodično.«
trikrat goloba iz la-di je.
Tri trte v sanjah so podarile faraonovemu točaju življenje, tri trupla pa peku vislice.
Mojzes je naredil tri čudeže.
Mesto Ninive je merilo tri dni hoda na okrog.
Judje so morali a Skrinjo zaveze trikrat okoli mesta Jerihe, predno so se podrli o* klepni zidovi.
Novorojeno dete so prišli molit trije kralji, ko pa ga je Judež prodal, je dobil zanj trideset srebrnjakov. Na Oljski gori je prišel Kristus trikrat budit svoje apostole, in ko ga je Peter zatajil trikrat, skesal se je, predno je petelin
Cherborg—Newyorflt v Času i dni 14 ur 16 minut.
Silna poplavna nesreča, kakor je ne pomnijo na Kitajskem 50 let, je zadela kitajske pokrajine ob Rumeni reki. Najbolj so prizadete province: Honan, Hobe in Hantum, kjer je poplavljenih na stotine vasi, porušenih na tisoče hiš in je nesreča zahtevala 50.000 človeških žrtev. Valovi Rumene reke nosijo na tisoče človeških in živalskih trupel proti morju. Radi vročine obstoja nevarnost, da bodo izbruhnile kužne bolezni.
Javna zahvala. Občinski odbor Tezno pri Mariboru se prisrčno zahvaljuje gospej Mariji Vrezner, posestnici v Svečini in na Teznu, ker je prostovoljno darovala znesek 500 Din v občinsko blagajno za občinske ubožce in sirote.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	867
Jesenski Ljubljanski velesejem. Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. in 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na razstavišču od 40.000 m" bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: 1. Veterinarska razstava. 2. Kmetijska razstava (sirarstvo in mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjad, vin, razstava dalij). Dne 2. in 3. septembra razstava goveje živine montafonske pasme. Dne 4. do 12. septembra razstava ovc in koz. Od 2. do 11. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. 3. Razstava »Slovenska cerkev«. 4. Misijonska razstava. 5. Umetnostna razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov«. 6. Razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novodobnega racijonalnega gospodinjstva. 7. Pohištvo, stanovanjska oprema, radio. 8. Krojaška razstava. 9. Razstava narodnih vezenin ti-moškega okrožja. 10. Industrijski in obrtni oddelek. 11. Dne 8. septembra tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na velesejmu. — 50% popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in po-
ljuben večkraten v3top se dobe pri tujsko-pro-
metnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v Dravski banovini. Pri nakupu se plača za legitimacijo 3 D, ostanek 27 Din pa pri blagajni ob vhodu na velesejem. — »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to važno razstavo I
O pokvarjenosti mladine se danes veliko toži bodisi v spisih bodisi v govorih. Dejstvo samo se da težko zanikati, ker nam vsak dan zanj prinese nove dokaze. Tudi varno ni to dejstvo zanikati, ker gre za bodočnost naroda, države in družbe. Kdor bi pred tem dejstvom, ki stoji pred nami kot vele-resna družabna nevarnost, kakor ptič noj potisnil glavo v pesek, da ne bi ničesar videl in ničesar slišal, ne bi bil prijatelj mladine in domovine.
Da, gledati moramo mladino ter jo poslušati, ne smemo pa je obsojati. »Ne sodite, da ne boste sojeni« — ta Gospodova beseda velja tudi v tej stvari. Velja tem bolj, ker družba dela mladini krivico. Nekdaj je družba skrbnim in vestnim staršem pomagala pri vzgoji mladine, danes pa jo s svojim slabim vplivom kvari. Ker se družba te krivice ne zaveda, iker se noče zavedati, skoro ni pomoči za zlo, v katerem mladina propada. Mladino pehajo v pohujšanje in hudobijo, potem pa jo obsojajo ter kaznujejo.
O tej stvari je prejšnji francoski ministrski predsednik Edvard Herriot nedavno imel znamenit govor, v katerem je med drugim rekel to:
»Povejmo si odkrito, da smo tega sami krivi. Človeška družba ne spolnjuje
ZAHVALA.
Podpisana se najiskreneje zahvalju^ jeva »Slovenskemu gospodarju« za lepo podporo 1000 Din, ki nama jo je iz-plačal, ko nama je pogorela stanovanjska hiša, ter istega priporočava vsakemu, da si ga čimprej e naroči.
Zgornja Polskava dne 8. avg. 1933.
Martin in Barica Bolko.
svoje dolžnosti do mladine. To na vsakem koraku lahko opazimo. Postave, ki so jih napravili za mladoletne zločince, so na vsej črti pogorele, iker se zločini vedno bolj množe. Če bo šlo s tako naglico naprej, kakor gre danes, si ne smemo prikrivati, da bo v dogled-nem času treba obsoditi na vislice kakega 151etnega dečka. Saj vendar tega ne smemo dopustiti, da bi celo nebogljeni starčki ne bili varni pred takimi zločinci! Kazen tu nič ali skoro nič ne opravi. Otroci žive v takih okoliščinah, ki jih samo kvarijo. Na zidovih je vedno dosti lepakov, ki so prišli tja gori brez vsake kontrole; oblast se ne zmeni za te moralne grdobije.
Še celo tako čudovite iznajdbe kakoi je kino, nismo znali izrabiti v dobro. V kinu je premnogo nevarnosti, ki se lepo skrivajo za tem ali onim prizorom, če ne v celi igri. Vestni in pošteni učitelji nam pravijo, kako pogubne posledico takih predstav so zasledili pri svojih učencih. Mladina sama, če je le iskrena, bo povedala, kakšne vtise je napravila nanjo kinopredstava. Neki učitelj je rekel, da je med predstavo prisluškoval opazkam mladine in je dejal, da mu je srčno žal nekdanjih s'ki-optičnih aparatov, s katerimi so bili naši očetje povsem zadovoljni.
IIaj pa dnevniki? Koliko zla povzročajo, ki se ne da več popraviti! Moralne grdobije, razbrzdanost, tatvine in umori — to je hrana današnjih ljudi, in tudi mladina svobodno bere take stvari, saj ji nihče ne brani.«
trikrat zapel. Predno je Gospod začel učiti, vemo, da ga je hudič trikrat skušal in tretji dan je iz lastne moči vstal od mrtvih.
Tri reči naj dičijo naše srce: vera, upanje, ljubezen.
Kadar se zbudi v mladem srcu ljubezen, izrazi jo vsak v treh besedah: »Jaz te ljubim!« kajti že tudi pregovor pravi: »Vseh dobrih reči so tri.«
Prerok Jona je sedel tri dni v ribjem trebuhu, ker ga je kaznoval Bog, ki ima tri 03ebe.
Tudi stari Grki so poznali tri sinove boga Urana in tri sodnike, ki so sodili dušo na drugem svetu, t—
Grohot je zadonel po sobi.
»Verjamem! Verjamem! Vedno vse prevalite na grajščino — verjamem! Saj imajo dosti konj! Imajo dosti voz! Dosti ljudi! Verjamem! Da moramo sedaj voziti les in premog in odpeljati krompir, da pomlatili tudi še nismo, saj to nobenega človeka nič ne briga. Saj lahko vse pustimo vnčmar in se odpeljemo po učiteljico! Ali veste, kaj bom storil? Pod nos vam jo bom pokadil, vam in učiteljici in — in —«
»In potni košari ter omari!« je dostavil nad-učitelj.
Gospod Boltežar je le krulil še, nato pa je vse utihnilo v sobi. Čez nekaj časa sem povprašal:
»Od kod pa pride nova učiteljica?«
Odgovoril mi je nadučitelj:
»Iz učiteljišča. To je njena prva služba. Je torej najbrž še čisto mlada. Piše se Erika Grubelnik.«
»Kako?« je vprašal Boltežar.
»Erika Grubelnik.«
»Smešno«, je rekel.
Nato se je zasmejal.
»Erika! Če ji je Erika ime in če pride na kmete, potem bo že prava!«
»No,« je menil nadučitelj, »vse ženske ne morejo biti Vide, Zore ali pa Pavle.«
»Toda za na kmete bolj primerno,« je rekel Boltežar; »za na kmete bolj primerno!«
In zopet so obmolknili vsi in premišljevali o tem, kako je le mogoče, da je dekletu, ki pride v vas, ime Erika.
Na to Eriko Grubelnik sem mislil še, ko sem prišel malo prej domov. Čudno je, da sem si skoraj pravilno ustvaril njeno podobo, kakor, sem lahko ugotovil pozneje.
V modrikasti luči zimske noči so romale moje misli tja doli v mesto. Tam sem videl mlado, plavolaso deklico, sedečo pri mizi, ki je gledala v svetilnico in sanjarila o bližnji bodočnosti. Pred njo je ležalo pisanje od vlade, v njem pa je bil omenjen kraj, kamor naj bi šla v svojo prvo učiteljsko službo.
Šmarje pii Jelšah. Kakor smo že nedavno poročali, bo pri nas dne 3. septembra t. 1. veličastna proslava 19001etnice našega odrešenja In obenem evharistični kongres za šmarsko, rogaško in del kozjanske dekanije. Vse se že iVgeto pripravlja; vsaka župnija bo imela pred 8. septembrom tridnevnico tako, da bodo verniki duhovno prenovljeni in srca pripravljena ta končno proslavo v Šmarju, ki naj bo jasen izraz naše hvaležnosti in našega veselja in ponosa, da smo kristjani. Spored proslave bo y glavnem sledeč: v soboto dne 2. septembra, Ob štirih sprejem prevzvišenega knezoškofa, Ob sedmih slavnostna akademija v Kat.. domu in sicer nastop združenih moških zborov in taisterij »Slehernik«. V nedeljo: prvo sveto opravilo ob šestih pred izpostavljenim Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno do devetih; ob osmih bo sv. maša s pridigo pri romarski cerkvi sv. Roka. Ob desetih pontifikalna sv. maša na prostem in nagovor Prevzvišenega, takoj po sv. maši procesija z Najsvetejšim, •klepni govor (g. dekan Gomilšek), posvetitev Srcu Jezusovemu, blagoslov in »Povsod Boga«. Pri slovesni sv. maši poje deset združenih mešanih pevskih zborov, skupno 170 pevcev; pri procesiji sodelujeta dve godbi. Natančen spored procesije, ki se naj razvije v veličastno versko manifestacijo, dobijo preč. župni uradi pravočasno, ravnotako tudi reditelji posameznih župnij. Skrbite, da bo udeležba mogočna in obnašanje disciplinirano!
MOŽJE IN FANTJE IZ DEKANIJE Laško, se pozabite, da ]e v nedeljo dne 27. avgusta pri Sv. Mihaelu nad Laškim vaš dan! Apo-stolstvo mož in fantov proslavi to nedeljo t9001etnico odrešenja. Ob pol devetih bo pri-digoval v cerkvi g. Ratej iz Trbovelj. Po slo-vesni sv. maši bo zunaj cerkva zborovanje, na katerem bo navduševal može in fante g. profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Naj bode 27. avgust mogočna, navdušena in mnogoštevilna manifestacija zahvale za 1900-letno milost našega odrešenja!
Laporje. Večkrat imamo prilike, čitati kaj novega iz Laporja. Pozabiti pa pri tem nikakor ne smemo na naše prosvetno društvo. Pa tudi tukaj delo ne počiva. V nedeljo dne 13. avgusta smo imeli redni letni občni zbor ter
Dijaki in šolarji že vedo ""^S
da dobijo šolske potrebščine in knjige po najugodnejših cenah v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška ccsta 5 Aleksandrova ccsla 6 Kralja Petra trg 4
Letos pa še posebno
bodo kupovali v naših prodajalnah, ko bodo izvedeli nekaj, česar tu še ne moremo povedati. Zahtevajo naj po 1. septembru v naših prodajalnah naša navodila in ne bo jim žal!
se ga je ljudstvo udeležilo polnoštevilno. Bila je tudi volitev novega odbora. Po zaključitvi občnega zbora smo imeli priložnost poslušati predavanje bolj gospodarskega značaja, ki ga je ljudstvo radevolje poslušalo. Prvo polovico meseca septembra mislimo obhajati 301etnico obstoja našega društva. Ponosni smo lahko na tako društveno ustanovo, to nam je lep dokaz, da v tem društvu vlada bratstvo in sloga. Dragi moji, dolga je ta doba 30 let. Veliko se je od takrat do danes spremenilo. Ni se spremenilo društvo, ono je delovalo dalje neumorno in doseglo tekom teh treh desetletij mnogo koristnega na polju ljudske prosvete. Z veseljem smemo zreti nazaj in prepričani bomo, da je temu res tako: Poglejmo v knjižnico, katera je bogato založena z vsakovrstnimi poučnimi knjigami. Na lastnem odru se je vprizorilo mnogo veselih iger, katerih se je ljudstvo polnoštevilno udeleževalo. Naše »Izobraževalno društvo« ima poleg tega tudi dobro organiziran pevski zbor, katerega vodi z veliko marljivostjo g. organist Lovrenci. Da pa bode program popoln, ko bomo proslavljali 301etnico obstoja društva, se tudi v to svrho pridno pripravljajo naši fantje in dekleta, mislijo tudi na ta dan prirediti kratko tridejan-sko igro. Na koncu nam bo še zapel naš pevski zbor. Teh dogodkov se že radujemo in z
nestrpnim veseljem pričakujemo dan slovesnosti.
Dekliške Marijine družbe! V nedeljo dne 10. septembra bo veliko romanje dekliških Marijinih družb iz celega Dravskega polja in Haloz na Črnogoro pri Ptuju. Za danes omenimo samo, da bodo pridige v cerkvi in zunaj cerkve; družbe se torej naj pripravijo na ta svoj dan!
Dravsko polje. Veliko romanje otrok z Dravskega polja se vrši dne 29. avgusta, na god našega novega nadpastirja, k cerkvi M. B. na Črni ali Ptujski gori. Otroci Marijinih vrtcev in ostala šolska mladina se pokloni svoji nebeški gospej in Njenemu božjemu Sinu, ki ga bo v slovesni procesiji spremljala ter mu prepevala in se konečno skupno posvetila Srcu Kristusa in Kralja. Vabljeni so kajpada tudi otroci iz bližnjih župnij v sosednih dekanijah: Majšperg, Makole, Studenice, Laporje, Stopr-ce, Hajdina itd. Na veselo svidenje pred prestolom milostne gorske Matere božje!
Ali Si le ObllOVll
Kakšna sreča je bila v tem mladem srcu, koliko dobrih namisli in resnih sklepov v tej plavolasi glavici! Vse svoje mlado življenje, vso svojo moč je hotela posvetiti otrokom v tej vasi med gozdovi, hotela jim je biti učiteljica, mati, tovarišica v otroških igrah, hotela je doseči, da bi otroci v vroči ljubezni in z navdušenjem viseli na svoji »gospodični«.
Na nič drugega ni mislila ko na svoj poklic, ne na žalost in veselje, na nevarnost in sovražnost, ne na samotno zapuščenost in obupljivost, kar vse bo prišlo; mislila je le na svetli vzor, o katerem vzgojeslovni pisatelji tako lepo pišejo in o katerem si je njeno lastno srce ustvarilo še mnogo lepšo sliko v zlatem okvirju.
Tretje poglavje.
Premišljevanje pri delu nekega drvarja. — Bol-težarjevi ljubezenski dvomi. — O zaspancih po zimi in o pticah selilkah.
Stari Grčar, ki mi seka sedaj drva, bi bil v .velikem mestu ali pa tudi v kakšni vasi na rav-
nem nemogoč človek. Okrog ust in po licih mu bohotno raste rjavosiva brada, brazde na njegovem obrazu so tako globoke, da tisto malo vode, s katero se Grčar umije, nikoli ne pride v temne globeli teh goratih gub, temveč vselej izhlapi že na njih vrhovih, ali pa usahne že na njih pobočjih. Če bi mu morebiti kdaj hud naliv ure in ure šumel v robate strmosti njegovega obraza in bi mu ga nato osušila veter in solnce, bi postal Grčarjev obraz mogoče kar čeden. Treba bi bilo prvotnih moči, da bi se to zgodilo.
In njegove roke! — Šel sem k njemu na dvorišče in sem rekel: »Dragi Grčar, rad bi vas malo glodal, ko sekate drva. Ne zato, da bi vas nadzoroval, Bog varuj! Saj vem, kako pridni ste. Toda v zabavo mi je, ko vas gledam pri delu, in drugega posla tudi ravno nimam.«
»No,« je dobrodušno zarenčal Grčar, »toda le pazite, da vam kako poleno ne prileti v vamp.«
Z besedo »vamp« je mislil moj trebuh. Način, kako me je opozoril, ni bil vljuden, toda mislil je pošteno.
Dalje sledL
Drugi svet je pa čuval pes s tremi glavami.
Mi Slovenci pa poznamo tri rojenice in tri sojenice, starega boga Triglava in goro enakega imena.
Pri starih Grkih je bil stol s tremi nogami sveta priprava in zato ima še dandanes vsak čevljar trinogato stolico.
Kolikokrat obžaluje mož, da je izrekel pred oltarjem trikrat »Ja!«, ker si je poleg treh križev, ki jih naredi na čelo, usta in prsi, naložil še četrtega.
Tako pa bi se dalo še marsikaj najti, toda končam razpravo, ker se bojim, da bi mi kdo rekel tri besede: Nehaj vendar enkrat!
Slovenjgradec. Kmetijska podružnica za Slovenjgradec in okolico je priredila z dovoljenjem in podporo banske uprave kmetsko-gospodinjski tečaj, kateri se je vršil od 1. i. do 26. 6. v Smartnem pri Slovenjgradcu pod ppretnim vodstvom gospe Hel. Kelharjeve in pjeiie pomočnice gdč. Olge Milavec. Dne 25. (S. se je vršil zaključek z izpitom, pri katerem Be Je pokazalo, koliko dobrega in koristnega ta gospodinjstvo so se dekleta v tem kratkem času naučile. Vsem (posebno pa g. Kacovi), Id ste pripomogli, da se je tečaj v najlepšem redu vršil, se zahvaljuje odbor. «=s (Opomba uredništva: Poslane slike ne moremo objaviti, ker bi kliše bil predrag in odtis preslah.
Razbor pri Slovenjgradcu. Kakor vsako leto, se tudi letos vrši glavno žegnanje v nedeljo dne 27. avgusta, na Uršlji gori. Prejšnji večer pete litanije z dvema blagoslovoma, pridiga in rimska procesija. Ako bo lepo in tiho vreme, zunaj okoli cerkve.
Karenberg. Izgubila se je v minulem tednu Ba pešpoti po Dobravi proti Dravi in železniški postaji latinska knjiga, v kateri so važne listine. Najditelj se naproša, da isto odda pri JSupnem uradu, ali v pisarni trške občine Ma-renberg; dobi za to nagrado.
Sv. Ožbait ob Dravi. Dne 7. avgusta t. 1. je pri Sv. Ožbaltu ob Dravi v 73. letu svoje starosti umrla bogoljubna gospa Terezija Homer, zasebnica-vdova. Rajna je bila velika iobrotnica župnijske cerkve in domačih dušnih pastirjev. V veliki meri je pripomogla k slikanju cerkve, postavitvi novega marmornatega altarja in k nabavi novih zvonov. Nad 50 let je bila cerkvena pevka in ves ta čas je Bkrbela tudi za lepoto hiše božje. Pogreba, ki se Je vršil dne 9. avgusta, so se poleg domaČega vlč. g. provizorja udeležili tudi trije poprejšnji ožbaltski dušni pastirji in sicer čč. gg. A.ndrej Bračič, župnik v Limbušu, Vinko Lo-renčič, župnik na Kapli, in Marko Sagaj, župnik na Breznem in mnogo vernega ljudstva. Bog ji naj obilno poplača njena dobra dela! Naj počiva v miru!
Jarenina. »Slovenski gospodar« z dne 8. t m. je prinesel poročilo o toči in neurju, katero je uničilo velik del Slovenskih goric, predvsem župnijo Sv. Jakob v Slov. goricah. Resnici na ljubo sporočam, da je strašno neurje uničilo razen že omenjene župnije Sv. Jakob tudi župnijo Jarenino in to v večjem obsegu nego v župniji Sv. Jakob. Docela so uničeni vinogradi in poljski pridelki v občinah: Vu-Jcovski dol, J areni na in Pesniški dvor. Izvzete so bile le občine: Polička vas, kat. občina Vaj-jgen in občina Kaniža. Najbolj žalostno je to, da so kraji, katere je vremenska nesreča dne ¡19. 8. lanskega leta docela uničila, letos pono-fvno najbolj prizadeti. Kmetje, ki so gospodarsko docela uničeni, z obupom gledajo v bodočnost. Saj niti hrane za zimo ne bo dovolj. Le-itošnjo spomlad smo morali kupiti semenski krompir in fižol, prihodnjo pomlad pa zopet. Kje naj vzamemo denar, ko nimamo ničesar prodati? Kje naj vzamemo denar za davke in We za prehrano? Ako nam oblast ne priskoči na pomoč, potem res ne vemo, kaj in kako bo 2 nami. Živi ne moremo v zemljo.
Sv. Jakob v Slov. goricah. V tukajšnji žup-toi cerkvi se je poročil dne 16. t. m. naš obče-spoštovani in ugledni gostilničar in posestnik g. Dominik Peklar z znano vrlo in blago gospodinjo g. Jožefino Cvilak iz sosedne. Jiire-fcfee. Bog njima daj pbilo srečej
Ptuj in pittfska okolica — pozor na 3, september!
Ta dan se vrši zvečer od pol sedmih v ptujski stolni cerkvi
velik cerkveni koncert v proslavo 1SC0 letnice Kristusove smrti.
Slovensko pevsko društvo »Maribor« izvaja s pomočjo vojaške in civilne god be ter solistov znameniti Haydnov oratorij
»Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu c.
Oskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji pri Kmečki posojilnici in v. prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v Ptuju.
c><><><><><><><><><> <><><><> <><><><><>
Marija Snežna. Tukaj smo obhajali god naše priljubljene domače zdravnice. Najljubši list ji je »Slovenski gospodar«, na katerega je naročena že dolgo vrsto let. Omenjena je znana daleč naokoli kot dobra domača zdravnica v vseh bolezenskih zadevah. Pri njej najde vsak tolažbo. Proslave se je udeležil med drugimi tudi vlč. g. župnik Srečko Vršič, ki je v lepem govoru orisal njeno preteklost, katero je žrtvovala iz ljubezni do bližnjega za bolnike. Mi sosedje in iarani ji kličemo v njeni 741etni starosti: Bog Te živi še mnoga leta, ki si nam v pomoč v vsaki sili!
Lokavec pri Zgornjem Cmureku. Tudi mi se hočemo zglasiti v našem listu. Čeravno nas ta denarna kriza zelo tlači, pa kljub temu smo pustili občinsko kapelico lepo prenoviti z lepimi slikami, koje nam je naredil slikar g. Horvat iz Maribora. Mislimo, da še bo ta me-
0ESBBES
BI ES 55
nr
is na a
Dne 3. septembra ima dekanijsko proslavo 19001etnice Kristusove smrti s sledečim sporedom:
1.	Dne 1. septembra, prvi petek v mesecu, bo v vseh župnijah dekanije ob šestih zjutraj molitvena, spokorna, zadostilna in prosilna po božnost s sv. mašo in s skupnim sv. obhajilom za rešitev človeštva iz sedanjega vsestranskega gorja.
2.	Dne 2. spetembra ponovitev sv. obhajila v
isti namen.
3.	V nedeljo dne 3. septembra se udeležijo vse župnije skupne dekanijske proslave v Veliki Nedelji: ob šestih zjutraj do konca predpol-danske slavnosti skupne spokorne, zadostilne in prosilne molitve, ob devetih pridiga o potrebni oddolžitvi človeštva božjemu Odrešeni-ku na sv. križu in presv. Evharistiji, posvetitev presv. Srcu Jez., slovesna sv. maša v cerkvi in tiha zunaj cerkve, spokorna, zadostilna procesija z Najsvetejšim po potih, kakor na Telovo, zahvalna pesem, pesem »Povsod Boga« in večernice. — Popoldne ob dveh v župnijski cerkvi proizvajanje Haydnovega orato-rija »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«, poje pevsko društvo »Maribor« z vojaškim orkestrom pod vodstvom kapelnika g. Janeza Gašpariča. Za kritje koncertnih stroškov se pobira zmerna vstopnina: sedeži po 8 in 6 Din, stojišča po i Din. Vstopnice se lahko takoj naročijo pri dekanijskem uradu Velika Nedelja.
S0HB000HB00EESEB
sec blagoslovljena. Tudi Fran in Ivana Rajšp, posestnika, sta letos pustila zidati eno kapelico, ki pa še ni docela gotova in bo posvečena na čast Srcu Marijinemu.
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Tokrat imamo mnogo žalostnih novic. V zadnjih dveh mesecih so odšli v večnost po svoje plačilo Janez Herman, posestnik iz Trnovske vasi, star ko-: maj 36 let; potem Rudolf Ketiš, posestnik, gostilničar in mesar v Bišu, in Ivana Braček iz Trnovske vasi, stara 83 let, a so jo nesla še belooblečena dekleta, ker je do smrti po dolgem, lepem, vzornem življenju ohranila deviški venec. Naj v miru počivajo na bolfanskem mirodvoru! — V soboto dne 12. avgusta zvečer pa je pridrvela velika nevihta s treskom in gromom čez naš kraj ter je bila usodnih posledic. Strela je namreč udarila pri Martinu Vračič v Bišu v zraven gospodarskega poslopja stoječo kopico slame, na kar je bilo vse skupaj in tudi stanovanjska hiša v silnem ognju. Pospeševal pa ga je še posebno močen veter tako, da se je rešila samo živina in nekaj malenkosti; vse drugo, zlasti pa vsi pridelki v zrnju,, je postalo žrtev plamenov. Danes je od vsega samo kup pogorišča, kar daje zelo žalostno sliko. Zavarovalnina krije le deloma dejansko škodo. Sreča ta, da se je dal komaj dva meseca prej pregovoriti od domačega zastopnika k zavarovanju, ker prej ni imel nič. Umestno je tu ponovno povdarjati, ne dajte se pregovoriti tujim agentom, ampak zaupajte zavarovanja samo domačemu zastopniku! — Ravno teden dni prej, v nedeljo zvečer, pa je pogorelo pri Janezu Štebih v So-vjaku in sicer »gumno« s »parmami«. Zavarovalnina bo krila približno petino prave škode. Ubranilo pa se je hleve in stanovanjsko poslopje, ki stoji vsako za sebe. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. — Ker se sedaj v tem času pri nas največ govori radi združitve občin, naglašamo na tem mestu ponovno in smo tako na vseh merodajnih mestih tudi že večkrat, da se bolfanska župnija ne pusti po-litično-upravno razkosati, ampak da ostanemo skupaj ena občina. Imamo cerkev, šolo, pošto, posojilnico, javno tehtnico, društva, najlepšo zvezo s Ptujem in z vso okolico. K priključitvi občine Biš k ptujskemu srezu govorijo geografske, prometne, gospodarske, kulturne in terenske razmere. Čeravno ne dosegamo tistega števila prebivalstva, kakor ga določa novi občinski zakon za velike občine, pač pa po davčni moči ne zaostajamo. Prenos upravnih in davčnih poslov iz Maribora ter sodnih in zemljeknjižnih od Sv. Lenarta v Ptuj in sicer samo za eno občino tudi ne bo tako težaven, kakor se slika. Ako so se pri razdelitvi države v banovine lahko kosali sre-zi, potem to ne bo tako veliko, ako se priključi ena in sicer cela občina k drugemu srezu. Ena volja in enoglasna želja vsega našega ljudstva tu je ta, da se nam da in pusti pri cerkvi in šolskem okolišu Sv. Bolfanka ena občina. Prosimo vse merodajne oblasti, da to voljo in želje ljudstva upoštevajo I Posebno ugodne prilike pa govorijo za občine Ločič, Svetinci, odnosno Destinci vzhodno od bano-vinske ceste, ter del Trnovskega vrha, ki sega v svojem spodnjem delu skoro pod kap bol-fanskega župnišča k priključitvi k bolfanski občini. Naziv pa ji naj bo: Sv. Bolfank v, Slov. goricah, ali pri Ptuju, in ne: Trnovska vas, kakor se je nekje predlagalo.
Radenci. Namesto venca na grob' preč. g. kanonika in biseromašnika Martina Meška v Kapeli so darovali v dobrodelne namene: zdravilišče Slatina-Radenci 1000 Din, rodbina dr. Hahn-Premuda, Slatina-Radenci, 200 Din, rodbina	Laučiča grj, Sv, Petru y Gorn.
Za vsak dinar gre, ljubi slariši!
posebno ob začetku šolskega leta, ko je toliko izdatkov. Zato naročite svojim malim, da kupujejo šolske knjige in
potrebščine le pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesia 5 Aleksandrova cesta 6 Kralja Petra Irg 4
Zaradi naših nizkih cen si bosie prihranili marsikak dinar!
Radgoni 100 Din, n2imeno.vana 200 Din. Vsem dobrosrčnim darovalcem najprisrčnejša hvala! Bog povrni tisočero!
Kapela pri Radencih. (G. kanonik Martin Meško na zadnji poti.) V soboto dne 12. t. m., ob desetih dopoldne, se je vršil pogreb častn. kanonika in župnika, biseromašnika, g. Martina Meško pri Kapeli. Pogreb veličasten, kakor ga redkokdaj vidi kapelska župnija. Kakor so se Kapelčani vedno izkazali pri raznih jubilejih svojega g. župnika, ki je vse med njimi in ž njimi obhajal, tako tudi niso zaostali pri njegovem zadnjem jubileju, pri njegovem pogrebu. Že od 7. ure naprej so se začele zbirati množice ljudi, ki so ga še prišle kropit in se od njega zadnjikrat poslovit. Iz Prekmurja in iz bližnje okolice so prihajali sobrati duhovniki. Večina duhovnikov se je pripeljala s poldesetim vlakom v Slatina-Ra-dence, kjer so jih čakali avtomobili, da so se lahko takoj odpeljali na kraj žalosti. Točno ob desetih so se začela mrtvaška opravila pred hišo žalosti. Pevska zbora: domači in od Sv. Petra v Gornji Radgoni, sta zapela vsak svojo žalostinko, nakar se je vršil sprevod s krsto v cerkev. Po mrtvaških molitvah je imel preč. g kanonik Časi ganljiv govor, v katerem je predočil vernikom gorečnost in pravo kršč. ljubezen njihovega bivšega dušnega očeta. Mnogoč. g. dekan Josip Weixl je daroval sv. mašo za rajnkega, nakar se je začel sprevod na grobišče. V sprevodu si videl najprej šolarje, mladeniče, može, kapelsko, radgonsko in šentpetersko inteligenco, požarnike, stare vojake z zastavo, belooblečene družbenke in šo-larice, duhovščino, katere se je zbralo vkljub temu, da je bila sobota, ko se duhovnik najtežje odtegne od doma, vendar 40, krsto s prekrasnimi venci preobloženo, katero je nosilo 12 mladeničev z belimi trakovi, nato sorodnike, zastopnike civilne oblasti, kakor: sreske-ga načelnika ljutomerskega dr. Farčnika kot zastopnika banovinske uprave, sreskega načelnika iz Spodnje Lendave dr. Trstenjaka kot rojaka ranjkega, g. ministra na r. Iv. Vese-njaka, domačega poslanca g. Žemljica, g. dr. Weberja kot zastopnika univerze itd.; za temi može in žene v ogromnem številu kakor na vernih duš dan. Po opravljenih mrtvaških molitvah pri odprtem grobu se je vlč. g. dekan ljutomerski Josip Weixl v imenu ranjkega zahvalil vsem udeležencem pogreba, kakor tudi tistim, ki so mu v življenju kaj dobrega storili ter se v imenu vseh poslovil od njega. Učenka Jelka Lukovnjakova se je poslovila od bivšega dobrega dušnega očeta z ganljivo deklamacijo. Domači kakor tudi šentpeterski pevski zbor sta mu zapela ganljive nagrobni-ce. Tako je torej legel k večnemu počitku ta velezaslužni mož, ki je tolike dobrote delil svojim župljanom kakor tudi drugim znancem, prijateljem in tujcem, da, vsakemu, kateri je prišel k njemu, ki je bil tako vnet, goreč in skrben za vse dobro, zlasti za dušni blagor svojih podanikov. Počivajte v miru po trudapolnem delu v dolgi dobi človeškega življenja, biserni naš duhovni oče, ki ste bili čast in ponos naše župnije, sedaj pa bodite še tudi naš blagi priprošnjik pri nebeškem Očetu, kjer že gotovo uživate zasluženo plačilo. Mi Vas ohranimo v nepozabnem spominu, dokler se z Vami ne snidemo nad zvezdami.
Ormož. S posebnim vlakom se bo dne 8. oktobra t. 1. iz Ljubljane in iz okolice pripeljalo 700 do 800 izletnikov v dopoldanskih urah v Ormož. Po oddihu in potrebnem okrepčilu se bodo podali v skupinah preko znamenitih vinskih gričev Svetinje, Sv. Miklavž, Jeruzalem, Kog itd.
Leskovec. V nedeljo d,ne 6. t. m. smo iz Male Varnice v dolgem sprevodu spremljali k zadnjemu počitku dobrega gospodarja Janeza Ko-letnika. Že v mladosti se je prehladil in bil celo življenje slabotnega zdravja. Kljub temu je bil vedno delaven, nad vse skrben gospodar in vnet za vse dobro. Njegovi domači, sorodniki in prijatelji ga bomo zelo pogrešali. Bil je mož po srcu božjega služabnika Slomšeka. Do veselega vstajenja naj počiva tvoje slabotno telo v grobu, tvoja plemenita duša pa se naj veseli v Bogu! To ti želimo vsi tvoji.
Sv. Eolfenk pri Središču. Ukinjena prosveta dosedaj še ni odobrena, zato so se naši fantje oprijeli v istem smislu starega tamburaškega društva »Edinost«, ki je bilo že čisto zaspalo. Pod novoizvoljenim odborom se bo začelo v kratkem lepo razvijati, zato, dobro misleča mladina, pristopi k društvu, ki se bori za vse dobro, posebno za tvojo bodočnost. Potrudite se in nam v kratkem pokažite s skupno energijo, kaj zmorejo mlade moči, da nam krajšate s krizo ogrožene čase. — Cerkveno ljudsko petje se pod nadzorstvom domačega vlč. g. župnika lepo razvija, ali žalibog nam primanjkuje moških glasov, katerih pa je v tej župniji skoraj več kot dovolj. Sliši se po-nočno petje z odbranimi glasovi, včasih tudi nedostojne pesmi. Zakaj ne bi torej peli v cerkvi lepih pesmi? Mladina, to ni sramotno, pridruži se nam! Današnji časi zahtevajo, da se mladina bori z vsemi močmi za povzdigo čim večje časti božje!
Sv. Avguštin v Halozah. Haloze so gore, Sv. Avguštin presega vse! K§r je letos god sv. Avguština v pondeljek dne 28. 8., bo ta dan ob 7. uri sv. maša pri sv. Avguštinu. Avguštinsko proščenje pa se slovesno ohhaaj 3. septembra, V soboto dne 2. 9. bo ob desetih sv. maša. Popoldne ob šestih hrvatska pridiga, potem pete lavretanske litanije z blagoslovom. V nedeljo: ob šestih sv. maša, ob sedmih sv. maša in pridiga, ob devetih sv. maša, ob desetih pridiga in sv. maša.
Sv. Lovrcnc na Dravskem polju. Primicija povsod razgiba staro in mlado, in tako je tudi k novi sv. maši našega rojaka g. Franca Križana zadnjo nedeljo julija od blizu in daleč privrelo veliko ljudi. Ob tej priliki nam je bilo dano slišati zopet našega odličnega rojaka č. p. Gabriela Planinšeka, ki je nedavno bil pozvan za gvardijana frančiškanskega samostana v Ljubljani. Zdaj se pa že pripravljamo na drugo primicijo, redko je katera fara tako srečna, ki jo bo dne 3. septembra obhajal v nedeljo dne 20. t. m. posvečeni novomašnik g. Franc Murko iz Apač. — Žalostno je, da še ne nehajo požigi pri nas: baš na lovrenško nedeljo ob pol treli zjutraj je v nesrečni Zupeči vasi izbruhnil požar pri kmetici vdovi Bau-man, ki je unifjsl škedenj, parmo in kolarnico,
in je malo manjkalo, da nista dve človeški žrtvi izgubili življenja. Na srečo je celo pošlo« pje z opeko krito ter se je vsaj ostalo dalo re-> šiti. In čudo božje, da je bil miren zrak, kajti sicer bi bile izgubljene lahko v soseščini stavi be z lesenimi strehami.	•'!
Prihova pri Konjicah. Precej se je govorilo, in tudi že nabiralo za podružno cerkev sv< Jošta, ki je potrebna temeljitega popravila za odznotraj in odzunaj. — Na letošnji šolski razstavi deških in dekliških ročnih del, ki se je vršila za celi sresz v Konjicah, je dobila prihovška šola prvo diplomo kot najboljša y celem srezu, za kar gre hvala gg. učiteljem, ki so prekmurski rojaki. — Tudii'tukaj s® močno pozna kriza, a včasih so nam pa le pripravili fantje in dekleta v dvorani nov» šole kako veselo igro, da smo vsaj za kratek čas pozabili svoje vsakdanje težave. Po raz-* pustu prosvetne zveze je pa vse zaspalo, edino knjižnica in posojilnica še delujeta. — Na; novi banovirtski cesti, ki bo peljala od državne ceste na Prihovo, nadalje v Ugovec—Straža! in na Čadram, se je že delalo tako, da je Ž9 precejšen del napravljen, a sedaj je delo spet obstalo, čeravno je dala banovina znatne pod« pore. Upati je, da se bo na pomlad zopet delo. pričelo. — Grda razvada se je v sedanjih ča« sih polastila ljudi, namreč dobili so spomini po mesu. Tako je bilo v Dobriški vasi pokra-! deno vse meso prevžitkarici Katarini Rečnik', kmetoma Francu Verčnik in Ignacu Juhart Oblasti so že na delu in je upati, da pridejo tatovi v roke pravice,	¡1
Poljčane. Apostolstvo naših mož in fantov se lepo razvija. Vsako prvo nedeljo v mesecu prejmejo skupno sv. zakramente. Nato se vsa« ko prvo nedeljo razvije nekak skupen duhov* ni praznik. Prva nedelja meseca avgusta ji bila za naše Apostolstvo mož in fantov nekaj posebnega. Imeli so zopet svojo skupno me< sečno pobožnost, in med sv. mašo jim je za« pel moški pevski zbor. Ker je bilo to petje res nekaj izredno lepega, izreka naše Apostolstvo! mož in fantov prireditelju tega petja, g. orga-nistu Čuku, iskreno zahvalo! ;— Pa še ena slavnost se je dogodila to nedeljo. Pozna sv. maša se je darovala za rajnega vojaka Jožefai Einfalt, o katerega smrti smo že poročali. Te sv. maše se je udeležilo okrog 30 fantov, ki so s«ali pred altarjem z gorečimi svečami y rokah in so med sv. mašo prejeli sv. obhajilo, ki so ga darovalj za dušni blagor rajnega tovariša.	\
Braslovče. Čisto na tihem je obhajal dne 9. m. naš župnik g. Atelšek 251etnico mašništva. Priljubljenemu župniku želi cela fara, da bi ga Bog ohranil zdravega v Braslovčah tako dolgo, da bi obhajal lahko še 501etnico maši ništva. — Na praznik Vnebovzetja se je vršil pevski koncert tenorista Miloia Brišnik, gct*
Jenca dri. konservatorija, S družtveni dvorani, ki je prav dobro uspel in je časti ta ti na uspehu vsem sodelujočim. « Y soboto ponoči Je bilo vlomljeno v trgovino konsuma ln pokradenega denarja iz namizne blagajne okoli 200 Din. Čeravno je polna trgovina blaga in jeetvin, ni pokradel drugega kot denar in iz-pil nekaj malinovca. — Ta teden se obira hmelj ln je cela Savinjska dolina polna obe-ravcev. Povsod se razlega petje in ukanje, in .vse se veseli zaslužka posebno še letos, ker se obeta dobra hmeljska kupčija. Komaj je začelo obiranje, le letajo kupci, da je veselje in nagovarjajo *a prodajo. Po treh letih slabe cene, se bo lotos zopet dobro prodal in si bodo savinjski kmetje malo opomogli iz dolgov.
Buče. V zadnjem času sta umrla dva zvesta naročnika »Slovenskega gospodarja«. V Vran-ski gorci je zatisnil oči Franc Sinkovič, star 87 let. Bil je prava slovenska korenina, dolgo let je izdeloval lonce, trudil se je noč in dan • svojo ženo in sta si pridobila lepo posestvo. .V strahu božjem je vzgojil svoje otroke, ki so tast hiši in župniji. Bog nam daj še dosti takih mož poštenjakov. V Veračah pa je umrl dne 11. avgusta Anton Bovha, ugleden posestnik, gostilničar in cerkveni ključar, star 73 let. Od doma, kjer so mu bučki cerkveni pevci zapeli slovo, ga je spremljala številna mno-lica ljudi z gasilnim društvom Verače-Vir-Jltanj, kateremu se je na Bučah pridružilo še gasilno društvo Buče. Po sv. maši se je razvil ogromen sprevod na pokopališče, ki ga je vodil domači vlč. g. župnik v spremstvu čč. gg. lupnikov iz Podčetrtka, Olimja in Polja. Od pokojnega moža in očeta se je poslovil ob odprtem grobu domači g. župnik, pevci so mu tudi na grobu zapeli žalostinko. Bog daj pokojnemu Antonu večni pokoj, potrti ženi in Otrokom pa naše yloboko sožalje!
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Ob žegna-nju na Jakobovo nedeljo smo se razveselili napredka naše »Kostrivniške godbe«. Človek, kateri posluša našo godbo, bi mislil, da so to stari poklicni godbeniki in nikakor ne bi mogel verjeti, da še pred letom dni ni poznal note večji del fantov-godbenikov. Presenetil nas je pa takrat tudi prvi strumni nastop našega novoustanovljenega gasilnega društva. 24 naših najboljših fantov in mladih možev je korakalo v procesiji v ličnih, prav čednih gasilskih krojih, katere je zelo dobro izdelal naš vrli krojač g. Matija Tadina. Naši gasilci pa tudi sedaj ne mirujejo. Z hvalevredno vnemo nam je postavil tajnik našega društva, g. Joško Hrup, zasilni oder, kakoršnega v Kostrivnici še videli nismo. Tako smo imeli priliko videti v nedeljo dne 13. avgusta t 1. ''pod režijo požrtvovalnega g. Joškota Hrupa aijajno vprizoritev dveh burk, pri kateri so se posebno odlikovale iz prijaznosti sodelujoče igralke gdč. Anica Strašek iz Gabernika, gdč. Lizika Hrup in gospa Marija Lesjak iz Kostrivnice. Pred začetkom predstave in med odmori je prav dobro igrala naša »Kostrivni-Skr. godba« nekaj za ta dan nalašč naštudi-ranih koncertnih komadov. Govorijo, da namerava v jeseni vprizoriti dramatični odsek našega gasilnega društva večji komad in se na to vsi že prav veselimo. Naši gasilci zaenkrat še nimajo brizgalnice, vendar si želimo vsi, da bo to društvo čimpreje opremljeno in tako lahko v slučaju nesreče na svojem mestu. Zato tudi že pripravljajmo denar za na-hiralce gasilce, da ne bodo odšli od nas praznih rok in da jim tako pomagamo v našo lastno korist doseči njih plemeniti cilj.
8t, Rupert na Dolenjskem. (Dolenjski poži-galci na delu.) Dne 12. avgusta je zapel plat
zvona, ki je naznanjal velik požar. Zločinec je zaigal na Dobu graščinsko gospodarsko poslopje g. grofa Barbo iz Rakovnika. Žrtev požara so trije kozolci, ki so bili napolnjeni s slamo, senom, mlatilnimi in poljedelskimi stroji ter vozovi. Oljasti stroji in suha slama so bili vzrok, da je bil požar nepopisen. Velika nevarnost je pretila gradu samem, kateri je stal tik ognja. Škoda znaša okoli 150.000 D, katere zavarovalnina ne krije. Na pomoč je prihitelo osem hrizgalk, od teh pet motork, katere so z vso silo delale, da so ohranile grad. — Ni pa to edin slučaj. V preteklem tednu je bilo v okolici osem požarov, katere ni povzročila neprevidnost, ampak gotovi ljudje. — V času omenjenega velikega požara se je zgodil v šentrupertskih hribih krvav zločin. A. G. je zaradi par neljubih besed zasadila v prsa dolg nož gospej M. Z., kateri je prihitel njen mož na pomoč, na kar se je omenjena A. G. v nožem vrgla proti njemu. Mož je še pravočasno, segel po samokres in je oddal pet strelov, katerim je s krvavim nožem v roki podlegla in obležala mrtva. Gospo M. Z. so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, njenega moža je orožništvo aretiralo in kmalu izpustilo.
Prc§iolic^ prastarega svetovnega kraitcsfva.
Minulo je 85 let, odkar je odkril angleški starinoslovec Henry Austen Lay-ard v dolini srednjeazijske reke Tigris kraj, kjer je stalo nekoč mesto Ninive. Ninive je bilo glavno mesto Asirije, enega najstarejših svetovnih kraljestev.
Layard je imel težavna leta za seboj. Na svojih raziskovanjih je prišel v kraje, v katere se pred njim ni upal noben Evropejec. Obolel je na mrzlici, ni imel dovolj denarja, povrh so ga še napadli domačini ter ga izropali. Samo v srajci je pribežal v Babilon. Razni turški paše so mu metali vsa mogoča polena pod noge. Slednjič pa je le dosegel cilj vsega svojega stremljenja.
Odkril je stari Nimrud in izkopal je tamkaj orjaške kipe levov s človeškimi glavami, kipe bogov, kraljev in bajnih živali. Našel je kraljeve palače s krasnimi dvoranami in tisočerimi glinastimi tablicami, ki so pripovedovale v kli-nopisu o tedanjih velikih dogodkih ter znamenitih činih kraljev. Ko so z nepopisnimi težkočami razvozljali klino-pis, se je pokazalo, da se ti napisi in beležke povsem ujemajo z opisi sv. pisma starega zaikona o vojnih pohodih Asircev in Babiloncev, ravno tako tudi s poročili staro-grškega zgodovinarja Herodota.
Deloma so prenesli te tablice na hrbtih kamel v najbližja pristanišča in od tam so jih prepeljali v London ali v Pariš, ker se je udeleževal izkopavanj tudi Francoz Botta. Največje kipe so morali pustiti na mestih najdbe. Napise pa, ki so bili ob stenah, je posnel Layard. Domači delavci so se čudili izkopavanju. Ni jim šlo v glavo, kako vrednost bi naj imele popisane črepinje.
V bližini starodavnega mesta Ninive je zadel Anglež na skalnato steno, ki je danes znana pod imenom: »Daritvena tabla asirskega kralja«. Dognal je, da gre pri tem odkritju za asirskega kralja Sknheriba ali Senaheriba, ki se ome-
nja v starozakonskem sv. pismu. San-herib je napadel Judejo in se polastil enega mesta za drugim. Judovski kralj se je prestrašil vpada in je poslal asirskemu kralju begata darila. Ta je sicer sprejel zlato, a je kljub temu nadaljeval zmagoviti pohod. Slednjič je bila njegova vojska napadena od bolezni, ki je pokončala 185.000 vojakov. Sanherib je moral nehati z nadaljnim prodiranjem in se vrniti.
Kralj Sanherib pripoveduje sam na od Angleža odkriti tabli takole: »Zgodilo se je, da se judovski kralj Ecekija ni pokoril mojemu povelju. Osvojil sem 46 njegovih utrjenih mest in prebivalce sem odvedel v sužnost. Njega sem pa obkolil v njegovem kraljevem gradu v Jeruzalemu, kakor ptiča v kletki, in napravil sem proti njemu nasipe. Njega in njegovega naroda se je oprijel grozen strah, ki ga je prisilil, da mi je plačal 30 talentov zlata in 800 talentov srebra.« Sanherib slika svoj pohod v tem smislu, kakor bi bil on opustil oblego, ker je prejel vojno odškodnino. V resnici je dobil denar že pred obleganjem in je zbežal v domovino, ko je izbruhnila v njegovem taboru strašna kužna bolezen.
Asirski kralj Sanharib je bil upodobljen na navpični steni. Videti je še danes, kako daruje bogovom. Obdan je od spremljevalcev, dva duhovnika sprejemata njegova darila. Vsaka od 4 podob je visoka 8 m. Za kamnoseka je bila težavna naloga, podobe usekati v živo in navpično skalo.
Poznejši raziskovalci so nadaljevali Angleževo ter Francozovo delo in še odkrili več drugih znamenitosti. Asirska kultura je bila bistveno različna od grške ter rimske. Posebno važna je razlika med najdeninami v Asiriji in v Egiptu, kar se tiče istočasne starodavne dobe. V Egiptu najdene podobe in kipi nam vedno predstavljajo faraona in njegov dvor do zadnjega delavca tako, da si lahko ustvarimo iz teh natančno sliko o tedajnem življenju med Egipčani. Asirske izkopine se tičejo samo vladarjev in njihovih činov, vojsk in vojaštva. Stari asirski in babilonski kraljestvi sta bili izključno vojaški državi. Njune armade so se podile skoro po polovici tedaj znanega sveta, dokler se nista sami med seboj uničili in se pogrez-nili v razvaline, katere je pokral puščavski pesek. Še le tisočletja po pozab-Ijenju asirske in babilonske kulture so jo zopet odkopali in jo še odkrivajo —• danes.
mu ftnilge.
»Cestni promet.« Te dni je izšla v »Zbirki zakonov in uredb« tiskarne Merkur v Ljubljani kot XXIX. snopič nad 200 strani obsegajoča knjižica »Cestni promet«. Knjižica, ki jo je sestavil banski svetnik g. dr. Bogataj, vsebuje 28 raznih zakonov, uredb, naredb in drugih' predpisov, ki se nanašajo na javne ceste in na varnost prometa na njih. Cena mehko vezanemu izvodu je 18 Din, v platno vezanemu 24 Din, s pošto 2 Din več. Dobiva se v knji« garni sv. Cirila v Mariboru.
Širile „Si.Gospodarja!"
«maaaEgatiaiit in ■Ji^rarmrHJM 'm ■» mnai
-
Stran IZ,	SLOVENSKI GOSPODAH	23. avgusT 1933;,
- 1 .m ijli ii. ... . -um	--

Ko je presrečni Hasan začutil v svoji roki toliko vsoto, je bil tako od tega prevzet, da ni vedel besede odgovoriti. Dvignil je rob Sadijevega plašča, da bi ga poljubil. Ta ga pa je milo odrinil in se je s svojim prijateljem oddaljil.
Hasan je nato spravil svoje delo in je odšel domov, premišljujoč, kam bi branil toliko vsoto, ker ni imel niti blagajne, niti omare, ki bi jo mogel zakleniti. Pa si je nekaj zmislil. Odvzel je 10 zlatnikov za razne izdatke, druge pa hranil v svojem turbanu, katerega je vedno nosil na glavi. Še istega dne je kupil nekaj priprav za svoj obrt, stopil pa je tudi v mesnico, da kupi malo mesa za svojo družino.
Vračajoč se domov, je nosil meso v roki. Tedaj pa ga bliskoma napade velik orel in mu hoč» iztrgati meso iz roke. Tako močno ga je bilo prijelo, da se je Hasan branil le z veliko težavo. lJn tem prerivanju je Hasan slučajno potegnil za svoj turban in ta mu je padel na tla. Joj! Orel se zdaj ni več brigal za meso, ampak s kremplji je zgrabil turban ter ga je odnesel v zračne višave.
Ubogi Hasan je začel kričati in klicati na pomoč. Na mah se je zbralo mnogo ljudi, da vidijo, kaj je. Začeli so kričati in mahati z rokami, da bi se orel splašil ter spustil svoj plen. Pa vse zaman. Velike ptice kmalu ni bilo več videti. Odnesla je turban in z njim denar.
Hasan se je ves otožen podal domov. Od ostalega denarja si je moral kupiti nov turban. Zdaj ni imel več dosti denarja, ni mogel več misliti na to, da bi si s tako vsotico še kaj pomagal in da bi obogatel.
Najbolj pa ga je mučila ena misel, namreč ta: Kaj bo njegov dobrotnik Sadi na to rekel? Kaj mu bo odgovoril, če ga bo vprašal, kam je dal dobljeni denar? Ali mu bo verjel, da je denar izgubil na tako čuden način?
Dalje sledi.
Čudno mnenje.
Ko je Jurček prišel prvikrat v mesto, j»; srečal imenitnega gospoda s svitlim, viso* kim cilindrom. — »O joj-!« se začudi Jurček, »pri nas biksamo le čevlje, tukaj pa tudi klobuke.«
Z dvema pisemskema znamkama obogatela.
V Frankfurtu (Nemi čija) je obogatela z 2 pisemskema znamkama revna pisarniška uradnica, ki je bila celo odpuščena iz službe in zapadla brezposelnosti. Med staro kramo očeta in starega očeta; je odkril njen znanec dve redki znamki iz angleške Gujane v južni Ameriki iz 1. 1850. Znanec se je odpeljal takoj v Pariz, kjer so dognali, da gre v tem slučaju za dva pristna komada zelo re<lkih znamk. Na celem svetu je od nekdanje izdaje le še 10 komadov. Še pred kratkem je bilo ponujenih za en ko* mad 110 tisoč frankov.! Z dvema komadoma pa si je pridobila brezposelna uradnica toliko premoženje, da ne: bo občutila bridkih posledic brezposelnosti celo življenje.
Slavec se naseljuje v severno Sibirijo.
Po uradnih potrdilih iz sibirskega mesta Tobolsk se širi naš slavček po severni Si-: biriji. Slavca so ugoto^ vili v bližini Tobolska še le leta 1923, kjer se je prikazal en par ob' koncu maja in pričel gnezditi. Istega leta so opazovali prikazen slavcev v dveh vaseh' v bližini Tobolska. Od leta 1924 do danes sa je število slavčkov pd severni Sibiriji znatno pomnožilo in posluša* jo slavca koncem junii ja po raznih krajih to« likanj obsežne severne! Sibirije. Slavci gnezdi* jo po Sibiriji po Bte-< pah, pašnikih ali po grmovju ob manjSih rekah in ob" gozdnih' močvirjih. Nikdo pa' ne zna podati razlogov, zakaj se je začel sla* vec baš v današnjih časih širiti po Sibiriji, kjer igrajo važno vlcn go podnebni skoki.
Vrvar Ilasan.
(Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč.«)
Dalje.
»Glej, tu je prilika, da dokažeš, kar si zadnjič govoril,« je rekel Sad. »Ta človek je bil vse svoje življenje siromak. Vidi se, da dela kakor mravlja noč in dan, a kljub temu živi prav težko.«
Sadi je pristopil k vrvarju, ga je pozdravil in vprašal, kako mu je ime.
»Ime mi je Hasan,« je ta odgovoril, »ali vsi me kličejo samo: vrvar Hasan.«
»Hasan!« je nastavil Sadi. »Vidim, da si zelo marljiv človek in da izvršuješ svoj posel že dolgo časa. Čudim se, da si nisi prihranil kaj denarja, da bi si mogel nabaviti več materiala ter zaposliti še tudi kakega pomočnika.«
»Gospod!« je odgovoril Hasan. »Čudiš se, da si nisem kaj prihranil! Ti ne veš, da delam od jutra do večera, pa komaj preživljam sebe in družino. Imam ženo in petero majhnih otrok, od katerih si še ne more sam pomagali niti eden. Kako si morem kaj prihraniti? Še vesel sem, če jim morem vsaj kruha kupiti, ne da bi moral prositi od drugih miloščine.«
»Dobro, Hasan!« ga je prekinil Sadi, »ne čudim se več, ker razumem tvoje težave. Kaj bi rekel, če bi ti daroval mošnjo z dvesto zlatniki? Ali bi mogel ta denar pametno uporabiti, da bi postal kmalu bogat in srečen človek?«
»Ne polagam vseh nad samo v denar,« je odgovoril Hasan, »pa kljub temu sem prepričan, da bi s tolikim denarjem mogel lepo razviti svojo obrt in da bi kmalu postal bogat človek.«
Sadi je nato potegnil mošnjo iz žepa in jo je izročil Hasanu z besedami: »Vzemi to mošnjo,
uporabi teh dvesto zlatnikov kolikor mogoče pametno. Mojemu prijatelju Sadu in meni bo jako milo, Če bova izvedela, da si postal srečen in bogat.«
ViiticarsHi minil*.
8v. Miklavž pri Ormožu. Umrla je članica ¡einičarske skupine tovarišica Križan Terezija, ¡viničarka pri Jeruzalemu. Čeprav vdova, bo-lehna in stara, je svojo viničarsko službo testno vršila. Pa vkljub vsej revščini in krizi, iy kateri živimo, tudi svoje strokovne organizacije ni popustila, še takšen nasprotnik ali ob-rekovalec je ni mogel pripraviti do tega, da bi odstopila. Čeprav si je treba prispevke za ¡organizacijo od ust odtrgati, je bila pokojnica s članarino vsikdar v redu. Tako je s tem poskrbela za svoje otroke, da so takoj ob njeni smrti kot prvo in edino pomoč sprejeli 700 D posmrtninske podpore od »Strokovne zveze vi-ničarjev«. Sedaj počivaj v božjem miru, zopet ena od viničark, teh največjih trpink!
13. redni občni zbor krššansko-sscijalno »Strokovne zveza viničarjev«, centrale v Ljutomeru, se vrši v nedeljo dne 27. avgusta t» L, Ob 10. uri v prostorih zvezinega tajništva. — Zraven načelstva in nadzorstva tvorijo občni zbor delegatje 21 skupin (podružnic) organizacije.
Dne 22. avgusta je zatisnila oči po daljšem trpljenju v 83. letu Hohnječe-va mama, iki je bivala zadnja leta pri svojem sinu Francu, župniku v Čadra-mu pri Konjicah. Rajna je bila rodom iz št. Petra pod Sv. gorami, kjer je bila imovita posestnica in poročena z že davno preminulem možem Hohnjecom, iki je užival ugled v celi župniji. Kot Vdova je vzorno gospodarila in so pod njeno res materino skrbjo in z njeno neumorno delavnostjo doštudirali trije danes tolikanj ugledni sinovi: dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja in bivši poslanec, Tone Hohnjec, ravnatelj mariborske jetnišnice in Franc Hohnjec, župnik v Čadramu. Posestnik na domu v St. Petru, sin Ivan, je pred leti umrl in je Hohnječeva mama s snaho opravljala posestvo in odgajala vnuke, dokler se ni preselila vsled pešajočih telesnih moči k sinu Tonetu v Maribor In od tam v Čadram, kjer je malodane do zadnjega nadzorovala gospodinjstvo.
Blagopokojna Tončka je bila prava krščanska, slovenska mati, ki je delala in se trudila celo življenje, a pri vsej skrbi in trpljenju je poznala potrpljenje in njen vedno vedri ter smehljajoči obraz je razodeval vsakemu njeno materinsko notrajne veselje in zadovolje.
Imela je za vsakega dobro besedo, odprto roko in marsikedo se je zatekel k Hohnječevi mami po nasvet in tolažbo. Njen ponos in največje veselje so bili njeni sinovi, s katerimi jo je vezala do zadnjega res izredna materina ljubezen. Nad vse blagi mami ostani ohranjen časten in hvaležen spomin v molitvah in pri sv. daritvi, žalujočim sinom naše iskreno sožalje!
Pogreb rajne Hohnječeve mame se bo vršil v Čadramu v četrtek dne 24. avgusta, ob 9. uri dopoldne.
Umrla jo v Mariboru v bolnici Antonija Stoklas, žena železničarja v Mariboru. Rajna je bila rodom iz Sladkegore. Pokopana je bila v Mariboru dne 23. avgusta. Blagi materi svetila večna luč, preostalim naše sožalje!
Marenberg. Za gostilno pri mostu se je potegovalo okrog 20 prošnjikov. Trška občina jo je dala v najem g. Janezu Cizeju, ki je bil pred nekaj časa gostilničar v tukajšnjem trgu. Gospod Cizej prevzame obenem tudi pobiranje mostnine. — Umrl je devetletni šolar Anton Rižnik. Neki deček ga je pred več meseci udaril s škatljico pod oko. Dobil je izrastek izpod očesa in v bolnici so mu vzeli oko. Izrastek se je zelo povečal in proti koncu dolgo časa ni mogel ničesar drugega uživati kakor samo vodo.
Eamenščak pri Ljutomera. V naši občini smo obhajali v nedeljo dne 20. t. m. redko slovesnost, namreč zlato poroko posestnika Fr Zavratnika in njegove žene Marije, roj. Trno-vec. Oba jubilanta sta še čvrsta. Slavljenec je že mnogo let občinski delavec v Ljutomeru, slavljenka pa še sigurno suka šivanko ter slo vi kot dobra šivilja odej. Slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki iz Steyra in več prijateljev iz Ljutomera in drugod. Želimo, da bi še obhajala biserni jubilej! Živeli!
Mala Nedelja. V petek dne 18. avgusta so nam turobno zvonovi «apeli žalostno novico, da nas je zapustil ugledni faran in posestnik Franc Stuhec. Rajni je bil res prava dobriči na ter blagega značaja. Izhajal je iz starodavne Stuheceve družine, ki je poznana daleč na okrog. Nazivali smo ga »Bučkovski šalji-vec«, zmiraj poln veselega in zdravega humorja. Bolehal je dalje časa na zavratni ter neozdravljivi bolezni, kateri je podlegel v najlepši moški dobi 54 let. K večnemu počitku smo ga položili v nedeljo na farno pokopališče ob ogromni udeležbi faranov. Ne vidiš zlepa pri nas takega pogreba. Zapušča žalujočo vdovo in dva nepreskrbljena sina.
Občinski zakon mora vsakdo poznati, kdor hoče voditi kako skupino pri občinskih volitvah. Zato si ga pravočasno naročite, stane: broširan 8 Din, vezan 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Primarij dr. černič se Je vrnil in spet redno ordinira v eanatoriju, Gosposka ulica 49 (tel< 23—58) od 11. do 12. in od 14. do 16. ure. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure, 840
n\l\ OZNANILA
Pozor. Nisem plačnica dolgov za mojim mo-; žem; kdor mu brez denarja kaj izroči, ali kupi od njega, odgovarja sam. T. Zupan, Kumen.
Kupim turbino 8 k. s., 3 m vodnega pritiska. Smolkovič Matija, Gibina, Štrigova. 897
Dijake sprejmem, cela oskrba in nadzorstvo, za 300 Din mesečno. Vezjak, Maribor, Spla-varska ulica 6.	896
Majerja treznega, z več delovnimi močmi, za večjo posestvo v bližini Maribora se sprejme. Samo pismene ponudbe na upr. lista. 892
Kovaško rabljeno orodje poceni prodam. Laporje 33 pri Slov. Bistrici.	882
Dveleten bik, 500 kg težek, se zamenja za bolj suhega bika, starega od 17 mesecev, brez doplačila. Upraviteljtsvo Slivnica pri Mariboru.	88G
Doge, klane, suhe, za vinske sode v velikosti od 40 do 800 litrov, prodam. Ponudbe z navedbo cene in množine poslati na: Fran Re-pič, sodar, Ljubljana, Trnovo.	889
Prodam stare moške in ženske obleke, čevlje, inštrumente, slike, pohištvo itd. Schell Marija, Maribor, Korckška cesta 24.	887
Prodam hišo za vsako obrt, pri glavni cseti, v bližini Maribora Naslov v upravi Ista. 884
Prodam 10 A. 2. panjev, močnih, posebno primernih za ajdovo pašo. Naslov v upravi lista	883
Gimnazijski dijak, kateri je zmožen učiti niž-ješolca, dobi za trud stanovanje, zajutrk in malo separatno sobo, ter prosto luč. Ciril Lovec, Maribor, Glavni trg 4.	888
Učenca, pridnega, zdravega, poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Franc Mastnik, trgovec, Sv. Jurij ob južni žrel. 871
Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo po zelo zmerni ceni. Plačljivo tudi v naturi. Pomoč pri učenju. Uspeh zagotovljen. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Profesor«. 8S5
Za vinogradnike! Knjižico o zatiranju trtnih škodljivcev (68 strani) razpošilja za malen^ kost 4.50 Din v znamkah: A. Kosi, vinogradi nik, Središče ob Dravi.	876
Če rabim	896
koče ali slamnjaee
vrvi ali motvoz, kupim le pri Anton Šinkovec — Celje — Dečkov trg.
Centrala: Püriltr
¥ lastni 5IO¥l p&MČi IM Gšla ®osposk€-stoveE3sh€ ulice.
nasprolfi pošle, pref JDZiro'Sfa-fersha hranilnica.
»---*..................
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj i varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ¡1 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. }

I
Ljubljanski VBlcsBjBm
„LJubljana v jeseni"
2.—11. septembra 1933.
Kulturna in gospodarska razstava. Razstavišče obsega 40.000 m2. Jugoslovanska veterinarska razstava. Razstave: »Slovenska cerkev«, Misijonsko-etnološka in Umetnostna slovenske Madone. Razstave vina, sira in mleka, medu, zelenjave, sadja in semen. Vrtnarska razstava dalij. Razstavi goveda montafonske pasme 2. in 3. IX., in koz ter ovac 5.—11. IX. Gospodinjska razstava. Etnološka razstava Timoške pokrajine. Industrija, obrt (špec. pohištvo). Konkurenca' jugoslov. harmonakarjev 8. IX. Zabavišče, Variété. — Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobe pri biletarnah »Putnika«, vseh večjih denarnih zav., župnih in občinskih uradih. 893
Hiša na proda], 3 sobe, 2 kuhinji, štale za govedo in svinje, velik vrt, polje. Naslov: Maribor, Rad-vanjska cesta 10.	891
Kupim dobro ohranjen ležeči gepl. Janez Marko, Sv. Jurij ob P. 890
Služkinja začetnica se sprejme v Mariboru. Tržaška cesta 47. 895
Stični vložki
kom. po Din 100" —
Žični vložki iz iz v an redu a trde žice
kom. po Din 150'— Airik madrace 3delna Din 250'— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
S „WE K A" MARIBOR
| Aleksandrova cesia 15.
tiKmammroiajBmmKmnBSSFxrrx^B^
Občni zavarovalni delniški družbi »SAVA« v Zagrebu, generalni za-stop v Ljubljani, pri kateri zavarovalnici sem lansko leto dal zavarovati potom nadzorništva v Celju prQti požarnim škodam svoje imetje v Trgoviču št. 38 pri Ormožu, srez ptujski.
Pred kratkim mi je požar popolnoma upepelil gospodarsko poslopje, pri čemur tudi premičnine niso ostale nepoškodovane in uničene ter mi je »Sava« nastalo škodo v višini odpadajočih zavarovalnih svot, ki so odpadle na pogorelo imetje, docela in kulantno izplačala, kakor hitro je bilo ugodeno zakonitim predpisom, radi česar se čutim dolžnega, na tem mestu izreči tej zavarovalnici svojo zahvalo ter ta kulanlni domači zavod vsakomur najtopleje priporočiti.	896
V Trgoviču, dne 26. julija 1933.
Ivan Novak
Krizi primerne nlztt e cene
je nastavila vsemu blagu manulakturna veletrgovina
Frmic DoboviCnlh, Celje,
Gosposha ulico 15.	n»
Dokazi *
Molino .......od 4.80 Din naprej.
Belo platno . , , , , od 6.— Din naprej. Tiskovina	od 7.50 Din naprej.
Tiskovina dvojna . . , od 12,— Din naprej.
Poldeleni.......od 9.— Din naprej.
Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din.
Svileni robci.....od 25.— Din naprej.
Žen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24,— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma< drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnlk, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina
Franc Bobovitnik, Celic
po 5, 6, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 13. 861
Medne liste,
liste za ročna dela vseh vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg i.

S E E E E E E E E E
T kJL
E E
rr
E
3
3 □
3 □
□
3 □
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 f=1
najboljše in najvarnejše pri
ici i Mariboru

iïi-r&y'Mit iSOyi ïfci
Gosposka ulica
r. z. z □. z.
Ulica 10. oktobra
E
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog OOT' nad 82,000.000 dinarjev.
Za varnost fas-anilraflh vJog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sio milijonov dinarjev.	i
fj^gr Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
OTHBEHC^
Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, m
Izdajatelj: Tiskarna 3v. Cirila, predstavn k: Franc Ilrastelj v Mariboru.