PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, te!. 04/280 16 00 menjalnice - exchange tel. 04 | 23 60 260 GfiD Koroška 4000 Kranj tel.: 04 i 2H0 10 40, 280 10 J 7, 2H0 10 30 faks: 04 ! 2H0 JO 12 www.iibd.si, infoCagbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost * itr(tkormnt * iittno\no,t ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^ Banka Banka ■> po-tlubem -i^J^ISSN 0352 - 6666 - št. 55 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 17. julija 2001 Poh nas združuje, je bila osrednja misel sobotne slovesnosti pri Šport hotelu na Pokljuki na zaključku 16. spominskega Vd0("a na Triglav, ki se jo je udeležilo nad 5000 ljudi. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo dr. Anton Grizold, žon 8osti Pa je bil tudi predsednik republike Milan Kučan. Na slovesnosti so prebrali protest krajanov pokljuških vasi er Nameravano vrnitev pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji. Več na 2. in 23. strani. • J.K. Učenje Evrope Belgijski kraljevi glasbeniki v Škof j i Loki Navidezno majhne in nepomembne stvari imajo v vsaki veliki zgodbi velik pomen. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo je velik projekt z vseh vidikov, sestavljen pa je iz mnogih majhnih, drobcenih reči in dejanj. Eno takšnih je pobratenje med Škofjo Loko in Maasmechele-nom iz flamskega dela Belgije. Začeto je bilo leta 1999, vendar ni ostalo le na vsakoletnem srečanju županov in občinskih delegacij, po možnosti enkrat v enem in nato še v drugem mestu, kar se je dogajalo in se še dogaja v številnih pobratenjih, ampak je bil storjen korak več. Mi se tudi s tem sodelovanjem učimo Evrope in spoznavamo njene načine delovanja, poudarja škofjeloški župan Igor Draksler. Škofja Loka in Maasmechelen uresničujeta poziv evropskega parlamenta k pobratenju mest iz držav, članic Evropske unije, in iz držav kandidatk ter koristita za to namenjena sredstva Evropske unije. Belgijski pihalni orkester iz pobratenega mesta Maasmechelen z mlado skupino tolkalcev Peso The Royal Wind - band St. Martin, po zaslugi kapelnika Stevena Walkerja eden uglednejših v Belgiji, je bil v Škofji Loki sprejet z vso pozornostjo. Dvorišče Loškega gradu je bilo med nedeljskim koncertom polno in občinstvo navdušeno. Koncert je bil tudi priznanje Škofji Loki za dosedanje sodelovanje z belgijskim pobratenim mestom. Izrekel gaje belgijski veleposlanik v Sloveniji Sami G. Godart, od 1. julija dalje naprej predstavnik države, ki predseduje Evropski uniji. Zagotovilo, da bo Belgija trdna zaveznica Sloveniji pri vstopanju v Evropsko unijo, izrečeno v nedeljo zvečer na Loškem gradu, ni nepomembno. Pri nas doma ga je izrekel predstavnik Evrope. • J. Košnjek ercator bo končno Uspeh kranjske in slovenske atletike i gradu v Kranju Rožle je evropski prvak \ 4KUpovalno središče na Pnmskovem v Kranju *f JL bo odprto aprila prihodnje leto. $2 jj" ^ercator je minuli petek podpisal pogodbo o najetju Ug0(j 1,uJonov evrov dolgoročnega sindiciranega posojila, z Npove! °!,restno niero in brez zavarovanja. Zoran Jankovič di|„a ec*uJe, da bo postal IVI ercator v prihodnjih petih letih vo-Venjjj *"8ovska veriga na območju jugovzhodne Evrope. V Slo-Krani i°. rih Akacij skoraj ni več, med zadnjimi je torej fcarad dos,eJ niso mog,i graditi. to, Znanih zapletov je Kraru" poslednje večjo slovensko mes-ffo i(0 n'ma velikega nakupovalnega središča. Vendar bodo tja lor jn .5 avgusta papirnati zapleti le razrešeni, da bosta Merca-^rerev2Crnami Mercatorja Gorenjske, ki zelo dobro posluje. "Ob Niti, D U ^ofjeloške Loke seje direktor Ludvik Leben želel upo-Je sar^J-P^ali smo ga, daje ostal, sedaj dela tako dobro, da mi ^ančn'v da n' dcset ,et mlajši," je dejal Jankovič. 'n ^esm ZOrciJ' ki sta ga organizirala Nova Ljubljanska banka n°v evr utscne Landesbank, je Mercatorju odobril 52 milijo-vra* zaV do!goroćnega posojila in to brez zavarovanja, kar je rniij; Upanja v hJegove načrte. Mercator je sicer zaprosil le za JaJo. v n°v evrov, kar pomeni, da mu bankirji denar kar ponu-^reže vPci dn-j'n šestih ,etin DO dokončal izgradnjo trgovske eniji in v tujini pa bo vložil kar 1,5 milijarde nem- Novi šampion je jeklenih živcev. Čeprav na finalni tekmi ni začel najboljše, je ostal miren, preskočil 221 centimetrov in - zmagal. Prihodnjih šestih letih ^ih^ V S,°veniji in v tujini Pti uu vnjz.il ivai •X od tega dve tretjini lastnih sredstev 2 2 2 o o o Po To Sre Čet Pet So Za svež vsakdan. ŽJVILA MARKET Na Klancu Likozarjeva ulica 16 Kranj, 17. julija - Slovenska in kranjska atletika imata novega junaka. To je Kranjčan Rožle Prezelj, rojen v eni najbolj "atletskih" družin, saj sta bila mama Stanka in oče Dušan izvrstna skakalca v višino. Na evropskem prvenstvu atletov do 23 let v Amsterdamu finala ni najbolje začel. Na 218 mu je trda predla, vendar ga živci niso izdali, preskočil je tudi 221 in zmagal. Njegovo zlato je z bronom dopolnila sprinterska štafeta, v kateri je tekel tudi Matic Osovnikar iz Škofje Loke, član ljubljanskega atletskega kluba. Rožleta so včeraj na brniškem letališču po vrnitvi s kraja zma- goslavja sprejeli starši, predstavniki kluba in prijatelji. Med drugim mu je izrekla dobrodošlico Brigita Langeholc, kije dobila z Rožletom klubskega so-tekmovalca svetovne vrednosti. Prezljev uspeh je tudi potrditev dobrega dela v Atletskem klubu Triglav, ki mu bodo morda sedaj pri uveljavitvi vrata še bolj odprta. Kranj je bilo vedno tudi atletsko mesto. Na sliki sprejem na brniškem letališču. Od leve direktor Atletskega kluba Triglav Mirko Mi-taševič, predsednik kluba Milan Bajželj, Brigita Langerholc in starša Stanka in Dušan Prezelj. Na sliko bi sodil tudi trener Do- brivoje Vučkovič, vendar je fotografiral! • J. Košnjek, slika T. Doki u uu ■ e 1 a n ■ s i od 16.7. - 21.7. -20% Teden Tel.: 04 5351 439, 5351 437, 5351 435, fax: 04 5351 436 9770352666018 PO SLOVENIJI Vlada je sklenila Obveznice za žrtve vojne Ljubljana, 17. julija - Vlada je v četrtek sprejela uredbo o izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter izvrševanju odločb o določitvi odškodnine, ki je potrebna za uresničevanje zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Obveznice bo izročala Slovenska odškodninska družba. Temeljni parametri obveznic bodo TOM + 1 in zapadlost pet let. Razpise za vpis v podiplomske študijske programe na Univerzah v Ljubljani in Mariboru je pretekli teden potrdila tudi vlada. Razpisa sta bila objavljena v soboto, 14. julija, kandidati pa se bodo morali na Univerzi v Mariboru prijaviti do 1. septembra, na Univerzi v Ljubljani pa so 10. septembra. Na obeh univerzah bo za specialistični, magistrski in doktorski študij na voljo nekaj nad 4000 mest. Skladno z zakonskimi in statutarnimi določbami bo večina fakultet najuspešnejšim študentom magistrskih študijev omogočila študij končati z doktoratom znanosti, mogoč pa je tudi vpis v tako imenovani direktni doktorski študij. Vlada je obravnavala letošnji program dela Slovenske turistične organizacije. Glavne naloge so promocija in trženje slovenske turistične ponudbe in zboljšanje delovanja informacijskega sistema. Na področju razvoja in raziskav je glavna naloga priprava nove strategije razvoja slovenskega turizma. Delo organizacije želi vlada racionalizirati. Za delo STO je letos namenjenih nad 940 milijonov tolarjev, turistično gospodarstvo pa bo za promocijo prispevalo še 45 milijonov tolarjev. Ta problematika je aktualnejša tudi zato, ker v vladi niso zadovoljni z delom direktorice Slovenske turistične organizacije Barbare Gunčar in ji obetajo razrešitev. O tej menjavi na vladi ni bilo govora. • J.K. Pomembno opozorilo Na dopust z urejenimi dokumenti Ljubljana, 17. julija - Precej slovenskih državljanov preživlja dopust na tujem in pri tem prihaja večkrat do neprijetnosti, ko ugotovimo, da potni list ni veljaven ali pa ga sploh nimamo. Ministrstvo za notranje zadeve zato opozarja državljane, da pred odhodom na dopust pravočasno preverijo veljavnost svojih potnih listov, saj je treba za izdelavo novega potnega lista čakati 14 dni. Pred potovanjem v manj znano državo pa je treba preveriti, kakšna mora biti veljavnost potnega lista za vstop v to državo. V primeru nekaterih držav, zlasti tistih, ki zahtevajo vizum, mora biti potni list praviloma veljaven vsaj še tri mesece. Otroci do 15 leta starosti potrebujejo za prestop meje svoje potovalne dokumente. Prestop meje s Hrvaško tako ni več mogoč / rojstnim listom tako kot v preteklosti, prav tako pa otrok ni mogoče več vpisovati v potne liste staršev. Vpisi otrok v stare (modre) potne liste so veljavni do preteka veljavnosti potnega lista imetnika, v katerem je otrok vpisan, oziroma do 5. avgusta leta 2002, ko po zakonu preteče veljavnost vsem potnim listinam. V primeru, da je v tem času otrok, ki je vpisan v potni list, dopolnil pet let starosti, mora upravna enota v potni list prilepiti fotografijo otroka. Otrok, starejši od 15 let, pa mora imeti svoj potni list. Ob vložitvi vloge za otroka, mlajšega od osem let, otroku ni potrebno priti na upravno enoto. V kolikor se zna podpisati, lahko pride in se na vlogo podpiše. Kadar starši prvič zaprosijo za dokument otroka, morajo vlogi priložiti tudi njegov rojstni list, oziroma star potni list ali osebno izkaznico, če otrok kakšen dokument že ima. Kadar otroci do 15. leta starosti ne potujejo v tujino s starši, ampak z neko tretjo osebo oziroma sami, potrebujejo poleg veljavnega dokumenta tudi dovoljenje zakonitega zastopnika. • J.K. V Kranjski Gori Nova Slovenija Kranjska Gora, 17. julija - Dr. Avgust Mencinger je sporočil, da so v četrtek, 12. julija, v Kranjski Gori ustanovili občinski odbor Nove Slovenije. V odbor so izvolili predstavnike Mojstrane, Dovjega, Gozd Martuljka, Rateč in Kranjske Gore. Vodstvo bo izbrano na prvem naslednjem sestanku. Nova Slovenija je dobila na zadnjih parlamentarnih volitvah 9 odstotkov glasov, kar je dober izid. V stranko bodo povabili nove člane, mlajšim pa bodo priporočili vključitev v podmladek stranke - Mlada Slovenija. • J.K. Belgija je vaš zaveznik, je dejal v nedeljo zvečer na Loškem gradu veleposlanik Kraljevine Belgije v Sloveniji Sami G. Godari pred začetkom koncerta Kraljevske godbe Sv. Martina, ki deluje že 70 let. V soboto so Belgijci igrali v Piranu, včeraj pa so bili na obisku na Ptuju. Ptuj in Piran sta s Škojjo Loko v skupnosti slovenskih starih mest. • Sljka A. Korenčan IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pri sprejemanju proračunov nič več zamud Prvič proračun za dve leti Vlada je sklenila, da bo treba dati v prihodnjih dveh letih prednost izobraževanju, zdravstvu, socialnen1! varstvu, znanosti, tehnologiji in prometu. Posebna sredstva za šengensko mejo in vključitev v NATU Ljubljana, 17. julija - Vlada se je pretekli teden sestala na Brdu in obravnavala proračunski memorandum, makrofiskal-ni scenarij in proračunska izhodišča do leta 2005. Po poznem sprejemu letošnjega proračuna je sklenila, da takih zamud ne sme več biti in da bo v prihodnje po vzoru držav, članic Evropske unije, sprejemala proračune za dve leti. Kot je povedal po seji vlade minister za finance mag. Anton Rop, ima vlada za dolgoročnejše planiranje državnih proračunov in za ugodne napovedi realne temelje. Slovenska gospodarska rast bo tudi v prihodnje presegala 4 odstotke, končana bo privatizacija nekaterih pomembnih javnih sistemov, zmanjševala pa se bosta tudi zadolževanje in javni dolg. Na finančnem ministrstvu napovedujejo zmanjševanje proračunskega primanjklja- ja do leta 2005. Prihodnje leto bo padel deficit na 0,8 odstotka bruto družbenega proizvoda, leta 2003 na 0,6 odstotka in leta 2004 na 0,3 odstotka, leta 2005 pa naj bi bil že dosežen suficit. Prihodnje leto bodo po napovedih ministra za finance znašali prihodki državnega proračuna 1253 milijard tolarjev, odhodki pa okrog 1300 milijard. Proračunski primanjkljaj bo tako prihodnje leto znašal okrog 48 milijard tolarjev, leta 2003 pa 42 milijard. Ker so v preteklih petih letih plače v javnem sektorju naraščale hitreje od plač v zasebnem sektorju, je treba še letos sprejeti zakon o plačah v javnem sektorju in način za usklajevanje plač v prihodnjih letih. Vlada napoveduje povečanje prispevka za zdravstvo, ki ga plačujejo delodajalci, sočasno pa razmišlja o ukinitvi davka na plačilno listo. Nejevoljni železničarji Odbor državnega zbora za infrastrukturo je obravnava! nacionalni program razvoja železniške infrastrukture. Člani odbora so bili kritični in so zahtevali od vlade pripravo realnega načrta gradnje in modernizacije železnic z roki uresničitve. Železnice so v primerjavi s cestami zapostavljene. Prvotno je bilo predvideno, da bo v obdobju 1999 - 20Q5 za železniško infrastrukturo porabljenih 450 milijard tolarjev, sedaj pa je vsota znižana na 150 milijard. Gradnja drugega tira na gorenjski progi je po novem predvidena šele po letu 2005. V prihodnjih letih bo bistveno zmanjšan javni dolg, je povedal na konferenci za novinarje finančni minister mag. Tone Rop. Privatizacijski denar bo v celoti izkoriščen za zmanjševanje javnega dolga. Prednost izobraževanju in zdravstvu Vlada je določila področja, ki bodo v prihodnjih dveh letih deležna več denarja. Finančni minister je postavil na prvo mesto izobraževanje in še posebej visoko šolstvo, štipendiranje, ustvarjanje boljših pogojev za bivanje študentov, spodbujanje podiplomskega študija in pomoč nadarjenim študentom za študij v tujini. Drugo prednostno področje bo zdravstvo. ki se je znašlo v precejšnji!1 žavah in izgubah. Vlada nap, veduje pokritje izgub in nadaJJ vanje začetih naložb, še pose".; v gradnjo Pediatrične kliniK Onkološkega instituta. V soc"! nem varstvu napoveduje vi* povišanje socialnih pomoč* okrog 65 odstotkov. Med pfj' nostna področja uvršča vlM tudi znanost in tehnolog gradnjo prometne infrastruK re, zlasti cest, in informatiz^ jo državne uprave. Posehn1 J logi sta ureditev meje s W> ško pa šengenskih načelih. Wj bo treba zagotoviti P°#?.eJ nove zaposlitve, za nove objeM vkljucnoj profesionalizacijo, ki bo prejem v Nato. »J. Kos«P in opremo, in Slovenske vojske Vračanje pokljuških gozdov in blejskega otoka Protest pokljuških vasi Blejski župnik dr. Janez Ambrožič in njegov pravni pooblaščenec sta ministrici za kulturo zapisa*8, ni razlogov za zavrnitev zahtevka za vrnitev blejskega otoka v naravi. Kranj, 17. julija - Glede odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o vrnitvi 8254 hektarov gozdov v Triglavskem narodnem parku v naravi ni veliko novega. Javnosti še ni znano, če je bila zoper odločbo vložena pritožba. Zoper nameravano vrnitev pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji so protestirali prebivalci vasi Koprivnik, Gorjuše, Podjelje in deloma Gorje na obrobju pokljuške planote. Marja Zupan z Gorjuš je prebrala protestno pismo na sobotni zaključni slovesnosti na Pokljuki ob zaključku spominskega pohoda na Triglav. V pismo so med drugim zapisali: "Z nedavno odločbo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se opira na zakone in odločitve Ustavnega sodišča, se je zgodilo to, česar smo se že dlje časa bali. Ti naši neizmerno lepi pokljuški gozdovi prehajajo v last ljubljanske nadško-fije in posredno s tem države Vatikan. Kako in v kakšnih oko- liščinah so omenjeni zakoni in odločitve ustavnega sodišča nastajali, se natanko ve. Krojili so jih osebni interesi nekaterih politikov, interesi raznih strank, cerkve in še kdo ve koga. Niti malo se ni pri tem upošteval glas nekaterih uglednih pravnih strokovnjakov, zgodovinarjev in naravovarstvenikov in še najmanj glas običajnih državljanov, ki so očitno dobrodošli le tedaj, ki se uprizarja divji lov na njihove glasove v času volitev. Mnenja, želje in zahteve Bohinjcev, še posebej prebivalcev vasi okrog pokljuške planote pa običajno niso vredni pozornosti. In prav zato, ker je temu tako, najostreje protestiramo proti takemu ravnanju naših oblasti oziroma proti nedavni odločitvi ministra za kmetijstvo. Pozivamo obe stranki v postopku. Gozdno gospodarstvo Bled in državno pravobranilstvo, da s pritožbo v zakonskem roku zaustavita nadaljnji razvoj dogodkov, ki so nedvomno škodljivi za slovenski narod in ki po- patorju. Tukaj so Pose^\\ A ni m naših neznani grobovi drugi" občanov in cev, ki so darovali svoja "Brdski" primer še ni rešen Jože Polhar iz Predoselj nas je v zvezi z denacionalizacijskimi problemi pred dnevi opozoril, da lastniški oziroma zemljiški odnosi med nekaterimi lastniki s Suhe in Predoselj in Protokolarnim servisom Brdo še niso urejeni. Na to so posebej opozori/i kranjski mestni svet julija leta 1999, da bi ta problem upošteval pri sprejemanju občinskih planov in prostorskih ureditvenih načrtov. Na Brdu so takrat obljubili, da bodo lastniško neurejene parcele vrnili in za toliko zmanjšali območje Brda. Marja Zupan leg tega kvarijo ugled naše države v svetu. Pravico do tega protesta si jemljemo zato, ker naši rodovi že stoletja živijo na tem koščku slovenske zemlje in so z njo organsko povezani. Pokljuški gozdovi nam že stoletja dajejo kruh, v njih so že naši predniki gozdarili, oglarili, kopali rudo za bohinjske fužine. Po pokljuških pašnikih se že stoletja pase naša živina. Kdo je zasadil danes tako občudovane in sporne pokljuške smreke? Pridne roke žena in deklet, pa tudi otrok iz Koprivnika, Gorjuš, iz Podjelja in drugih vasi v podnožju Triglava. In ne nazadnje! Pokljuški gozdovi so bili v 2. svetovni vojni nema priča krvavega boja proti nemškemu oku- nja za svobodo, za katero ^.j marsikdo ne ve, kaj PonlC „{ so zapisali in pozvali, naL bodo njih grobovi niti z m's nifi z dejanji kdaj oskrbi.. Ne želijo nazaj več mracn'' j sov iz Kraljevine Jugosl^f1 so tedanji vladarji vladal' njihovo srenjo. Ne želijo-0 p na gozdnih cestah pojav'.)0 „■ Pore s ključavnicami, da se K pove prosto gibanje po 2°j vih in obiranje gozdnih swM in se bo znova preganjala z J s paše. Vlado in odgovor"^ ^iike sprašujejo, zakaj * Pred odločitvijo z referLnl mom ugotovili volje in p naroda. Referendum seje v teklosti uporabljal ob membnih vprašanjih,s0 ZJ'' li in terjali od odgovorni" 1 ;.■ vore. Drugo leto bodo v<> ki bodo lahko za mar«1. hudo presenečenje nje. Glede odločitve aH raz^ min's za kulturo, da blejska zuf ^ upravičena do vrnitvei $ naravi, ampak do obve^ škodninskega sklada^^ji župnik dr. Janez blaščenec i^M pravni poo ministrici za kulturo fP> vetnik Danijel Starman da za vrnitev v naraV\oVr Ministrstvo tudi ni pr»s ■ / zavrnitev vračila 0*°Z*^ sano v pismu. • ".J^V Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ I redniska politika: Modrini nestrankarski politično- informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem f Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Manja Volćjak / *ana osebnost, ki se je je ^•]Sama takoj zavedala, zakaj d0 * napadena. Številni taki stj jn . ksenofobije, nestrpno- ^lskriminacije pa ostanejo /V|j5j}° skriti in prikriti. Sloye5'Js'andec, ki se je mudil v opa? lJ1 kar nekaj časa in bistro iti Q. a' naše življenje, navade (jv , n°s do drugih, je v družbi bil r ^antov " e(Jen 'zme(l nJih Je Crne polti, sin veleposlanika, miranje diskriminatorsko, da poteka po barvi kože, zato je na licu mesta protestiral: "Zakaj pa ne legitimirate še mene?" Po dogodku je začudeno in zbegano spraševal, čemu se to dogaja? Ni in ni mu šlo v glavo, da je na teh lepih, vljudnih in polikanih slovenskih tleh možna taka neznosna diskriminacija. Prikrita, a zato nič manj kruta. Ko je odhajal, je gostiteljem dejal: "Rad bi vam nekaj povedal. Če vi 'čefurjev', kot jim pravite, ne marate, se zavedajte, da tudi tistih, ki bi jih vi radi imeli, ne boste dobili..." Odžirajo nam kruh Lekcije, ki jo je s temi besedami dal mladi Islandec, mi še nismo in še dolgo ne bomo vzeli. Kako le, če oni dan v radijski anketi o odnosu do drugih in drugačnih slišim tudi tale odgovor: "Pa dajte no! Ta spodnji' naj že izginejo iz Slovenije, saj nam odžirajo kruh, dobijo vse socialne podpore, Slovenci pa so brez dela!" Izzvenelo je tako kot bi se v pogovor vključil kakšen mladi "heimatdienstovec", homofobi- 0^ovllCV>?den Primer ' /epo n° šolo v Kranjski Gori, so bili na šoli in izven nje zelo Mladi kitajski otroci, ki obiskujejo sPfejeti, tako med otroci kot med učitelji. Učitelji zelo °rno spremljajo njihovo učenje, okolje pa je mladim kitajskim otrokom na splošno zelo naklonjeno. in |pn^ ko so družbo zaustavili. K^8,t,mirali slovenski polici-^aht ar3*«*' legitimiranje pač. °d dvpL So osebr>e dokumente »n izobražen - hodil po čen, nestrpen, diskriminatorski. Niti nujne olike in manir ni več. Gospe, ki je tako komentirala in tako neposredno izrazila slovensko javno mnenje, bi privoščil „Vp.Jj - "ime uoft(imenu' sivu jctvinj mnenje, m pnvoacii, 's'andc' Pa tum 0(* m'ade8a da bi potovala po sosednji Avs-Brž SC 8p'on n'so /me" tr'^' Prav tako nestrPm 'n da bi Je uvide), da je legiti- seji zgodilo to, kar seje pred leti zgodilo meni. Neka zadrta avstrijska Korošica je pljunila pred naš avtobus, ko je ugledala slovensko - tedaj še jugoslovansko -avtomobilsko tablico. "Čuši, čuši," je bevskala, ko je hodila po prehodu za pešce. Tak omalovažujoč odnos do "juge" na sončni strani Alp še kako občutijo prebivalci ob meji, ki že desetletja nagajivo vračajo milo za drago. Stari Kranjskogorci, denimo, Korošicam nikdar ne bodo rekli Korošice, ampak "Koroe". Glej, tam gre pa ena Koroa! Zakaj izpuščajo "š", že sami dobro vedo. Velenje in Jesenice - 50 odstotkov "drugačnih" otrok Iz malega raste veliko. Iz malih incidentov ob meji in v državi lahko zraste sovraštvo z resnimi posledicami. Šole in šolski sistem pa so izvorni greh vseh kasnejših Tobij", ki smo jim priča tu in zdaj. Različne institucije se pri nas že resno ukvarjajo s problemom sprejemanja različnih kultur. Na Ljudski univerzi Jesenice, kjer je v občini kar 50 odstotkov šoloobveznih otrok iz drugih okolij, je nastala ideja za skupni evropski projekt pod naslovom Moja kultura je drugačna od tvoje. Projekt v okviru programa EL So-crates/COMENIUS je podprla Evropska unija, vanj so vključene Ljudska univerza Velenje (kjer je prav tako 50 odstotkov otrok drugih kultur), tri šole iz Španije, osnovna šola iz Italije in srednja Začeti je treba že v mali šoli... šola iz Anglije. Namen projekta je, da vplivajo na učitelje večinske kulture iz vseh sodelujočih institucij, da na osnovi znanja vplivajo na učence, dijake, študente, občine, starše, da so druge kulture drugačne, vendar ne slabše. "Ljudje naj doživljajo norme obnašanja, prepričanja in verovanja, ki so značilna za njihovo kulturo, kot samoumevne in edino pravilne," pravi koordinatorka projekta in direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinovič - Hajdič. "Ta etnocentrizem, ki sicer dviguje nacionalno zavest, lahko v večkulturni skupnosti povzroča neprijateljska razpoloženja in konflikte med pripadniki različnih kultur. Ocenjujemo, da je ksenofobija prisotna tako pri učiteljih, učencih, slušateljih, starših, na občinah." Skriti kurikulum In na čem temelji njeno prepričanje? Na pogovorih, kijih ima s predstavniki šol iz Španije, iz Italije, na pogovorih s predstavniki Bordeslev Green Girls School iz Anglije, predvsem pa na lastnem doživljanju v okolju, kjer živi, in na anketi, ki so jo opravili med 170 učitelji. Ksenofobični učitelj prenaša svojo nestrpnost na učence in dijake na neotipljiv način. Skriti kurikulum. Kar polovica vprašanih učiteljev je odgovorila, da se morajo otroci drugih kultur integrirati v okolje, kar je podatek, ki resnično da misliti. Kar 30 od- Po svetu so prišleki, ne tujci V Sloveniji jemljemo multi-kuhurnost drugače kot v Angliji ali v Španiji. Pri nas govorimo a tujcih, prebežnikih, karkoli, oni uporabljajo besedo "prišleki". Angleži prišlekov niso prisilili, da se asimilirajo. Osamili so jih in dovolijo jim, da obiskujejo posebne šole, kjer lahko ohranijo svoje navade, tudi verske. Povsem nasprotno kot v Sloveniji, kjer jih prepričujemo, da to ni dobro in da morajo kar naenkrat pripadati slovenski kulturi. V Španiji je veliko Romov. Problem šol je, da v določeni starosti Romi prenehajo pošiljati otroke v šolo, zato sta/no prepričujejo starše, naj vendarle pošiljajo otroke v šolo in vabijo mptere, naj skupaj z otroci sedijo v klopeh. stotkov jih je menilo, da "drugačni" povzročajo konflikte, več kot polovica pravi, da ne vedo dosti o kulturi, ki jim pripadajo otroci. Poenostavljeno: zanje je drugačna kultura Bosna, Sarajevo, ne pa muslimanska, kijih ne zanima. Iz ankete je razvidno, da je malo volje, da bi z drugačnimi že v šoli delali drugače, tako kol v drugih državah unije, kjer imajo vsi prišleki ob vstopu v šolski sistem poseben sprejemni program, svoje učitelje, prevajalce na občini. Pri nas za to ni ne metodike in ne didaktike. Bo-gobvaruj, da bi kdaj v vrtcu povedali tudi kakšno muslimansko pravljico, da bi imeli predstavitvene dneve, kot je tisti bazar ve-leposlaniških žena v Ljubljani, ne daj, da bi kaj dobrega rekli o deželi, iz katere prihaja otrok...! Integrirati da, asimilirati ne Integrirati ali asimilirati? Mi težimo k asimilaciji, kar nas bo udarilo po glavi ob vstopu v Evropsko unijo, ki neznansko spodbuja (tudi finančno) multikul-turnost in ostro nastopa proti odklonom, ker ve, kam vodijo. Integrirati da, asimilirati ne. Le Čemu? Ni boljših in slabših kultur. Priznamo ali ne, otroci drugih kultur se v naših šolah upravičeno počutijo odrinjene, so brez lastne identitete. Kaj storijo šole zanje? Nič. Vključijo starše kot na Siciliji, ko se tunizijska mati z otrokom vred uči drugega jezika? Ne. Bomo zaposlili učitelja, ki govori njihov materin jezik kot v Bradfordu v Angliji? Ne. O pač - z njimi se bomo rade volje ukvarjali, če le niso "čefur-ji" ali "ta spodnji". Če pridejo otroci črne polti ali kitajskih oči, so učitelji veliko bolj prizanesljivi. Pomenijo eksotiko, raznolikost, ki popestri in - običajno so veliko bolj premožni. Muslimanska kultura pa je odvratna, otroci iz revnih družin, so marginal-ci in ostali bodo marginalci. Mi niti slišali še nismo za pozitivno diskriminacijo, ki pomeni, da v šoli dobi tak otrok dodatne ure, dodatne učbenike kot v Španiji, kjer se venomer ponavlja, da je španščina zanje pač drugi jezik. Kar se Janezek nauči - to Janez zna in tak odnos ima. Navad in manir ne bomo menjali čez noč, a naslednje generacije bodo spoznale, da različne kulture niso ovira, ampak prednost... • D. Sedej AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna pomagali 40 gorenjskim voznikom. Od tega so v 36 primerih morali nevozna vozila odpeljati s cest z vlečnimi vozili, 6-krat pa je zadostovala pomoč njihovega mehanika. GASILCI Na cesti Kranj - Jeprca, pri vasi Meja, je prišlo do trka dveh osebnih vozil. Eno od vozil je pristalo na strehi v stanovanjski hiši. Udeleženci nesreče so se iz vozil rešili sami. Kranjski gasilci pa so vozilo postavili na kolesa in odklopili akumulator. V ulici Franca Rozmana Staneta je voda poplavila stanovanje, ker je puščala odtočna cev pri pralnem storju. Gasilci so vodo v stanovanju posesali. Dvakrat pa so morali posredovati pri odpiranju vrat. Najprej v Šorlijcvem naselju, kjer je lastnik vrata zaklenil, ob vrnitvi domov pa jih ni več mogel odkleniti zaradi okvare cilindra v ključavnici. Na Planini 8 pa seje domov v vinjenem stanju vrnil stanovalec. Ker ga partnerka ni spustila v stanovanje, je začel razbijati po vratih in jih poškodoval. Na prošnjo policije so vrata popravili, policisti pa so "razbijača" odpeljali. Jeseniški gasilci so v minulih dneh pogasili požar smeti v jašku trgovine Mercator na Javorniku. Intervenirali so pri prometni nesreči, ki se je zgodila v Mojstrani, kjer so odklopili akumulatorje pri zaletenih vozilih in očistili vozišče. Sodelovali so tudi pri prometni nesreči, ki se je zgodila nekaj ur kasneje na istem mestu, vendar intervencija ni bila potrebna. Skozi predor Karavanke pa so devetkrat spremljali nevaren tovor. V opuščeni gramozni jami pri Svetem Duhu so ponovno zagoreli odpadki. Požar so pogasili gasilci PGD Vir-maše - Sveti Duh. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Go-renci dobili 16 novih prebivalcev, dd tega v Kranju 13 in na Jesenicah 3. V Kranju se je rodilo deset dečkov in tri deklice. Najtežji deček je ob porodu tehtal 4.040 gramov, najlažja pa je bila deklica s 3.000 grami. Na Jesenicah sta na svet prijokala dva dečka in ena deklica, ki je bila med vsemi tudi najtežja, tehtala je 3.940 gramov. Najlažjemu dečku pa je kazalec na tehtnici pokazal 3.340 gramov. IIRG EN CA V jeseniški bolnišnici so imeli na internem oddelku 48 urgentnih primerov, na kirurgiji 158, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 19 otrok. Mi i.c ui Ikj u omjAMem Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohotjev klanec) tel.: (04) 23-64470 delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure Iščejo najemnika za žičnice na Zelenici Kdo bo oživil Zelenico Danes bodo na tržiški občini odpirali ponudbe - Dvajsetletni brezplačni najem Tržič - Po večletnem životarjenju smučišča na Zelenici - v minuli zimski sezoni zaradi pomanjkanja snega žičnice sploh niso obratovale - so se na Občini Tržič odločili poiskati dolgoročnega najemnika. V' ta namen so objavili javni razpis, s katerim naj bi našli najugodnejšega ponudnika za brezplačni najem zeleniških žičnic za prihodnjih dvajset let. Ponudbe naj bi odpirali danes, do včeraj pa nam Lado Srečnik z urada za gospodarstvo (bilje v tujini) ni mogel povedati, koliko ponudb so sploh prejeli. V najem naj bi oddali sedežnici Zelenica 1 in 2, vlečnice Ciciban, Triangel in Plana, vstopne in izstopne postaje, komandne hišice ter teptalna stroja in drugo opremo. Najemnik bo moral priskrbeti vsa potrebna dovoljenja za obratovanje žičniških naprav in zagotoviti vsaj 60 dni obratovanja med smučarsko sezono in še 30 dni med planinsko sezono. Pripravil naj bi tudi program razvoja smučišča ter kadrovski in finančni načrt, resnost namer pa naj bi izkazal z garancijo v višini 10 tisoč mark, ki bi ostala občini, če bi si izbrani ponudnik premislil. Letos naj bi novi najemnik naprave moral pognati najkasneje do 15. decembra. O izbiri ponudnika bo odločala občinska uprava. V tržiški občini upajo, da bodo na ta način le prekinili večletne težave smučišča na Zelenici, ki ga je ljubljanski Kompas MTS zaradi zastarelosti naprav leta 1997 brezplačno prepustil tržiški občini. Ta ga je nato oddajala različnim najemnikom, a smučišče ni in ni zaživelo. Po načrtih izpred dveh let naj bi na Zelenici zgradili štirisedežnico, na mejnem platoju Ljubelj pa naj bi z vodnimi vrtinami poiskali dodatne vodne vire, ki bi zadostovali za umetno zasneževanje Zelenice. • U. P. Modre cone in parkirnina Jesenice, 17. julija - V jeseniški občini, predvsem v centru mesta, je problem parkirišč vedno hujši, zato je občina imenovala posebno delovno skupino, ki bo pripravila elaborat, kako priti do novih parkirišč in omiliti problem. Samo za primer: od nekdanjega mini golfa do stavbe Gorenjske banke je 243 parkirnih mest, poslovnih prostorov pa je na tem območju kar 183. Počasi bo treba uvesti tudi na Jesenicah "modre cone" in razmišljati o plačevanju parkirnine po zgledu drugih mest. Za zdaj se na Jesenicah parkirnina še ne plačuje, modro cono pa so uvedli le ob cesti, ki vodi v Planino pod Golico. • D.S. Kam med počitnicami Jesenice, 17. julija - Jeseniška občina je spet pripravila zgibanko kam Med poletnimi počitnicami. Zgibanka je namenjena vsem mladim, ki bi želeli preživeti aktivne počitnice. V občinski knjižnici bodo vsak ponedeljek od 10. do 12. ure igralne urice, v Partizanu je judo šola, v kopališču Ukova so košarka v vodi, namizni tenis, skoki v vodo, likovne predstave. Prav tako so v Ukovi desetdnevni tečaji za neplavalce in občinska plavalna liga za dečke in deklice. Gledališče je pripravilo gledališko delavnico v naravi v Javorniškem Rovtu, taborniki pa taborjenje. • D.S. Tržičani v Franciji Tržič - Sobotno praznovanje francoskega državnega praznika 14. julija so v mestu Ste Marie aux Mineš združili s praznovanjem 35. obletnice pobratenja s Tržičem. Tako seje slovesnosti udeležila tudi delegacija tržiške občine z županom (iz Francije so se vrnili včeraj) skupaj s tržiško folklorno skupino Karavanke, ki je začela delovati prav ob pobratenju mest. Ob tej priložnosti so v parku, ki nosi ime po Tržiču, odkrili kopijo portala iz zelenega peraškega kamna, značilnega za staro tržiško mestno jedro. Po načrtih tržiškega arhitekta Ignaca Primožiča gaje izdelal kamnosek s Krasa Pavle Gulič. Sobotne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občine Bruchsal iz Nemčije, s katero je Ste Marie aux Mineš že pobraten, z njo pa se namerava pobratiti tudi Tržič. • U. P. Poslej Osnovna šola Škofja Loka - Mesto Škofja Loka, 16. julija - Iz osnovne šole v Šolski ulici v Škofji Loki so nam sporočili, da seje pri pristojnem sodišču zaključil postopek ponovnega preimenovanja šole. Osnovna šola je do leta 1999 nosila ime Osnovna šola Peter Kavčič je bila s spornim sklepom občinskega sveta in mimo mnenja organov šole ter sveta strašev preimenovana v Osnovno šolo Ivana Dolenca, na predlog sveta staršev in po izvedeni anketi med starši pa je dobila še tretje politično nevtralno ime: Osnovna šola Škofja Loka Mesto. Prvotno ime je dobila po partizanskem prvoborcu, drugo ime pa po ideologu in zagovorniku domobrastva. • Š. Ž. Rezultati mature znani Kranj, 17. julija - Včeraj so maturantom, ki so v spomladanskem roku opravljali zrelostni izpit, na njihovih šolah podelili maturitetna spričevala. Od 8878 kandidatk in kandidatov je maturo uspešno opravilo 7741 ali 87 odstotkov, kar je uspešneje kot lani. Na Gorenjskem je bilo letos 827 maturantov. Znana so že tudi imena tistih, ki so na maturi dosegli vse možne točke. Med enajsterico najdemo tudi dve maturantki z Gorenjske, in sicer Franjo Pajk iz Škofje Loke in Sabino Zgaga z Jesenic. Ti bodo. med ostalimi, ki so maturo končali z odliko (letos jih je 201), v začetku septembra prejeli spričevalo s pohvalo. Več o letošnji maturi si preberite v petkovi številki Gorenjskega glasa. • D.Ž. Otvoritveni koncert 39. čipkarskih dni v Železnikih Slovenski oktet v Železnikih V soboto so na enkratnem prizorišču Bonceljnovega dvorišča odprli letošnje čipkarske prireditve s koncertom Slovenskega okteta. Železniki, 16. julija - Prizadevni organizatorji tradicionalnih čipkarskih prireditev v Železnikih - člani Turističnega društva Železniki so imeli s pripravo otvoritvenega koncerta tudi letos zelo srečno roko: po lanskem navdušujočem nastopu Janeza Lotriča, vsekakor prvega slovenskega tenorja, ki si je pridobil svetovni sloves in letos postal tudi častni občan občine Železniki, so letos na izjemno prizorišče Bonceljnovega dvorišča povabili Slovenski oktet in kvartet klarinetistov, ki so pripravili resnično lep kulturni dogodek in ogrete dlani poslušalcev so dokazale, da je vse prehitro minil. Enkratno prizorišče, ki so ga zelo posrečeno poimenovali "železni-karske križanke" so lepo uredili, poskrbeli za zelo primerno osvetlitev, Jure Rejec in Andreja Kenda pa sta nastope z utrinki iz zgodovine ter tradicije Železnikov lepo povezovala. Za prebivalce Železnikov je imel nastop Slovenskega okteta - pojma slovenske kulture in zborovske pesmi, še poseben pomen: v novi sestavi tega ansambla sodeluje kot drugi tenor tudi 36-letni Janez Triler, doma iz Železnikov. Pred koncertom smo ga povabili na pogovor. Janez Triler Kaj vam pomeni nastop v domačem kraju? "Zelo sem vesel, da lahko nastopimo v domačem kraju, posebno še, ker je lani te prireditve s koncertom odprl Janez Lotrič. Poleg tega pa se to dogaja v jubilejnem letu za Slovenski oktet, saj letos praznujemo 50. obletnico delovanja. Pripravili smo program slovenskih ljudskih pesmi ter nekaj pesmi drugih narodov." Omenili ste 50. obletnico Slovenskega okteta. Pred nekaj leti se je ta ansambel s poslovilnimi koncerti poslovil. Kako je prišlo do nadaljevanja dela? "Slovenski oktet je bil ustanovljen leta 1951 z namenom, da se slovenska pesem dvigne na najvišjo raven in prenese izseljencem po svelu. V 50 letih delovanja se je v oktetu zamenjalo več kot 30 pevcev, oktet pa je nastopal v 42 državah. Res je zadnja sestava v letu 1996 razglasila prenehanje dela in organizirala turnejo poslovilnih koncertov, vendar je že ob začetku naslednjega leta umetniški vodja Anton Nanut začel iskati nove pevce, ki bi nadaljevali tradicijo. Zbrali smo se novi mlajši pevci, ki nadaljujemo vlogo Slovenskega okteta, saj smo se pred nekaj dnevi vrnili iz gostovanj na proslavah obletnice slovenske samostojnosti pri izseljencih v nekaterih evropskih državah, zapeli pa smo tudi Svetu Evrope v Bruslju." Kako ste se vključili vi v ta ansambel, ambasadorja slovenske pesmi? "Iskanje novih članov se je najprej začelo s časopisnim oglasom, ki pa ga sam nisem zasledil. Na avdicijo - kar pet avdicij je bilo ko so pretanjeno iskali skladne glasove, meje povabil Anton Nanut. Zbrali smo se glasbeno izobraženi pevci, dva sta operna pevca, ostali poučujemo na šolah, od osnovnih do glasbene akademije oz. pedagoške fakultete. Za uspeh na avdiciji je bil seveda potreben dobro pripravljen program, imeti pa je bilo potrebno tudi "svoj dan". Sam sem imel to srečo, da sem si znanje pridobil s sedemletnim obiskovanjem pouka solopetja pri prof. Lilijani Bratuš Kacijanovi, in rečem lahko, da sem dobil solidno glasbeno izobrazbo ter izkušnje, ki so nujno potrebne za sodelovanje v takem zboru." S petjem v Slovenskem oktetu se ne ukvarjate poklicno. Kako pogosto vadite in kako usklajujete poklicne in družinske obveznosti s to dejavnostjo? "Res vse to ni lahko. Vadimo štirikrat tedensko ne glede na to, da se večina na vaje v Ljubljano vozi. Eden celo iz Nove Gorice, dva iz Šmartnega pri Litiji, eden iz Pivke in jaz iz Železnikov. Pomembno seveda je, da vsi prihajamo iz glasbenih družin pri katerih je do glasbenega udejstvovanja poseben razumevajoč odnos, zelo pomembno pa je tudi, da se zelo dobro razumemo. Imamo tudi novega umetniškega vodjo, ki je postal dr. Mirko Cuderman. Sam poučujem glasbeni pouk na Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki." Omenili ste 50. obletnico delovanja Slovenskega okteta, kar je zagotovo zavidljiv jubilej. Kakšni so vaši odnosi z nekdanjimi pevci? "Letos, 4. februarja smo imeli izredno lep dogodek: srečanje vseh članov, ki so v Slovenskem oktetu sodelovali. Seveda je bilo veliko pesmi, pa tudi pogovorov in spominov, ki so nas lepo povezali. Predvsem pa lahko rečem, da smo mlajši dobili občutek, da so nam nekdanji člani dali pooblastilo za nadaljevanje tradicije Slovenskega okteta. Prijeten občutek priznanja, zaupanja in hkrati velika odgovornost do tega imena." Jubilej bo zagotovo vlival tudi na vaše letošnje delovanje. Morda pripravljate kaj posebnega? "Seveda. Osrednji dogo« našega delovanja v letošnje^ letu je slavnostni koncert Cankarjevem domu, ki je oktobra in na katerem naj b! v Slovenski oktet pred«'8*' vseh svojih generacijah- °DlI se pripravlja tudi posebna ra ska in televizijska oddaja i»* tere že potekajo snemal/ sec kasneje pa bomo imeli W liki dvorani Slovenske fi*n8j monije tudi koncert za voka' abonma z novim program^. Nastopili bomo s pesmim'-bodo tudi presenečenje, ven o o tem še ne morem podrobni govoriti. Pripravljamo Wdjjj3| manje nove zgoščenke za prednovoletni čas pa P gram božičnih pesmi." ^ In kaj pričakujete od konce pred sokrajani v Železnikih-"Vesel sem te priložnost', nastopimo pred domačij Bonceljnovo dvorišče je efl*j|| no prizorišče. Upam. da "°' domači in vsi obiskovalci* šim nastopom zadovoljni- ^ Družili so se vaščani štirih dolin Prav fletno se imamo Jezerjani so gostili družabno srečanje Prav fletno se imamo, sodelovali so vaščani štirih dol,n' dosedanjim udeležencem Jelendolu, Lomu in Podljubelju se je pridružilo še Jezersko. Jezersko, 17. julija - Vaške igre, ki so jih doslej prirejale doline "Vom, Puterhof in Sveta Ana", kakor jih še po starem imenujejo domačini, so se letos razširile še na Jezersko. Župan te občine Milan Kocjan pravi, da jih je družila zgodovina, pa naj jih še sedanjost. Včasih so namreč ta gozdnata območja pripadala baronu Bornu in ljudje iz vseh štirih dolin so delali zanj. V dolini Podstoržič Dol so njihovi nasledniki v soboto pripravili prijetno srečanje. Organizator je bilo Turistično društvo Jezersko. Vaške igre štirih dolin so bile sicer tekmovalnega značaja, toda vsi so se ob njih predvsem prijetno zabavali. Škoda le, ker jim je eno od iger okrnilo nagajanje. Na predvečer iger je namreč nekdo pokosil travnik, na katerem naj bi se odvijala košnja in grabljenje. Tako kosci v tej igri niso imeli dela, pač pa le grabljice. Ekipe so sestavljale tudi lojtrnik, kar je bilo težko opravilo, «aj so si najprej ogledali obratno pot, ko je komisija lojtrnik razstavila. Nato so iz drv sestavljali piramido, prenašali senene bale in jih nalagali na voz, posebno vratolomna pa je bila igra, kjer je tekmovalec v peharju na glavi prenašal krompir. Pomembna je bila hitrost, da bi bila naloga težja, pa je moral tekmovalec čez gmgalni-co. Podobno nalogo so imeli tudi v igri prenašanja vode iz soda v manjšo posodo. Vedro vode so si tekmovalci podajali čez ovire in ko so napolnili po- teki sodo na drugem koncu ^ valnega kroga, je bila n^,; opravljena. In šc ena z Z£ moški s petimi polnimi ^°^(r vode na pladnju sede v j kolnico, ženska pa ga Pe J.yetii starta do cilja, kjer vodo i ^ v posebno posodo, nato \£ ponovi naslednji tekni^ ^ par. Med vožnjo se s cej vode polije, veliko J6 ujtt cijske komike, ki zabava fjj stvo. Za konec so organ' ^ pripravili tudi skrito igro; ^ pa je tokrat moški prenas^a,# sko, in sicer kot nekdaj 1 Krpan svojo Jero v košu. /;,-Med igrami so občinst ,(r bavale domače pevke m ^ ^ risti, pripravili so skeč, * $ vo je igral ansabel Zarj • ^ stojnicah pa je bila doj* f nudba jedi in pijač. Jcdljjnl W pravile kmečke žene ki J ju mačini kar malce zarn^Je^ nimajo svojega aktiva žena, pač pa pripadaj' skemu. • D.Z.Žlebir ki-*' Torek, 17. julija 2001 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Nova pridobitev v občini Žirovnica Praznični večer v Gorjah V Smokuču čistilna naprava Za SSTše Občina Žirovnica je izbrala najnovejšo tehnologijo in tako čistilna naprava sploh ni vidna, saj je Vsa pod zemljo. Takih čistilnih napram je pri nas še zelo malo, tehnologija pa temelji na principu aktivnega blata in vpihovanja zraka. Smokuć, 17. julija - V žirovniški občini so po dveh letih in pol, od-Kar obstaja zanimivosti Turistično društvo Gorje je po nekaj letih v soboto proslavilo postavitev turistično informativne table. in h-—J" nova °bč'na' uresničili že kar nekaj lepih in za občino °bcane pomembnih pridobitev. s svojim izgledom ne moti okolice, dejal, da je denar zanjo v višini 26 milijonov tolarjev prispeval občinski proračun - iz ekološke takse, ki jo plačujejo občani za vodo in se zbira v državnem proračunu. Občine, ki gradijo komunalne naprave, lahko ta denar dobijo vrnjen -in tako gaje dobila tudi občina Žirovnica. Čistilna naprava za Smokuč Najprej so poskrbeli za okol. co Vrbe, uredili park in postavili Prešernov spomenik ter pripravili osrednjo Prešernovo Proslavo ob 200-letnici njegovega rojstva. Nato so odprli nov vrtec ob osnovni šoli, ki so ga starši predšolskih otrok željno Pričakovali, a tudi šola je z n°vo stavbo vrtca pridobila ne-*aJ učilnic, tako da bo lat dob mi ic, tako da bo lahko / rimi prostorskimi možnost min'"" tJU)SiorsKimi moznosi- vismi«. obe a na devetletno šolanje, je bila nujna, saj je bila tu kana Ured>m-Pa V ^°'s^m Prostorih lizacija najbolj moteča. Tako nico' 3 ^C knjižnico m telovad- občina postopoma rešuje in od-^ ' pravlja komunalne "črne toč- bjteyS eu"nja pridobitev je prido- ke". Občina je objavila javni na komunalnem področ- razpis za postavitev naprave in .u-Tor.iicL-i šele tretji je uspel, saj sta se dva prijavljena najprej pritožila. Na trgu je veliko tehnologij, Žirovnica je izbrala tisto, ki je med najbolj sodobnimi in neopaznimi, a cenovno sprejemljiva. Izvajalec del je bilo Projektivno podjetje Kranj s podizvajalcem GRATEL, čistilna naprava pa je med najbolj sodobnimi. Ne vidi se nič, razen električne omarice, a kljub temu bo prostor ograjen. Ju' Najbolj pereč kanalizacijski Pr°blem je bil v naselju ^niokuč, saj se je skupna greznica večkrat zablatila, zato je blla sanacija nujna. Občina je kadila za kraj in za 500 enot s°dobno čistilno napravo, ki so J° slovesno odprli minulo sobo-l0.zvečer. j~uPan občine Franc Pfajfar je ob slovesni otvoritvi čistilne na-Prave, ki je v premeru sedem metr«v pod zemljo in je zatorej Ob otvoritvi čistilne naprave - na zunaj se nič ne vidi, razen električne omarice, saj je čistilna naprava pod zemljo so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili, kakšna je nova tehnologija čiščenja blata. Takih čistilnih naprav je pri nas še zelo malo, tehnologija pa temelji na principu aktivnega blata, ki kroži, vpihuje se zrak, blato se useda v jašek, ki se čisti dvakrat letno. Občina letos pripravlja idejni projekt kanalizacije za vso občino, odločali pa se bodo med tremi variantami. Najbolj racionalna se zdaj zdi čistilna naprava Piškovci, saj tri četrtine ži-rovniškega območja visi proti Bregu in ne bi bilo treba prečr-pavanja. Druga možnost je priključitev na radovljiško čistilno napravo, tretja možnost pa na jeseniško čistilno napravo. Študije bodo pokazale, kaj bo najbolj smotrno. Občina pa ima sicer še v načrtu izgradnjo ceste in pločnika skozi vasi ter seveda izgradnjo vodovoda, saj so še vedno naselja, kjer poleti zmanjka pitne vode. • D. Sedej Abraham Prostovoljnega gasilskega društva Hotavlje % jubileju gasilcev nov avto Ob 50 letnici društva so v petek, 13. julija 2001, pripravili slavnostno akademijo s pozdravnimi nagovori in s podelitvijo priznanj. Hotavl. U„ * T ' pred 50 leti, točno 10. junija 1951, ob 20. uri, je bil us-Ustan 1 °°čni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Hotavlje. Na borf |(.Vnem zboru je bil s potrditvijo 45 članov potrjen upravni odsustvaJe °kljubo, da si bodo vsi skupaj prizadevali za razvoj tudi Sn| . Do članom omogočeno učenje znanosti gasilstva, kakor Potrpi .°Sna izobrazba društva. Ugotovili so, da so v prvi vrsti ^tjih'11 ^ ga^eniJe nenadnih požarov oziroma se bodo trudili, da a'' kaLikP ne m Pršlo, delovali pa bodo tudi v primerih povodnenj knvi drUgih nesreč- Sor«, fiU.?° Pridobili motorko gaSii ? 50 metrov cevi' sledil Jc ^etnv Voz in vreteno za cevi' Posod na petroleJin 20-litrsko Cerkv °q Za bencin. Nasproti [j slo)e $v. Lovrenca so postavitvi s? Za SušenJe cevi- v Andre-tor l ar' hiš> pa so dobili pros-nejed snranjcvanje orodja. Kas-igrnfrv dokuPi'i vso opremo, nove ! i nov dom' kupovali ?gra ,.dvt°mobile, ob 30-letnici 3,11 bazen v vasi Debeno. Voljno gasilsko društvo rOSt( ki SQVlJe Je sestavljeno iz trojk, DriPravljenc na prve inier vencije v vaseh, iz katerih priha jajo. Ob 50-letnici delovanja društva, danes društvo šteje 160 aktivnih in 100 podpornih članov, so se spomnili udarniškega dela in požarnih akcij. Največja požarna akcija je bila v Krnicah leta 1986, koje pogorelo gospodarsko poslopje -hlev in kozolec. Njihovo dobro delo dokazuje tudi večje število priznanj, diplom in pohval, ki visijo v sejni sobi Gasilnega doma. Župan občine Gorenja vas -Poljane Jože Bogataj je pozdra- Nov avto, ki bo kmalu sodobno opremljen, je blagoslovil škof Andrej Glavan. V nedeljo se je prireditev začela s parado Prostovoljnega gasilskega društva Hotavlje. c'°nal a Prostovoljno gasilsko društvo Smokuč že tradi- ^iredj0 VSa^° P°letJe pripravi zanimivo kulturno-zabavno iui0 s (?'' "*Je poznana pod naslovom Večer na vasi. Tudi mi-"esc/fl oto J° Mio sredi vaškega smokuškega trga zabavno in trtišk [ SUI S° PriPravili kulturni program z domačimi pevci in cept ot*bo na pihala. Oh tem so s pomočjo dobravskih gasil-S° Musili" POSO<*'^ s*"ro opremo, obiskomlcem prikazali, kuko Uoč t i.We ^ tem Pu so jim navdušeno priskočili na po->$eii| U,' s.ttmi obiskovalci. Gasilsko društvo Smokuč, ki pred-,i'kl„oy0l't..po številnih uspehih na domačih in tujih gasilskih '**Oci7; n fi ^etm bogatejše za novo gasilsko orodje, ki so ga 1 svojemu namenu. • Foto: D. Sedej vil vse navzoče, pohvalil gasilce za vse akcije in dodal: "Ponosni ste lahko na nov gasilni avto, ki bo kmalu sodobno opremljen. Gasilni dom je že dolgo v po nos kraju, gasilci pa ste prav vsak dan dobra povezava med ljudmi. Za razvoj gasilstva se v naši občini ni bati, prav tako skoraj ni občana, ki se ob gasilskih nabirkih ne bi odzval." Ob čestitkah pa je na koncu župan povedal: "Občinski svet je na Zadnji seji sprejel sklep, da se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Hotavlje podeli občinsko priznanje," in požel aplavz navzočih. Nato je spregovoril še predsednik Gasilske zveze Slovenije Marjan Klarič, ki je hotaveljske gasilce pohvalil: "Dobro ste operativno pripravljeni, imate veliko članov - od mladincev do veteranov. Tisti, ki imajo veliko mladih, se jim ni bati za prihodnost. Gasilsko je pomagati ljudem. Vidimo se torej ob 100 - letnici društva." • Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Turistično društvo Gorje, ki ima okrog devetdeset članov, je minulo soboto ob odkritju turistično informativne table pripravilo prijetno srečanje s krajani. Gorje, 17. julija - V soboto je podžupan občine Bled Jože Antonič v Zgornjih Gorjah na avtobusni postaji odkril turistično informativno tablo. Predsednik krajevne skupnosti Alojz Poklukar pa se je zahvalil turističnim delavcem za to za Gorje pomembno turistično pridobitev. V krajevni skupnosti Gorje oziroma na območju Turističnega društva Gorje imajo tako zdaj tri turistične table. 'Že pred tremi leti smo se v turističnem društvu dogovorili, da bomo v Zgornjih Gorjah postavili podobno turistično informativno tablo kot v Spodnjih Gorjah. Od začetnih dogovorov je potem minilo skoraj tri leta. Zbirali smo namreč primerno slikovno gradivo, kar nekaj časa pa je trajala tudi izdelava table v obliki kozolca. Po podobni tabli v Spodnjih Gorjah, ki pa nima panoramsko označenih poti, je manjša tabla tudi v Podhomu. Današnje odprtje turistično informativne table v Zgornjih Gorjah se je izkazalo za zelo primerno ureditev in vklapljanje v prostor. Zato predlagamo vsem v krajevni skupnosti, da pri podobnih informativnih projektih ohranjajo obliko kozolca," je po svečanosti razlagal predsednik Turističnega društva Gorje Franc Mulej. Odprtje turistično informativne table, ki se lepo vključuje v središče Gorij. so v društvu izkoristili za praznično srečanje krajanov. Program so namreč pripravili člani Gorjanskc godbe, folklorna skupina Bled in vokalna skupina Gorjanski fantje. V nadaljevanju pa je za srečanje krajanov in veselo razpoloženje na prostoru pred zadrugo v Gorjah skrbel Blejski trio. • A. Žalar Planinski dom na Ledinah Živahen obisk na Ledinah Kranj, 13. julija Kranjski planinski dom na Ledinah se že sedaj lahko pohvali z velikim obiskom planincev z različnih koncev Slovenije in tudi avstrijskega dela Koroške. Razlog množičnega obiska tiči verjetno tudi v tem, da ima snežni plaz kljub vročim dnem še vedno veliko debelino, kar omogoča odlično poletno, ledeniško smuko. Vsekakor pa sta za tolikšen obisk planinske koče na Ledinah zaslužna letošnja oskrbnika Tržičana Slavka in Branko Borštnar, ki svoje planinske goste razveseljujeta z odlično pripravo preprostih tradicionalnih slovenskih jedi. Planinski dom na Ledinah, ki bo do srede septembra odprt vsak dan, je tudi v dobri in stalni povezavi s Češko kočo, katere oskrbnik je Drejc Karničar. Ob tem pa je potrebno omeniti tudi letošnji sklep Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, da bi se Planinski dom na Ledinah ponovno uvedel v osrednjo slovensko planinsko transverzalo. • N. Ekar Številni planinci zadovoljni zapuščajo dom na Ledinah, katerega oskrbnika sta Slavka in Branko Borštnar. V Lescah bo rolkarsko igrišče Radovljica - Upravna enota v Radovljici je pred kratkim izdala soglasje za izgradnjo rolkarskega igrišča v Lescah. Tako bodo že v kratkem začeli z deli v bližini vrtca, igrišče bo veliko 30 krat 30 metrov, pokrito bo z asfaltom, na njem pa bodo posebna igrala za rolkarje. Naložbo v višini 3 milijone tolarjev financira občina. • U. P. Dve razstavi na temo humorja ARITAS - SATIRA PRVIČ V LOKI Škofja Loka - V petek zvečer je bila v Galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki otvoritev dveh razstav 3. slovenskega trienala satire in humorja Aritas 2001. Na gradu je na ogled izbor del, prispelih na trienale, v Galeriji Ivana Groharja pa izbor del častnega gosta Bineta Roglja. V Galeriji Loškega muzeja so na ogled dela 36. avtorjev. Na letošnji tretji po vrsti Aritas - trienale satire in humorja, ki sicer "domuje" v Šmarju pri Jelšah, tokrat pa sta sodelovala tudi Loški muzej in tamkajšnja kustosinja Barbara Sterle Vurnik, je 71 avtorjev poslalo 173 del. Pred dnevi je bila v Šmarju pri Jelšah podelitev nagrad in priznanj ter otvoritev razstave nagrajencev in nominirancev, katere izbor je bil prenesen v Galerijo Loškega muzeja. Na razstavi prevladujejo karikature, stripi in slike, med avtorji so akademski slikarji Vladimir Makuc, Jože Ciuha in Klavdij Tutta, nekaj pa je tudi objektov. Sicer pa, kot je povedal dr. Milček Komelj, predsednik žirije likovnega natečaja, je Aritas tisti, ki pospešuje razmah umetnostnih zvrsti, ki so bile doslej neupravičeno v ozadju in manj upoštevane. Hkrati pa Aritas dokazuje, da Slovenci še kako imamo smisel z.a humor, \z.bor del častnega gosta za likovno satiro na letošnjem tricnalu pa si lahko ogledate v Galeriji Ivana Groharja. Obe razstavi bosta na ogled do 1. sep-A. Zor man Fojž tembra. 'Peč za enkratno ogrevanje" • LK., foto Gorazd K. _Glasbeno poletje v Bohinju ._ IZVRSTNA SLOVENSKA GLASBENIKA Srednja vas v Bohinju - V četrtek, 19. julija, ob 20.30 uri bo v Cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi na sporedu drugi koncert iz cikla Glasbeno poletje v Bohinju 2001. Nastopila bosta flavtist Matej Grahek in violončelist Gregor Marinko. Na tokratnem koncertu bosta nastopila priznana slovenska solista, ki sta za svoje uspehe doslej prejela že mnoga priznanja in nagrade doma in po svetu. Flavtist Slovenske filharmonije Matej Grahek se je po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je zaključil tudi podiplomski študij, izpopolnjeval tudi v Salzburgu pri priznani flavtistki Ireni Grafenauer. Nastopa tudi z Big bandom RTV Slovenije in z različnimi komornimi skupinami, lani pa je izšla njegova zgoščenka Opus di Jazz. Kot finalist mednarodnega tekmovanja EBU bo septembra nastopil v Bratislavi. Violončelist Gregor Marinko, ki je na ljubljanski akademiji diplomiral pri prof. Cirilu Škerjancu, je poleg mnogih nagrad prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Elgarjevega koncerta za violončelo in orkester z orkestrom Slovenske filharmonije. V slednjem je že sedem let tudi namestnik solo čelista. Na četrtkovem koncertu bosta glasbenika bodisi v duetu ali v solo nastopih predstavila dela Beethovna, J.S. Bacha in skladateljev kot so F. Danzi, G. Cambini, E. Bozza, H. Tann in H. Villa - Lobos. V četrtek, čez teden dni v Bohinj prihaja Duo Molino, ki ga sestavljata violinist Viktor Kuna in kitarist Milan Zelenka. • LK. Glasbenemu festivalu Bled tudi mednarodna podpora MEDNARODNI (JLASBENI £ESTIVAL BLED &OOI 18.7. 19.00 Festivalno dvorana: N0C SLOVENSKIH SKLADATELJEV rezervacije: TeL: 04/5780-514 BLED 05.~T8.O7 BOOI TUDI V PRIHODNJE ŽELJA PO SODELOVANJU Bled, 17. julija - Po štirinajstih dneh in 14 koncertih, na katerih so se publiki predstavili glasbeniki različnih držav, največkrat so to bila znana glasbena imena, se bo festival zaključil jutri z že tradicionalnim koncertom (tokrat tudi prvič v okviru festivala) Noč slovenskih skladateljev. Letos močna mednarodna podpora. V preteklih dneh smo na petih koncertnih prizoriščih na Bledu in v Radovljici slišali zelo različne koncerte, med katerimi velja posebej omeniti izvrsten nastop japonskega kvarteta Quarteto Armonico in večer virtuoznih del za godala na blejskem otoku ter gostovanje italijanskega violinista Marca For-niacarija ter Cremonskih solistov. Glede na to, da udeleženci prihajajo iz različnih držav, je Mednarodnemu festivalu Bled tudi letos uspelo pridobiti podporo številnih tujih veleposlaništev v Sloveniji. "Najprej bi želel čestitati pobudnikom, organizatorjem in prirediteljem festivala, posebno gospodu županu in gospodu mag. Jerneju Brencetu, umetniškemu vodji festivala. Z zadoščenjem lahko gledamo na lepo tradicijo. Že tretjič me je v funkciji kulturnega atašeja doletela čast, da otvorim glasbeni večer, ki je posvečen avstrijskemu skladatelju. Ta večer je bil letos v zana-menju avstrijskega skladatelja Gottfrieda von Einema, velikega individualista našega časa. Njegova žena, gospa Lotte In-griseh, se je tega večera udeležila in nam na kratko orisala njegovo življenje in delo. Sledil je še prijeten večer Fritza Kreisler-ja 8. julija, organizacijo katerega je prevzel prof. Michael Frischenschlager z Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. 14. julija pa se je, skupaj z Mednarodnim mladinskim godalnim ' orkestrom GMS, z zahtevnim glasbenim programom predstavil avstrijski čelist VVolfgang Panhofer. Mednarodni glasbeni festival Bled Prof. Dejan Bravničar je podelil nagrade violinistkam, med njimi tudi obetavni tni glasbenici Joo-Ji Kim iz Koreje. pripravlja koncerte na zelo visoki glasbeni ravni in povezuje poleg tega narode med seboj. Ker Avstriji okrepitev in poglobitev dobrososedskih odnosov veliko pomeni, je treba to regionalno sodelovanje na glasbenem področju visoko ceniti," je povedal Maximilian Eichinger, kulturni svetnik avstrijske ambasade v Ljubljani. Dr. Holgar KolIey, nemški kulturni ataše v Sloveniji, pa dodaja: "Nemško veleposlaništvo ocenjuje Mednarodni glasbeni festival Bled kot pomembno priložnost za mlade glasbenike, da navežejo medsebojne stike in izmenjajo izkušnje. Občinstvo festivala se lahko veseli raznolikih Kot vsako leto so v sklopu festivala tudi tokrat pripravili mednarodno tekmovanje violistov in violinistov. Po besedah predsednika žirije Jurgena Kussmaula je bilo letošnje tekmovanji' violistov na zelo visokem nivoju izmed 5 glasbenikov, ki smo jih slišali v finalu, pa je prvo nagrado dobila Mihoko Kussama iz Japonske, drugo Ariane Becker - Bender in tretjo Mieha Afkham, obe iz Nemčije. Žirija mednarodnega tekmovanja za violino, ki ji je predsedoval prof. Dejan Bravničar, pa se je odločila, da prve in druge nagrade ne ho podelila. Dve enakovredni tretji nagradi sta prejeli Vida Sebastian iz Slovenije in Joo-Ji Kim iz Koreje. Posebno nagrado za najmanjšo udeleženko je prejela Klavdija Jarc iz Slovenije. predstav iz različnih držav, med drugim tudi iz Nemčije. S prevzemom pokroviteljstva zaključnega koncerta udeležencev mojstrskih tečajev pa je veleposlaništvo želelo prispevati k uspehu festivala." Podobnega mnenja so tudi na italijanski ambasadi. Carla Ma-ria Burri, direktorica Italijanskega kulturnega inštituta, je prepričana, da je pred festivalom še uspešna prihodnost: "Že od lanskega leta zelo občudujem Festival Bled. Prav zaradi tega sem sprejela povabilo k sodelovanju pri dveh koncertih: Dua Fornaciari - Lambertini in I solisti di Cremona. Prepričana sem, da bo ta restival - resno in dobro organiziran - dosegel veliko uspeha in bil uspešen za ljudi, ki imajo radi godala in glasbo na splošno." Letos so z organizatorjem sodelovali tudi Hrvati. "Festival Bled je priložnost za vse nas, ki smo gosti v vaši čudoviti deželi, da predsW}?° slovenski publiki naše ^etn A, dosežke, za katere misA'"10' °" so tega vredni. Kljub temu," -sta kuhurna izmenjava in *°f 'ovanje med našima dvem* "f*. lama vsebinsko bogata, mo, da je potrebno izkoristi' vsako priložnost, da postane J boljša. Glede na to upanio, « nam bodo možnosti dovolfrf' da tudi prihodnje leto dostofi predstavimo Republiko Hn**g na tej cenjeni prireditvi," mejj na Veleposlaništvu republik11 vaške. Jutrišnja Noč slovenskih dateljev bo na Bled bržkone P vabila številne poslušalce, m bomo slišali skladbe 28 slom skih sodobnih skladatelje^, petih urah pa bo nastopi'0 vfc kot 100 solistov. Večina skia° bo krstnih izvedb. foto: Gorazd K*v Nove knjige PESMI Kiselfest gre naprej TURJAŠKA ROZAMUNDA Kranj - V četrtek, 19. julija, ob 18. uri bo v okviru Poletnega otroškega festivala Kiselfest na vrtu gradu Khislstein s predstavo Turjaška Rozamunda nastopilo gledališče Balinkugla. Predstava Turjaška Rozamunda je odrska znanstvena lutkovna komedija, ki je nastala kot solo predstava Marjana Kunaverja in je odprtega tipa, podobna uličnemu lutkovnemu gledališču. Predstava se namreč seli iz kraja v kraj, iz prostora v prostor, iz enega v drugi čas. V tem trenutku se predstava, katere nadnaslov je sicer Vrata, ukvarja s tematiko Franceta Prešerna. Gledališki prostor je kočija, v Kuhaverjevi interpretaciji pa nastopajo klasične ročne lutke. • I.K. ANICA IN DRUGAČNE Pri založbi Mladinska knjiga sta izšli prvi knjigi iz zbirke . avtorice Dese Muck, pod naslovom Mali rimski cirkus P 1 skriva pesniška zbirka "najlepših" Andreja Rozmana K Knjige so namenjene najmlajšim bralcem. Ko gre za mladinsko in otroško čtivo, sta Desa Muck in Rozman Roza seveda preverjeni imeni. Vsestranska ust . ^ za otroke in odrasle, "multipraktika", kot jih je na n^4aV ^ je ^° stavitvi hudomušno najavil urednik Andrej lic. Desa M"c ^ slej napisala kar nekaj knjig namenjenih predvsem ^fl-u hf** kom, z zbirko Anica pa tokrat posega na police najmlaJsl^jr|(ć' cev, tistih, ki knjigo prvič vzamejo v roke. Prva naslova i Anica in materinski dan tet Anica in grozovitež, sta zgovo 1 jjjtf po sebi, mama je nekaj najpomembnejšega na svetu, stra ^ včasih prevelike oči. Pisateljica pripoveduje skozi oči ^^.jjai11' ,—— . ,,. m,v,tv~~j~ ., ..racu"' deklice Anice Pivnik. Knjigi sta bogati z barvnimi.llu ietaf°f' Ane Košir, črke so velike, stavki kratki, tekst je očiščen^flp s cej zalezovala svoje otroke," v potrdilo pravi Desa. Jeseni ne tudi rezultat lastnih izkušenj avtorice. "Zadnje čase ^gta Zgodbi delujeta prepričljivo, avtentično in sodobno, karj^ 0 zbirki izšli še dve knjigi: Anica in zajček in Anica in športni dan. Druga novost je zbirka pesmi za otroke Mali rimski c ga najboljših slovenskih ustvarjalcev za otroke Andreja C|i Roze. Avtor mnogih predstav, tudi /birka pesmi se imen izmed njih, se tokrat predstavlja s pesmimi. Gre za "best of" pesmi, ki jih je doslej izdal v Cicibanu in v o ^0tf ših izdajah (Limanica za predgospodiče in Črvive PeS.f&\c»vil ne pesmi se lotevajo nekonvencionalnih tem. mladega bijo k pogledu z druge strani, njegov jezikovni izraz J©*--^ ^0c esočen^i presiven, mestoma pogovoren. Si predstavljate, kaKO ^.%o^ mleko, ko ga obarvamo s kakavom, ali pa kako izgleda j #0. ustracijami ozimnica...? S pesmimi Andreja Rozmana in i ka Čoha je to lažje. • Igor K. 2**. 17. julija 2001 GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Nov dosežek Laboratorija Lotrič iz Selc Poleg umerjanja tudi kontrola meril Laboratorij Lotrič je prvi v Sloveniji pridobil akreditacijo za kontrolo tehtnic, uteži in naprav za merjenje prostornine. Brez sindikata, na oglasno desko Lot'*11^' ^ °bčini Železniki so ponosni na podjetje Marka p r'°a v Selcih, v katerem se ukvarjajo z meritvami mase in kar !ne* Zato so podelitev akreditacijske listine pripravili rat v.°"činski sejni sobi. Seveda tudi zaradi tega, ker je Laboda r,J Lotrič med prvimi podprl občinsko akcijo zbiranja Že|ar^ Za nuJno medicinsko pomoč v Zdravstveni postaji e:zniki. Laboratorij Lotrič je poklonil 140 tisoč tolarjev. Ub, i ^kasneje so začeli overja-. enlnike mase, nato so svojo razširili tudi na kali-(umerjanje) tehtnic, za moratorij Lotrič v Selcih de-luJe deset let in v tem času stal-no širi svojo dejavnost. Sprva So se ukvarjali s servisom in pripravo tehtnic za žigosanje, leta '"2 so dobili dovoljenje za pri-Pfav na žigosanje meril mase. U JeJavnosT hiranje "teži in naprav za merjenje Prostornine ter servisiranje me-..lcinskih instrumentov za ana-1Zo človeških tekočin. Akreditirani tudi za kontrolo meril (Laboratorij Lotrič je januarja ^ Pridobil akreditacijo po k ,ndardu SIST EN 45001 za sk ubriranJe na področju etalon-d ln uteži od enega miligrama ^ dyajsetih kilogramov, neav- ^atskih tehtnic od enega mi-Jf ama do tisoč kilogramov in Uv*0rnine fluidnih tekočin -Wlranie pipet, pipetorjev, //tr m dispenzorjev do dveh venci' SedaJ so pridobili še sloni,,;Ko akreditacijo, da izpol-pjfj° Zahteve standarda SIST N 45004 tipa C za kontrolo tujih certifikatov. Akreditacijske službe v različnih državah namreč delujejo po istih načelih. Prav zaradi tega zavod Slovenska akreditacija ne deluje več pri Uradu RS za standardizacijo in meroslovje. S 1. majem seje osamosvojil, do konca letošnjega leta naj bi z Evropskim akreditacijskim združenjem podpisal sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij. V Laboratoriju Lotrič že sedem zaposlenih V Laboratoriju Lotrič hkrati s širitvijo dejavnosti narašča tudi število zaposlenih, sedaj jih je skupaj z Markom Lotričem že sedem, letos nameravajo zaposliti še dva sodelavca. Lani je promet znašal 56 milijonov tolarjev, zaposlenih je bilo pet. Letos naj bi podobno rast kot pri številu zaposlenih dosegli tudi pri prometu. Vse bolj se ozirajo na hrvaški trg, kjer sodelujejo z zagrebškim podjetjem Vaga in si obetajo precej posla. Zaradi širitve dejavnosti so poslovni prostori v pritličju sta- Marko Lotrič je županu Mihaelu Prevcu (desno) izročil ček za 140 tisoč tolarjev in tako kot eden prvih podjetnikov prispeval denar za nujno medicinsko pomoč v Železnikih. n • . zunanjo podobo je poskrbel oblikovalec Lojze Ferfila iz Železnikov, na vozila so lotrič • tudi star slovenski pregovor, da dobra vaga v nebesa pomaga. V Laboratoriju Ze sedem zaposlenih, poleg Marka Lotriča in njegove žene Mojce so to Ivan Koblar, Janez Bajželj, Janez Frelih, Matjaž Katrašnik in Boris Kolman. Ni neavt • „™ Ut-ežj jn n°matskih tehtnic in novanjske hiše postali pretesni le. 2a merjenje prostorni- in zgraditi nameravajo nove. j Marko Lotrič je povedal, da letos nameravajo v Selcih kupiti | zemljišče, kar naj bi jih veljalo | približno 5 milijonov tolarjev. j Pač niTh ' ni kaJ- Taksna je l^če-h ,Va deJavnost. Po do-L°triCB ,ahko dejali, da v.'uicevem laboratoriju napra-se zadnji korak. Doslej je Ul' .nJ>n umerjeno tehtnico ali l0ex Potrdil še državni kontrolo r\°sle:i tudi to ni več Potreb" i ■ Uržava torej Marku Lotriču njegovim sodelavcem pov-lm zaupa. Poštovanje mednarodnih &ma evropskih standardov ,Jr EN 45000 zagotavlja / ^narodno prepoznavnost, gričev laboratorij je tako w0sobljen za delo povsod po Ho lzv°zniki, ki uporabljajo t ritve Laboratorija Lotrič si s Pot Z5ižaJ° stroške, saj jim ni v Je no ponavljati preskusov Ujlm ali pridobivati dodatnih Zbiranje denarja za nujno medicinsko pomoč Laboratorij Lotrič je med prvimi podprl občinsko akcijo zbiranja denarja za nakup potrebnih aparatur za nujno medicinsko pomoč v Železnikih, Marko Lotrič je županu Mihaelu Prevcu izročil ček za 140 tisoč tolarjev. Občina Železniki je lastnik Zdravstvene postaje Železniki, prenesli ga bodo tudi v njeno upravljanje, kar so že napravili v Žireh. Tudi v Železnikih imajo vsi zdravniki zasebno prak- Marku Lotriču je akreditacijsko listnino izročil direktor Slovenske akreditacije dr. Samo Kopač. so obnovili pritličje, kar je veljalo sedem milijonov tolarjev, letos naj bi za obnovo prvega nadstropja dobili pet milijonov tolarjev, je povedal župan Mihael Prevc. Zdravniki Branko Košir, Gregor Habjan in Špela Peternelj in fizioterapevtka Valerija Pretnar so zaradi slabe opremljenosti za nujno medicinsko pomoč in fizioterapijo dali občini pobudo, da so skupaj pripravili akcijo zbiranja denarja za nakup potrebnih aparatur. Država za nujno medicinsko pomoč denarja ne prispeva, saj je za Selško dolino dežurna zdravniška pomoč v Škofji Loki, kjer dežurajo tudi zdravniki iz Železnikov. Vendar je petnajstminutna vožnja v Škof-jo Loko lahko tudi usodna, bolnikom ali ponesrečencem vendar ne moremo odreči nujne pomoči, nimamo potrebnih aparatur, s katerimi bi lahko pomagali. Zato smo se odločili za akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Potrebujemo 44 tisoč mark, od tegajbo tri četrtine denarja namenjenega za nujno medicinsko pomoč, četrtina za fizioterapijo, je povedal zdravnik dr. Branko Košir. Akcija bo potekala do konca oktobra, obrnili so se na podjetja, obrtnike in občane občine Železniki. Z zbranim denarjem bodo kupili defibrilator, ki je potreben pri reševanju bolnikov s srčnim zastojem ali pri motnji srčnega ritma, dve kisikovi bombi za pomoč bolnikom z dihalno stisko, reanimacijski voziček za reševanje življenj, oksi-meter za ugotavljanje dihalne ogroženosti, aspirator za čiščenje dihalnih poti in aparaturo za ugotavljanje prehodnosti ožilja. Fizioterapevtka pa potrebuje posebno posteljo za razgibavanje po poškodbah in kapeh, elektrostimulator, aparat za mi-kromasažo in za hitrejše zdravljenje poškodb in okvar na hrbtenici. • Marija Volčjak Zdravnik Branko Košir pravi, da je za bolnike lahko pot do Škofje Loke usodna. so. Ministrstvo za zdravstvo pomaga pri obnovi poslopja, lani Delavcem Jelovice nižje plače Škofja Loka, 17. julija - Delavce škofjeloške Jelovice je pred dnevi presenetilo obvestilo na oglasni deski. Z njim jim je predsednik uprave Jelovice Zvezdan Žlebnik sporočil, da bodo junijske plače nižje za 13 odstotkov, enako naj bi veljalo tudi za julijske. Pred enim mesecem so plače za 17 odstotkov najprej znižali delavcem z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, sledilo pa je znižanje tudi vsem ostalim delavcem. Podjetje Jelovica je izguba jugoslovanskega trga zelo prizadela in se je temu primerno zmanjšal tudi obseg poslovanja. Kljub vsakoletnim težavam z izgubo so spoštovali kolektivno pogodbo in delavci so v skladu z njo redno prejemali plače. Zato jih je odločitev predsednika uprave presenetila, še bolj jih je presenetil način sporočanja, kajti za nižje plače so izvedeli kar z oglasne deske. Plače naj bi jim znižali za 13 odstotkov, za tak ukrep pa se je uprava podjetja odločila zaradi zaostajanja pri realizaciji načrtovanega prometa. Zvezdan Žlebnik, predsednik uprave Jelovice, odločitve ni želel komentirati in naj bi bil že od minulega tedna na službeni poti. Tudi včeraj z njim nismo uspeli govoriti, ker je bil nedosegljiv. Jelovica je zaprla prodajalni v Novi Gorici in v ljubljanskem BTC, slabo kaže tudi kranjski prodajalni. Lansko leto'je Jelovica končala z izgubo. Največji lastniki Jelovice so s 17,2 odstotka Kapitalska družba, z dobrimi 15-odstotki Infond Zlat, 7,7 odstotkov ima Slovenska odškodninska družba, 6,8 odstotkov pa ima Gorenjska borzno-posredniška družba. V Jelovici je zaposlenih 640 delavcev, ki zahtevajo spoštovanje kolektivne pogodbe, kar so na včerajšnjem dopoldanskem sestanku zahtevali tudi predstavniki sindikata. "Presenetil nas je direktorjev način obveščanja, saj nas je o tako pomembnih zadevah, kot so plače in njihovo znižanje, obvestil kar s sporočilom na oglasni deski. S svojo namero sindikata ni seznanil, niti ni iskal našega soglasja. Podpisan imamo socialni sporazum, ki se dosedaj ni kršil in tudi kolektivna pogodba je bila spoštovana. Predsednik uprave nas je sredi minulega tedna povabil na pogovor in nam pojasnil, da namerava za 13 odstotkov znižati tako junijske kot tudi julijske plače; Delavci in sindikat se z zniževanjem plač ne strinjamo. Ker so junijske plače že obračunane, bomo v petek, 20. julija, dobili nižje plače, zahtevali pa bomo, da nam junijsko zmanjšanje izplačajo pri julijskih plačah. Pri slednjem bomo vztrajali," je povedala Olga Drabik, predsednica sindikata Včeraj so se predsednik uprave Jelovice Zvezdan Žlebnik in člani kolegija sestali s predstavniki sveta delavcev in sindikata, ki so vodstvu izročili pisni predlog dogovora, v katerem so zahtevali, naj junijsko 13-odstotno zmanjšanje plače izplačajo z julijsko plačo in naj v prihodnje spoštujejo kolektivno pogodbo. Olga Drabik, predsednica sindikata v Jelovici, je po kolegiju povedala le. naj bi pisni odgovor vodstva podjetja dobiti še danes, stavka pa zaenkrat ni napovedana. v Jelovici. Drabikova je zanikala možnost stavke, saj je sindikat zaenkrat ne namerava napovedati. "Upamo, da se bomo na današnjem (ponedeljkovem op. p.) sestanku s predsednikom uprave uspeli sporazumeti in bo sprejel našo zahtevo po spoštovanju kolektivne pogodbe. V skrajni sili bi pristali tudi na julijsko znižanje, vendar le ob zagotovilu, da bomo tako junijsko kot tudi julijsko razliko dobili izplača-noin da se znižanja ne bodo ponavljala," je še dodala Drabikova. Nižje junijske plače naj bi delavci Jelovice dobili v petek, prihodnji ponedeljek pa se v Jelovici začne enotedenski kolektivni dopust. • R. Škrjanc Radovljiška Alrnira šla v stečaj Brez dela 276 delavcev Nekaj delavcev ostaja v podjetju, da dokončajo začeta dela. Ob stečaju 200 milijonov tolarjev dolgov. Radovljica, 17. julija - Minulo sredo se je s stečajem končalo umiranje na obroke radovljiške Almire, nekoč ene vodilnih slovenskih tovarn pletenin, ki so bile znak kakovosti in vrhunskega oblikovanja. Odločbe o prenehanju delovnega razmerja je dobilo vseh 276 delavcev (večinoma delavk). Sreten Ostojič, predsednik uprave Almire, je konec junija na kranjskem Okrožnem sodišču vložil predlog za stečaj omenjenega podjetja. Lanska prisilna poravnava je začasno nakazala možnost rešitve podjetja, vendar večjih vsebinskih in poslovnih sprememb ni prinesla. Omenjeni predsednik uprave, ki je vodenje Almire prevzel pred dobrimi štirimi meseci, je menil, da bi bilo podjetje moč rešiti pred leti, ko so začeli prodajati njeno premoženje, denar pa so namesto za razširitev proizvodnje in izboljšanje tehnologije porabili za plačilo dolgov. Tudi med lastniki ni bilo navdušenja za dokapitalizacijo. Država ima v Almiri 18-odstotni delež. Kapitalska družba 14-odstotnega, Zavarovalnica Triglav 6-odstotnega, 43-odstotni delež pa imajo mali delničarji. Nemško podjetje Rabe, Almirin poslovni partner, je nameraval najeti prostore in stroje, vendar bi zaposlil le okoli 20 delavcev. Predloga niso sprejeli niti lastniki niti delavci, zato je bil stečaj neizbežen. Andrej Marine, stečajni upravitelj, je povedal, da drugih možnosti kot stečaj ni bilo več." Odločbe bo prejelo vseh 276 delavcev. Nekateri so jih že, drugi jih bodo v naslednjih dneh, 157 delavcev pa smo za določen čas enega meseca obdržali le zaradi dokončanja začetih dodelavnih in lastnih poslov. Delamo zelo kratkoročno in dokler vseh začetih del ne končamo, bomo pogodbe podaljševali le za en mesec, kar pomeni, da so delavci v podjetju le za določen čas. Med odpuščenimi je tudi dosedanji predsednik uprave gospod Ostojič. Dolgov ob stečaju je bilo za 2 milijona mark, vendar zdaj čakamo, da se nam bodo začeli oglašati upniki in potem bomo šele videli kolikšen je v resnici dolg," je še pojasnil Marine. • R. Škrjanc Jubilej Rotomatike iz Spodnje Idrije V bodoče deli za avtomobilsko industrijo Vrednost lanskega izvoza idrijske Rotomatike je dosegla 8,9 milijarde tolarjev, uvoz pa je bil vreden 3,7 milijarde tolarjev. Rotomatika je del Holdinga Hidria, ki posluje tudi na Gorenjskem. nega deleža v Evropi. Na svojem področju želi biti vodilna v Evropi najkasneje do leta 2010. Rotomatika se ponaša s tridesetletno tradicijo in vodilno vlogo pri proizvodnji elektromotorjev, njihovih komponent in ventilacije. Nad 80 odstotkov svojih izdelkov proda v Evropi, ostali del pa v Združenih drža- Predstavniki tovarne in kraja za skupno mizo. Od leve predsednik poslovodnega odbora Rotomatike Iztok Seljak, Slavio Hladnik, predsednik Turističnega društva Fara, in Ivan Hladnik, predsednik krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Spodnja Idrija ima namen postati samostojna občina. Spodnja Idrija, 17. julija - V Sloveniji ni veliko primerov tako trdne povezanosti med tovarno in okoljem, kot je to v primeru Spodnje Idrije in Rotomatike, največje gospodarske družbe v dolini ob reki Idrijci. V tridesetih letih delovanja Rotomatike seje razvijala tudi Spodnja Idrija, ki je danes med najbolj urejenimi slovenskimi kraji te velikosti in ima ambicijo postati samostojna občina, ločena od sedanje občine Idrija. "Rotomatika je vsa leta ogromno vlagala v okolje, v izgradnjo cest, infrastrukture in trgovskega središča, skratka v napredek kraja, v katerem deluje. Tudi v strategijo in vizijo natega, razvoja umo /.apisall, da tovarna v okolju ne sme biti tujek, ampak jo morajo ljudje vzeti za svojo. Ona pa mora z vlaganji v razvoj kraja to naklonjenost vračati. V sozvočju tovarne in kraja je pomemben vzrok za naših uspešnih 30 let," je dejal Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Rotomatike d.o.o. Tovarna je svojo povezanost s krajem dokazala tudi s s tem, da je za slavnostni dan izbrala soboto, 7. julija, ko je Spodnjo Idrijo obiskala mednarodna ocenjevalna komisija mednarodnega tekmovanja s področja okolja in turizma Entente Flo-rale. Spodnja Idrija tekmuje s še devetimi kraji iz Portugalske, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Francije, Madžarske, Avstrije, Irske in Velike Britanije v kategoriji manjših krajev oziroma vasi. Rotomatika je zvečer, na zaključni slovesnosti, podarila Spodnji Idriji nov grb, ki ga bodo 15. avgusta, na Marijin praznik, slovesno odkrili na pročelju stare osnovne šole, kjer bo tudi sedež nove občine. Rotomatika je član slovenske mednarodne korporacije Holding Hidria, v kateri so še AET Tolmin, Iskra £RO iz Kranja, IMP TIO iz Idrije in Tomos iz Kopra. Njeno lansko poslovanje je bilo uspešno, saj je znašala vrednost izvoza 8,9 milijarde tolarjev, vrednost uvoza pa 3,7 milijarde tolarjev. V vodstvu družbe so predsednik poslovodnega odbora Iztok Seljak in podpredsednika Dušan Lapajne in Andra Krapš - Rejc. Razvoj družbe s poznano in cenjeno blagovno znamko temelji na lastnem razvoju in trženju, na rasti tržnih deležev, ki imajo osnovo v lastni globalni prodajni mreži. Rotomatika vidi svojo prihodnost na intenzivni narav ni rasti z mešanimi družbami in prevzemi in povečevanjem trž- Dedek Jaka in Babica Jerca vabita Železniki, Gorenja vas in Žiri - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita na prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo v soboto, 21. julija 2001, od 8. do 12. ure v Železnikih pred pošto, v Gorenji vasi pred banko in v Zireh pred Zadružnim domom. Na tržnici bodo kmetije škofjeloške regije ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca, to so kakovostni preidelki iz lastnih kmetij ter izdelki domače obrti. Poskrbljeno bo tudi za popestritev prireditve. • B.B Dvestotisoči uporabnik Si.mobila je postal Konrad Rado Oko-rn. Prejšnjo sredo, II. julija 2001, mu je predsednik uprave Si.mobila Bojan Dremelj podaril enega najsodobnejših mobilnih telefonov Siemens SL 45. Oh tej priložnosti je poudaril tudi uspeh svojega podjetja, saj so mednarodne raziskave pred leti predvidevale, da bo v Sloveniji leta 2005 le 150.000 uporabnikov, v Si.mobilu pa načrtujejo do konca leta že 250.000 uporabnikov. Razen mobilnega telefona je Konrad Rado Okorn prejel še nogometno žogo. Na sliki: Bojan Dremelj, Konrad Rado Okorn in Tomaž K ne. Telefon trade. • B.B., foto: T. D. dustrije ogrevanja, pri hlajenju in ventilaciji ter pri avtomobilski industriji. Sodelovanje z avtomobilsko industrijo je del prihodnosti Rotomatike. Zato se je vključila v pilotni projekt ustanavljanja "slovenskega avtomobilskega grozda". Spodnja Idrija hitro napreduje. V kraju je sedež največje in- Na proslavi 30-letnice Rotomatike so nastopili pevski zbori iz Idrije in nekaterih drugih primorskih krajev. vah Amerike in na daljnem Vzhodu. Nad 800 zaposlenih se dnevno spopada s spremembami v dinamičnem okolju, ki jih zahteva mednarodna konkurenca. Idrijska Rotomatika se bo v naslednjih petih letih še bolj specializirala na področju in- dustrijske korporacije v tem delu Slovenije, Holdinga Hidria, v katerega družbah je zaposlenih 2500 ljudi. S kranjskim Erom je pomemben del holdinga tudi v Kranju, vedno bolj pa se uveljavlja tudi na Jesenicah. • J. Košnjek, foto: J.K. Pivovarna Laško kupuje delnice Uniona Prevzem spodbudil borzno trgovanje Pivovarna Laško objavila namero o delnem odkupu četrtine delnic ljubljanske Pivovarne Union - Živahno trgovanje z delnicami obeh pivovarn - Z Unio-nom Pivovarna Laško pridobila tudi Fructal - Povezovanje slovenskih pivovarjev 'zaščita' pred tujo konkurenco? Ljubljana, 17. julija - Odločitev Pivovarne Laško o nakupu četrtine konkurenčne Pivovarne Union je bila zagotovo vest dneva, od katere so si poleg kupca meli roke tudi na ljubljanski borzi, kjer je bil promet minuli četrtek rekorden. Dan so končali z desetimi milijardami sklenjenih poslov. Pivovarna Laško je namreč omenjenega dne objavila namero o odkupu 20 do 24,9-odstotnega deleža delnic ljubljanske Pivovarne Union, kar pomeni nakup četrtine konkurenčne pivovarne. V pivovarni Union nakupa niso želeli komentirati in napihovati stvari, v sporočilu medijem so zapisali le, da pričakujejo, da bo celoten postopek izpeljan v skladu z zakonodajo, po kateri se bodo ravnali tudi sami. "Uprava Pivovarne Union meni, da je prodaja delnic pravica lastnikov in vsak lastnik lahko svobodno odloča o tem, kako bo ravnal s svojim kapitalom. Objava namere za odkup delnic v ničemer ne vpliva na tekoče poslovanje podjetja, ki v teh dneh še povečuje svojo proizvodnjo," so še zapisali v sporočilu. Pivovarna Laško naj bi imela v Sloveniji 50-odstot-ni tržni delež, Pivovarna Union pa 40-odstotnega. V obeh pivovarnah so zanikali možnost prevzema in v medijih pojasnili, naj bi šlo za koristno povezovanje slovenskih pivovarjev pred tujo konkurenco in vstopom tujega pivovarja na slovenski trg. Po neuradnih podatkih in informacijah je bilo minule dni večkrat slišati, naj bi Pivovarna Laško imela terminsko zakupljenih več kot polovico Unionovih delnic, kar pa bi že lahko pomenilo koncentracijo kapitala in bi v tem primeru svoje moral reči tudi urad za varstvo konkurence. Izjavo za javnost so pripravili tudi v Pivovarni Laško in v njej pojasnili, daje namen nakupa lastniškega deleža v Pivovarni Union konsolidacija razmer pri proizvodnji in prodaji brezalkoholnih pijač in piva. Družbi Pivovarna Laško in Radenska sta prepričani, slednje so zapisali tudi v izjavi za javnost, da se bo z nakupom četrtinskega deleža Uniona povečala sposobnost tržnega prodora blagovnih znamk na jugovzhodne evropske trge oziroma trge nekdanjih republik Jugoslavije in okrepila konkurenca tujim sorodnim družbam na teh trgih. "Morebitno povečanje lastniškega deleža družb v Pivovarni Union bo usklajeno z nadaljnimi dogovori z upravo in lastniki Pivovarne Union ter v skladu z odločitvijo Urada za varstvo konkurence RS." je laška pivovarna še zapisala v izjavi. Omenjena pivovarna je v prvi polovici letošnjega leta glede na lansko obdobje povečala prodajo piva za 15 odstotkov, lakega povečanja niso imeli že od leta 1990, kar 40 odstotkov celotne prodaje je šlo v izvoz. Prodaja na slovenskem trgu stagnira, povečuje pa se tržni delež prodanega piva blagovnih znamk Pivovarne Laško. Dobro posluje tudi Radenska, d.d. ter družbi laške pivovarne Jadranski pivovari, d.d. iz Splita in Vi-tal, d.d. iz Mestinja. Povezane družbe laške pivovarne so lani prodale skupaj 162,5 milijonov litrov vseh vrst pijač in se uvrščajo med največje proizvajalce pijač v Evropi, vodilne pa so na trgih jugovzhodne Evrope. • R. Skrjanc MEŠETAR Spremenjen zakon o davčni službi Vlada je sprejela predlog spremenjenega zakona o davčni s'u^ Sprememba obravnava časovno uskladitev zakona o plačilne prometu in z nemotenim opravljanjem dela Agencije za olačilm promet. Agencija bo morala opravljati plačilni promet za PraV., osebe vse dotlej, dokler ga ne bodo v celoti prevzele banke. Pra no, hitro in zanesljivo opravljanje plačilnega prometa je ne(jv° no eden od temeljev učinkovitega gospodarjenja in zato v veliK-interesu države. Kapital za začetne naložbe Poslovni in finančni načrt javnega sklada Republike Slovenj za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovensK g podeželja za leto 2001 je vlada sprejela. Letos bo sklad razdelil 1,7 milijarde tolarjev ugodnih posojil, za 585 milijonov tolarJuS. poroštev in za 150 milijonov tolarjev spodbud v oblik' tanovitvenega kapitala. Osnovna obrestna mera za spodbude TOM + 2,5 odstotka. Javni sklad namerava letos podpreti I& četne investicijske projekte podjetniškega značaja" in "začetne . vesticije v regionalno razvojno infrastrukturo". Skupaj z . nistrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo pote ^ tudi projekti prestrukturiranja kmetij. Predvidena je tudi tanovitev Sklada tveganega in semenskega kapitala. Na novega sklada bo financiranje podjetnikov - začetnikov in in _ tivnih novih projektov v Sloveniji. Spremenjena je tudi ured ^. dodeljevanju spodbud. To bo odslej urejeno s pravilnikom nistrice za gospodarstvo. Jasneje bo treba opredeliti splošna p ila za dodeljevanje spodbud. Slovenija na repu vlaganj« Med tranzicijskimi državami je Slovenija glede na tuja - . na repu, je ugotovil Dunajski institut za mednarodno gospo" . vo (W1IW). Vodilna je Poljska, ki je dosegla lani za 9 mwF, dolarjev tujih investicij, letos pa jih bo za 8, na drugem nieSf!Uv[a. je Češka, ki je bila lani deležna 4,5 milijarde dolarjev tujih ^ ganj', letos pa jih bo za pol milijarde manj. Sledita SlovasK Madžarska, ki načrtujeta za letos po 2 milijardi tujih naložb, ^. pa jih je imela Madžarska nekaj manj, Slovaška pa celo vec-soko sta tudi Estonija in Hrvaška. Obe prekašata Slovenijo- z. so na Dunaju izračunali, daje bila vrednost lanskih tujih na 181 milijonov dolarjev, letošnje pa se bodo gibale okrog ^ ijonov. Nekatere države so pri vrhu zaradi visokih PosarnefTlj|c naložb. Francoski Telekom je postal 35-odstotni 'a. .£| poljskega. Češka je privatizirala banke, na Madžarskem Pa ^jva tuji kapital v nekatera proizvodna podjetja. Bolgarija je zanl „ne zaradi privatizacije bank, Slovaška pa zaradi privatizacije n industrije. • J.K. Dogovor med podjetjema Genis in Nibble Poslovno sodelovanje na področju rešitev Lotus Notes Podjetji Genis, d.o.o. in Nibble, d.o.o. sta konec junija P0^ sali skupni dogovor, s katerim Genis prevzema nadaljnji raZV*jLje šitev v okolju Lotus Notes, ki jih je v preteklosti razvijalo po6\' ^ Nibble. Nove rešitve bo Genis, eden izmed vodilnih sloven ponudnikov rešitev v okolju Lotus Notes, vključil v svojo P°n.Uu|(0 rešitev. "Z novimi rešitvami, ki jih je razvijal Nibble, borno l<* dopolnili našo obstoječo ponudbo," je povedal Stane Šte;3'^ jp direktor podjetja Genis, d.o.o. "Na ta način bomo stran kan ^ partnerjem ponudili celovite in učinkovite rešitve." Genis • okolju Lotus Notes že razvite rešitve e-Računi, e-Proj in e- " na, ponudbo pa namerava še razširiti. . .^o "V podjetju Nibble smo se za ta korak odločili, ker se ze usmeriti v svoje strateške programe," je povedal Tomo Zap'° direktor podjetja Nibble, d.o.o. "Predvsem nameravamo u svojo vlogo ponudnika celovitih rešitev na področju informaciji ^ Genis bo prevzel i*df'* ter tehnologij in sistemske integracije. rešitve s področja skupinskega dela, upravljanja z znan^enlg0' izobraževanja. "S svojimi rešitvami v okolju Lotus Notes dos . mo velike uspehe, zato dogovor za nas predstavlja odlično P nost za razširitev ponudbe," je povedal Stane Štefančič. ^ "Največ bodo z dogovorom pridobili uporabniki rešitev, £ ijerti nih z najnovejšo tehnologijo. S skupnimi močmi in nadaljeva ■ sodelovanja bomo izboljšali ponudbo še bolj učinkovitih J^L^li sta se strinjala direktorja obeh podjetij. Podjetji bosta na '^jh, s strateškimi povezavami na skupnih projektih in tistih prog/ kjer bo to pomenilo prednost za uoorabnike. p0-Podjetje Genis, d.o.o. je neodvisno svetovalno podjetje s prostoru. Genis, d.o.o. je poslovni partner podjetij IBM. ^ (Premier Partner) in Oracle. Obenem je tudi pooblaščen Lo. izobraževalni center in ekskluzivni zastopnik za storitve Ga Sloveniji. runa1'1'' Družba Nibble, d.o.o. iz Kranja je ena izmed vodilnih rac ^ ških hiš v Sloveniji, ki ponuja celovite rešitve s področja m dročju izgradnje in prenovitve informacijskih sistemov, sorodnimi podjetji sodeluje pri velikih projektih v sloven- cijske tehnologije po vsej državi in tudi v tujini. Rezultat teh naporov na trgu je vsekakor viden v vodilni v področju sistemske integracije in sistemov za upravljanje m jrt1 cijskih tehnologij, kjer so s svojimi izdelki vodilnim s'oV^anje. družbam zagotovili učinkovitejše in bolj ekonomično pošlo i o« I^njulija 2001 9. STRAN • GORENJSKI GLAS TUJCI NISO VPLIVALI M PROMET Za gibanje tečajev na ljubljanski borzi je še vedno značilna visoka stopnja stacionarnosti, kjer se pozitivni in negativni trendi izmenjujejo periodično. Odprava omejitev za tujce zaenkrat še ni Povečala prometa z delnicami. Tako je slovenski borzni indeks (SBI20) ves mesec nihal v ob->»<>(ju med 1800 in 1830 točkami, v četrtek in petek pa je narasel do vrednosti 1851 točk, pri Če-merje skok v veliki meri posledi-c« prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. Indeks PpVe ve.v teden naraščal ter za-kljiuil v petek pri vrednosti 1372 točk, kar je 1,5 odstotka višje kot na začetku tedna. Med podjetja (večja), katerih tečaji delnic so v Poteklem tednu najbolj porastli, mko uvrstimo Pivovarno Union (l°J%j, Mercator (4,66%), Pivo-9<*no Laško (3,16%) in Lck (IQ8%). pri onen pivovarnah je s*0k posledica nakupa delnic Pivovarne Un ion s strani laških pivovarjev. Največje znižanje cene tehlepa smo opazili pri Intereu-JW (-139%), Radenski (-4,64%) ln Petrah, (-1,64%). Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in pid Zla-{(x moneta J ter vzajemni sklad Alfa so v preteklem tednu podpi-Sa,i Pogodbo o prodaji 55,22-Ocistotnega Rudisovega paketa lrent družbam: litijski Temapi, pijanskemu Medica Artisu in Za njimi pa naj bi stalo aj-tovsko podjetje Primorje. Cena ""delnico naj bi znašala 2.250 Mpev za delnico. Pivovarna Laško je kupila sla-" četrtino Pivovarne Union. uez*ji z delnicami so bili prijav-ffPo tečajih od 54 do dobrih zal'Soč tQlariev za delnico. Še v fffca? tedna Pa se'e tečaj del' tovarne Union gibal okoli 43 tisoč tolarjev. Del kupnine je bil plačan z delnicami Pivovarne Laško. Svoje delnice naj bi prodali Probanka in podjetja iz njene skupine, pid Antena in Triglav Steber I ter nekaj manjših lastnikov. Obseg poslovanja slovenskega gradbenega podjetja SCT naj bi se v letošnjem letu, po naraščanju v preteklih letih, zmanjša/. Prihodki na domačem trgu naj bi se zmanjšali za več kot 15 odstotkov, česar z delt v tujini kljub načrtovanemu naraščanju še zdaleč ne bodo mogli nadomestiti, saj v celotnem poslovanju pomenijo le drobiž. Sicer SCT pridobi velik del prihodkov z deti za državo, občine ali javna podjetja. Zmanjševanja obsega poslovanja v SCT lahko prizadene še marsikatero drugo podjetje, saj ima v prihodkih slovenskih gradbenikov skoraj tretjinski delež, pri nje-govm poslih pa sodelujejo številni poddobavitelji. Javno ponudbo ljubljanske družbe Žito in mariborskega ln-tesa za odkup navadnih imenskih delnic družbe Kruh - pecivo je do 9. julija, ko se je iztekla, sprejelo 184 delničarjev z 42,45 odstotka vseh delnic. Žito in In-tes imata tako sedaj v lasti 90,65 odstotka delnic Kruh - peciva. Predstavniki Iskratela so sklenili pogodbo z moskovsko OAO Centralno telekomunikaciono kompanijo, in sicer o dobavi telekomunikacijske opreme in storitev v skupni vrednosti 12,8 milijona dolarjev, Nova Ljubljanska banka pa je sklenila kreditno pogodbo o financiranju nakupa te opreme s KB Čuta Bank iz Moskve. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH d.d., Analitski oddelek Nova Mobitelova akcija n^utyjana, 17. julija - Minulo soboto se je začela Mobitelova ga a Prodajna akcija. Ob podaljšanju ali sklenitvi naročniške-He ffmei3a tlaje mobilni operater na voljo tri mobilne telefo-1'ko st'' Jih Je v akcijo 'Vroče', kajti po njih je še posebej ve-n)Crf0vPrHšcvanje. Ericsson R310 je odporen na vodo in pri-rCn Cn Za dopustniške dni. Nokia 3310 je univerzalen in prime-toobf VSC starostne skupine, Ericsson T20e pa je trendovski ne t j' telefon, prilagojen željam in potrebam mladih. Mobil-CevJL-L ne Mobitela uporablja že več kot 1,3 milijona Sloven-naročJI--OVa P°'etna akcija pa je ugodna zlasti zaradi kratkega cjjj Seni^e8a razmerja. Z nakupom mobilnika v omenjeni ak-seCey narnreč obvežete, da boste naročnik Mobitela le 14 me- S°9lasje vlade k finančni ^organizaciji tržiškega Peka 8a pre'uV' •'"''J3 " Vlada RS je dala soglasje k načrtom finančne-'°gom . Rvanja tržiške čevljarske družbe Peko, d.d., in k pred-r<*di kr? • n^a' da se terjatve RS iz naslova kreditov, sankcij zalem ra Cn-[a P°godbe vladnega projekta o revitalizaciji in aktiv-VrcunoZre^evanJu Presežnih delavcev ter davkov in prispevkov v ^ružbeSvn ^-096,89 tolarjev konvertirajo v poslovni delež li vr£(j' lada RS prenaša terjatev Republike Slovenije v omenjeno; nosti> ki je predmet vložka družbe Peko na dolžnika pod Jena. \ pog°Jem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potr-PodjeljuP°stepku prisilne poravnave so ministrstva, ki imajo v slebačni, c "*ela i L >aCll e j ■ ICljc ba «J Jana' d°.o. Reemtsma je četrto največje tobačno pod-nUtlbi iriwa je lan' prodal° 130 miliJard cigaret. V svoji po-ln Prodih blag°vnih znamk, ki jih proizvaja v desetih državah Jd v vcč kot sto državah na svetu. • R. Š. Neža SRD-Postala 95 5-, cž v Tobač, ubijan, .d., kaj V jeseniškem Acroniju nova vrsta jekla Jesenice, 17. julija - V jeseniškem Acroniju so izdelali nov izdelek imenovan durafoil. Je rezultat sodelovanja različnih proizvodnih oddelkov, oddelka za raziskave in razvoj ter tehnične kontrole. Durafoil je vrsta jekla, ki je bila poskusno izdelana v Acroniju, namenjena pa je ameriškemu tržišču. Če se bo na test iianju v ZDA izkazalo, da so lastnosti materiala ustrezne, lahko v Acroniju pričakujejo sodelovanje s podjetjem Engine-ered Materials Solutions, ki spada v korporacijo Teksas instru-ments. Novo jeklo bodo najbrž uvrstili tudi v redni proizvodni program. Podjetje Teksas instruments išče dobavitelja takega jekla, na jeseniški Acroni pa so se obrnili zaradi izkušenj, kijih ima Ac-roni z izdelavo takega jekla pred tremi leti. Poleg tega je Acroni ena redkih jeklarn na svetu, ki so sposobne izdelati tako talino. Durafoil je nova vrsta visokolegiranega jekla iz skupine ognjeodpornih jekel, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji za izdelavo katalizatorjev. Njihova notranjost je lahko iz nerjavečega jekla ali iz keramike, prednost jekla oziroma durafo-ila je v tem. da se zelo hitro segreje na delovno temperaturo, zato lahko jekleni katalizator čisti izpušne pline tudi med kratkotrajnim delovanjem. Novo vrsto jekla je moč reciklirati, v Acroniju pa so veseli, da jim bodo izkušnje in znanje, pridobljena pri tem delu, koristile tudi pri nadaljnem razvoju podjetja'. • R. Š. KRANJ, 17. 7. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA_1 dem A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d. Kranj m HIDA - tržnica Ljubljana m HRAM ROŽCE Mengeš m ILIRIKA Jesenice «11 ILIRIKA Ktanj 111 ILIRIKA Medvode m INVEST Škofja Loka m KREKOVA BANKA Kram. Šk. Loka m KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 111 ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.Kranj m PBS D.D. (na vseh poštah) 110 SZKB Blag. mesto Žirt m TAL0N Škofja Loka m VVILFAN Jesenice supennarket Union VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV t5,90 15,95 15.87 15,92 15,85 15,94 15,87 15,93 15.85 15,95 15,87 15,93 15.87 15,94 15.86 15.97 15,86 15,95 236 26 00 15,86 15,94 14,91 15.91 15,80 15.96 15.88 15.98 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h- 13.H, 13.45h 596 38 16 112,10 112,10 112,18 112,20 112,25 112,20 112,17 112,35 112,20 112.15 112,35 112,13 112,20 11,25 11,30 11,28 11,30 11,27 11,29 11,29 11,27 11,28 11,25 10,85 11.23 11.28 18.h) 11,30 11,33 11,34 11,34 11,34 11,34 11,34 11,35 11,35 11,35 11,30 11.34 11.37 povprečni tečaj 111.67 112,20 15,77 15.94 11.24 11.34 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri -nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Ljubljanski Medis v Beogradu Ljubljana, 17. julija - Ljubljanska družba Medis je odprla novo predstavništvo v Beogradu, ki bo zagotavljalo kakovostne prodajne storitve kupcem na ozemlju ZR Jugoslavije. Medis na omenjenem trgu vzpostavlja mrežo trženja svojih izdelkov in izdelkov vodilnih svetovnih ponudnikov s področij farmacije in elektronike. Predstavništvo bo skrbelo za registracije, homologacije, nabavo, promocijo, skladiščenje in distribucijo omenjenih izdelkov. Uspešno poslovanje Gorenjske banke Kranj, 17. julija - Poslovanje Gorenjske banke Kranj v letošnjem prvem polletju kaže, da bo omenjena banka tudi letošnje leto uspešno končala. Do konca junija je povečala bilančno vsoto za 9 odstotkov in znaša 173,7 milijarde tolarjev, dobička je 2 milijardi tolarjev, kar je 92 odstotkov dobička, ustvarjenega lani in 82 odstokov dobička, načrtovanega za letošnje leto. Tudi drugi kazalci uspešnosti poslovanja so spodbudni, saj je banka dosegla dobri 17-odstotni donos na kapital in 2,40-odstotni donos na aktivo. Obseg zbranih depozitov nebančnega sektorja seje v prvih šestih mesecih povečal za 8 odstotkov, obseg danih kreditov nebančne-mu sektorju pa za 1,5 odstotka. Banka seje v večji meri odločala za naložbe v vrednostne papirje, pri depozitih pa kar 73 odstotkov predstavljajo depoziti občanov, 66 odstotkov kreditov pa je namenjenih pravnim osebam. Tudi promet s tujino se je glede na lansko obdobje povečal za 16 odstotkov. Večji je priliv kot odliv, kar kaže, da so komitenti Gorenjske banke izvozno naravnani. Ena od pomembnih dejavnosti je prevzem plačilnega prometa za pravne osebe iz Agencije za plačilni promet. Komitenti v bankah odpirajo nove transakcijske račune in celotno poslovanje prenašajo na poslovne banke. V Gorenjski banki imajo v ta namen odprtih 389 transakcijskih računov. Slednja večino, skoraj 90 odstotkov, plačilnega prometa opravi po elektronski poti, komitentom ni treba več fizično izpolnjevati plačilnih nalogov in jih odnašati v banko. V prihodnje naj bi se komitenti pogosteje odločali za nov način poslovanja oziroma se bodo morali odločiti zanj, kajti Agencija za plačilni promet bo prenehala delovati. Prehod naj bi bil končan do konca letošnjega leta, vendar v Gorenjski banki ocenjujejo, da se bo zavlekel v prihodnje leto. Uveljavilo sc je tudi elektronsko poslovanje z občani, s pomočjo elektronske banke LIN K lahko občani prek interneta opravijo bančne storitve, le za dvig gotovine jc obisk banke še potreben. Prek elektronske banke z Gorenjsko banko posluje približno 800 komitentov. Omenjeno banko ocenjujejo tudi mednarodne institucije, ki se ukvarjajo z razvrščanjem svetovnih bank glede na njihovo kakovost. Na področju ocenjevanja kratkoročnih sposobnosti je dobila najvišjo oceno in tudi po drugih kriterijih jc banka uvrščena med najboljše banke v slovenski lasti. • R. Š. DOBER IZLET I DOBER IZLET V Gardaland za vsega 7,600 SIT V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z JEREB, d.o.o., iz Lučin vabima na brezskrbo zabavo v GARDALAND, in sicer 21. julija in 23. julija - za zaključene skupine odhodi po želji, po izjemni ceni 7.600 tolarjev po osebi o; vključuje prevoz in vstopnino. Cena 7.606 SIT pa velja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega glasu z družinskim/ člani; za ne- uiročnike pa je cena Odhod avtobusa je < SIT. ■kotli Od 45 tudi v.4QL A LAN D. Vse dodatne informacije, prijave faks: 51-21- 773, tel: 51-57-110 in vplačik - post. Sp OBRTNIKOV Škofja Loka: tel. doma 51-82- mesecih vas vabijo JEREB, d.o.o., tel. dnji trg 2 - DOM 562. KMETIJSTVO ureja; Cveto Zaplotnik Občni zbor Društva rejcev ovc jezersko solčavske pasme Ovca, ki jo je priznala Evropa Po zaslugi prizadevnih rejcev, s pomočjo Phare programa in kmetijskega ministrstva se avtohtona jezersko solčavska pasma uveljavlja, na Kovkovi domačiji na Spodnjem Jezerskem pa nastaja rejni center. Spodnje Jezersko, 17. julija - Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme ima nekaj nad 70 članov s področja Jezerskega in Kranja, Zgornje Savinjske doline, Tržiča, selškega in jeseniškega območja. Društvo ima zasluge, da je bila jezersko solčavska pasma ovce rešena izginotja, ki je bilo posebej nevarno v šestdesetih letih, ko sojo križali me-rino pasmami, ki so za razmere v alpskem svetu neprimerne. Jezerska oziroma solčavska ovca sodi v skupino planinskih ovc in je razen v Sloveniji razširjena tudi na Koroškem in drugih delih hribovite Evrope. Predsednik Društva rejcev Primož Muri z Zgornjega Jezerskega, po poklicu živinozdravnik, je povedal, da se udeležujejo predstavitev in razstav, da bi se radi vključili tudi v program radgonskega sejma, da skrbijo za izobraževanje in da uspešno premagujejo težave pri prodaji ovčjega mesa in volne. Na srečo se ovčje meso že pojavlja na jedilnikih na Jezerskem, tudi za turiste. Prizadevali si bomo, da bi preko mejnega prehoda Jezer- sko lahko izvažali ali uvažali ovce (sedaj morajo na Karavanke ali Šentilj) in da bi na Kovkovi domačiji na Spodnjem Jezerskem uredili sodoben rejni center. Kovkov gospodar Janez Smrtnik je namreč znan rejec z okrog 100 ovcami. V društvu so posebej ponosni, da so, za mnoge nepričakovano, prvi dobili izdatno pomoč Phare in ministrstva za kmetijstvo v vrednosti 200.000 mark. To je sodobna oprema rejnega centra s traktorjem, prikolicami, utrazvokom in celo napravo za pakiranje ovčjega mesa. Opremo bodo sedaj razdelili na tri lokacije: na tržiško, solčavsko in jezersko območje. Mednarodna pomoč pomeni, da je Evropa priznala našo avtohtono ovco. Župan občine Jezersko Milan Kocjan je v pozdravu zborovalcem svetoval, naj pasmo zaščitijo, sicer se utegne ponoviti zgodba z lipicanci. Rejci želijo še več strokovne pomoči. Sedaj jim strokovno pomaga strokovni tajnik inž. Matjaž Meglic, kmetijski svetovalec in poznavalec ovčarstva. Ovca z očali in solzo Za jezersko solčavsko ovco je značilna dokaj velika, z volno neporuščeno glavo z izbočeno nosno linijo in dolgimi, visečimi ušesi. V preteklosti je- morala imeti značilno črno liso okrog oči, "očala" in črno piko v obliki solze. Kasneje so začeli rejci odbi-rati ovce brez tega znamenja. "Očala" so se ohranila pri ovcah na Koroškem, kjer ovco tudi imenujejo "očalarka". Ovčarstvo ni le ljubiteljstvo. Za hribovske kraje je pomembna gospodarska panoga, ki zagotavlja poseljenost krajev in urejenost krajine. Ovca je žival, ki lahko v naravi postori tisto, kar govedo ne more. • J. Košnjek Ratečani nimajo podpor, ker se jim zemlja v Italiji ne prizna Rateški kmetje so že v Evropski uniji Država Slovenija rateškim kmetom, dvolastnikom, ne prizna površin, ki jih imajo na italijanski strani, zato niso opravičeni do podpor. Vse se tako spreminja, da je morda Janez Cuznar zadnji pastir na Belopeških jezerih... Jože Kavalar slopji ostal v Italiji. Še zdaj imajo štiri kmetije na italijanski strani zemljo in gozdove na naši strani. V agrarni skupnosti, kjer so 103 člani, si vsako leto znova prizadevamo, da bi res ohranili pašo na oni strani meje, predvsem na dnevnem pašniku čez mejo ter na Belopeških jezerih, kjer moramo ostati. Živino smo gnali celo v letu osamosvojitve, avgusta, samo Rateče, 17. julija - Rateški kmetje, ki so edini v Sloveniji ohranili svojo agrarno skupnost v vseh desetletjih nekdanje Jugoslavije in je tako zanesljivo ena najstarejših delujočih agrarnih skupnosti, pravijo, da so edini kmetje v Sloveniji, ki so že zdavnaj v Evropi. Pri tem mislijo skrajno resno, saj ima večina Ratečanov svoja zemljišča tudi v Italiji in se morajo zato kot dvolastniki vedno znova "podrejati" italijanski oziroma evropski zakonodaji. Ratečani, ki svojo živino vsako leto ženejo na domače dnevne pašnike na italijansko stran in na sezonsko pašo na Belopeška jezera, kjer so prav tako lastniki precejšnjega dela zemljišč in gozdov, morajo vedno znova zadostiti evropskim predpisom glede cepljenja živine, registracije kmetijskih vozil, tehničnih pregledov, obenem pa še našim predpisom. Ob tem se jim zdi nerazumljivo, da naša država za kmete, ki živijo v Ratečah in ki so po številu živine v upravni enoti Jesenice takoj za Dovjem, nima nobenega posluha. V čem je problem? Država jim ne prizna pravice podpor za tiste površine, ki jih imajo na drugi strani meje. Kljub dogovoru na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in po priporočilu kmetijske svetovalne službe, država ni upoštevala površin čez mejo v skupno kvoto kmetijskih obdelovalnih površin posameznega kmeta, da ne bi presegel obremenitve goveje živine na hektar. Te površine pa Ratečani še kako obdelujejo, saj jim predstavljajo vsaj polovico ali več lastnih obdelovalnih površin. Krmo pripeljejo v Slovenijo in z njo krmijo živino. V Italiji ne dobijo nobene podpore, obdelujejo kmetijske površine v gorsko - višinskem območju, ostanejo pa brez vseh državnih podpor. Lahko bi dobili podpore za rejo krav dojilj, za rejo ovc za proizvodnjo mesa, za kobile za vzrejo žrebet, za bike in vole, za plemenske ovne iz matičnega tropa in na površino v območjih s težjimi razmerami. Nekaj milijonov lir za zavarovanje "Vse to je res naš problem, problem dvolastnikov," pravi predsednik agrarne skupnosti Rateče Jože Kavalar. "Nismo krivi, da je bila po prvi svetovni vojni meja začrtana v pisarni in ne na terenu, tako, da je večji del obdelovalne zemlje ter celo nekaj hiš z gospodarskimi po- da bi ohranili pašo. Kajti... Kajti bojimo se, če enkrat ne bi gnali, bi za vse večne čase ostali brez pašnikov? Zakaj? Zato, ker bi italijanske oblasti enostavno lahko odločile, da nimamo več nobene pravice, če ne pasemo vsako leto." Rateški kmetje so vsakoletnih meddržavnih "procedur" preden ženejo na Belopeška jezera, že navajeni. Vsa živina mora biti cepljena, odvzeti vzorci in če vzorci ne pridejo pravočasno, se paša takoj zamakne za štirinajst dni. Vsa živina mora biti zavarovana, pred pregonom morajo plačati nekaj milijonov lir za garancijo. Če izgine v Italiji ena krava, to pomeni ogromno odškodn no. Belopeška jezera in dnevn pašnik čistijo, urejujejo, vzdr- žujejo. Lani so imeli zaradi P0' vodnji ogromno škodo, saj se je zgornje Belopeško jezero dvignilo za šest metrov in P°* plavilo pastirsko kočo. 1600 hektarov v Italiji torej pomeni ogromno dela in urejevanja z italijanskimi oblastmi-Vendar - poudarja Kavalar -imajo z veterinarji, italijanskimi financarji in drugimi na meji zelo dobre odnose. • D.Sedej Janez C Prvi dan Trbiž, 17. julija - Sleherni kmet, ki odda svojo živino na sezonsko pašo, bi bil vesel, če bi jo oddal v roke Janezu Cuznarju, rateškemu pastirju, ki pase na Belopeških jezerih že peto leto. Janez je delal na železnici, ko pa se je upokojil, je prvo leto odšel past' na 2200 metrov visoki pašnik, na Ojstr ni k pri Uk-vah, kajti če je kaj rad, potem je rad pastir. Z živino je najraje in tako je tudi v dnevnik, ki ga piše vsak dan, ob prihodu na Belopeška jezera zapisal: Moj prvi dan pastirski presrečen sem. Na turističnih Belopeških jezerih ni tako lahko pasti, saj vsak dan prihajajo trume obiskovalcev. Prav na dan, ko smo ga obiskali, je bil nadvse jezen, saj je v bližnjem stranišču zmanjkalo vode, Italijanov pa ni bilo, da bi popravili. Janez ima rad red in čistočo, kar se vidi tudi v skromni bajtici, kjer prebiva. Včasih se je paslo tudi do 130 glav živine, tu je bila si- uznar, pastir na Belopeških jezerih pastirski presrečen sem Janez Cuznar pred rateško pastirsko bajto na Belopeških jezerih pod Mangartom. rama, zdaj sirarne ni več, pasem pa le še 46 naših krav in telic, štiri konje in 8 italijanskih krav. Za jalovo živino je tu paša idealna: poleti je primerno toplo, ponoči hladno, ni klopov... Vsako jutro pre- štejem živino, ji nesem sol 'n pšenična krmila ter skrbi'" za vse drugo. Zdaj p<>PraV' Ijam ograjo, pravi Janez, i Narava je tu, pod Visok* Srednjo in Zadnjo Ponco, Vevnico, Gamsovim robom, Mangartom idealna. Vendar opažam, da zadnja leta Pri~ haja vedno manj naših obiskovalcev, ki so prej množično prihajali z avtobusi v to naravno lepoto. Vse se spreminja. Sam sem kot rateški fanf skupaj z očetom še zasadil tiste smreke tam, pomnim-kako smo sem hodili, zdaj M pa kar nekaj grenkobe, ko vidim, kako stalež živine pada in kako se vse sprernlnjd-Kdo ve, kako bo tu čez nekaj desetletij/ Janez Cuznar M prav čustveno navezan na planino, na živino, na to teP° okolje ledeniških jezer pod mogočnim Mangartom, na slovensko zemljo in slovensko planino. Morda pa ob vsem> kar se dogaja, čuti, da je za' dnji pastir na Belopeških le' zeri h? • D.S. Del opreme, kupljene z denarjem Phare in ministerstvom za kmetijstvo. Mesarji napovedujejo Podražitev mesa zaradi vladne uredbe Ljubljana, 17. julija - Vlada je sprejela dopolnjeno uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskih odpadkov. Spremenjena uredba prenaša stroške delovanja javne službe z državnega proračuna na povzročitelje odpadkov. K stroškom javne službe se po novem štejejo tudi stroški skladiščenja ali sežiga moke in živalskih maščob. Prenos obveznosti plačevanja teh storitev na uporabnike bo pri toplotni obdelavi v kaliterijah opravljen po 1. avgustu, stroški skladiščenja in odstranjevanja s sežiganjem predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob pa bodo preneseni na povzročitelje odpadkov z letošnjim 1. oktobrom. Nadzor nad izvajanjem uredbe bosta izvajali veterinarska in okoljska inšpekcija. Po novem bo cenik enoten.Klavna in predelovalna industrija vladne uredbe ni sprejela z navdušenjem. Način za pokritje dodatnega stroška vidi v podražitvi mesa, ki naj bi se gibala med 7 in 10 odstotki. Prav tako seji ne zdi logično, da mora samo ona nositi stroške z r3li bi i" živalskih odpadkov in toplotne obdelave. Del stroškov nositi tudi kmetje, rejci živine, saj je promet z živino in tudi njihov interes. • J.K. ,nes Vprašanje kmetijskemu ministru je denar za ribiče Kje lio in biče- Aure'* Ljubljana, 17. julija - Poslanec v državnem zboru £ i \ Juri (ZLSD) je vprašal ministra za kmetijstvo, gozda'* prehrano mag. Franca Buta, kje jc obljubljeni denar Z. ki jim je lani cvetenje morja prizadelo veliko škodo. ventnem zakonu jim je bilo zagotovljenih 30 m'''-'0.n^uje, & jev. Združenje poklicnih ribičev slovenske obale pnC" ^v bo vlada svojo obveznost poravnala in da se bo "clTlCv|jon po-nister pri pripravi proračuna za prihodnje leto pripra govarjati tudi o problemih ribištva. • J.K. §gMZ julija 2001 VEC KOT ČASOPIS. OGLASI 11. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE Radi imajo glasbo in računalništvo Ansambel Mladi godci je eden tistih mladih, za glasbo navdušenih godcev, ki jim ni nikdar odveč sesti skupaj in potem vaditi, vaditi narodno in zabavno glasbo. Čeprav so skupaj šele dobro leto, so njihovi nastopi prepričljivo veseli in skupina zares zna poskrbeti za tisto ta pravo razploženje. sta njeno razvedrilo ob prostem času. "Morda se kar preveč in predolgo rada pogovarjam po telefonu. Rada pa imam tudi sprehode. Moj bodoči poklic bo vzgojiteljica. Pri ansamblu pa sem zelo rada. Všeč mi je, da smo pravzaprav kar uspešni."Lidija pa je podobno kot Matej in Luka odločena, da čimprej izide njihova prva kaseta in zgoščenka. Strinja pa se tudi, da bi bili njihovi nastopi na Gorenjskem prav gotovo zanimivi. Seveda ansambel Mladi godci ne bi bil pravi ansambel. če ne bi imel tudi pevke. To je v ansamblu Renata Novak. Doma je iz Rebra pri Žužemberku. "Zares rada kolesarim skupaj prijatelji.jlgram tudi odbojko in plešem. Študiram pa tudi solo petje. Želim si, da bi ostala pri ansamblu in da bi dočakala tudi izid prve kasete in zgoščenke. Sicer pa sem letos končala osmi razred osnovne šole v Žužemberku." In če bi se radi dogovorili za obisk ali nastop ansambla Mladi godci, pokličite Mateja po telefonu 01/78-86-190. GLASBENIKI MESECA - KUPON Ansamblu včasih pomaga tudi baritonist. Se spomnite njegovega imena in priimka? Harmonikar Matej Maver kotSj ar|sambla Mladi godci, Maver ? povedaLi' Je Matei ZagraJ D,°ma iz Gabrovke pri v an,. u J*e tisti ta pravi motor letJo mblu- Pravi' da bodo ob ka^"-FeJ morda imeli ze svojo aseto in zgoščenko. "Čeprav °^etiV naJbo'j Poznam na 1n po različnih vanj,-^ po raziicmn praznotah. radi tudl na vesen_ mo Dnh Je čase večkrat dom-f(0r) wrivale tudi z gorenjskega leri a- Morda pa bomo vendar- renjsj^°Piu" tudi kje v osrčju Go- klep^J Je po poklicu stavbni Je ran' Prostem času, pravi, Pa ^s Pn"Jatelji. Poleg dekleta sl6(j ? n.aJraje harmoniko in s slcuPai pe Še P°sebno veliko nJe9ov aVi' daje narmonika teljic a naJVečJa in edina prija- Sicer n devizi- -mu nista odveč tudi DruJJain računalništvo. i član ansambla Mladi godci, ki na Gorenjsko, je kitarist Luka Petrič. Je dijak gostinsko turistične šole, doma s Krke in velik prijatelj nogometa, košarke, televizije in računalništva. "Moj hobi je moped oziroma motor. Rad ga popravljam in dopolnjujem. Rad pa se tudi vozim z njim. Sicer pa sem zelo rad v ansamblu MLadi godci. Kar precej igramo in veseli me, da zabavamo druge in da smo jim z našim igranjem všeč." Luka je prepričan, da bodo s takšnim vnetim delom in igranjem, kot ga imajo zdaj, uspeli. Trdno pa je tudi odločen, da v letu dni izdajo kaseto. Trenutno imajo že dve svoji skladbi, kiju na prireditvah zelo lepo sprejemajo. Tretji član ansambla Mladi godci, ki igra baskitaro in klaviature, pa je Lidija Bonifer s Kitnega vrha. Aerobika in ples Pevka Renata Novak, baskitaro pa igra Lidija Bonifer. počasi prodira Kitarist Luka Petrič Ime in priimek:.................................................................... j Naslov:............................................................................... I Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. I I I I J ------------------------- »NAJ PLANINA S PLANŠARI- JO 2001« akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE Glasujem za:.. Ime inpriimek: Na PRVEM vmesnem žrebanju smo podelili sledeie nagrado: 1. nagrado - bon v vrednosti 10.000 SIT za nakup obutve prejme DANICA BRADEŠKO, Na Kresu 21, 4228 Železniki Naglavne trakove Gorenjskega glasa pa prejmejo: ANA CANKAR, Štefetova 28/c, 4208 Šenčur; TATJANA JO-VANOVIČ, Tenetiše 38, 4204 Golnik; IRENA ŽNIDARŠIČ, Janka Puclja 5, 4000 Kranj; MARTA UŠENIČNIK, Retnje 33, 4294 Križe in ANTON VREČKO, Svetinova 18, 4270 Jesenice. Nagrajencem iskreno čestitamo - nagrade jim bomo poslali po pošti. Bralko In brala Gorenjskega glasa 'ubirajo najbolj priljubljeno planino s planiarijo, nagrade prispeva Planika Danes objavljamo šesti glasovalni kupon, na katerem labko glasujete za planino, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko in žgance. Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na treh vmesnih žrebanjih 13., 20. in 27. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 31. julija 2001 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 5. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Men Koncert Iztoka Mlakarja Kultur*65' 17,iu^ia - Jutri, 18. julija, bo ob zaključku sezone v bo v DreHm dornu Mengeš koncert Iztoka Mlakarja. Koncert se ^ko, I61 VerJu doma začel ob 20.30. Za rezervacijo vstopnic Pokličete telefonsko številko 01/729-11-01. Naslov: Glasove pošljite na dopisnicah do torka, 31. julija 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. -------------------8-6- ?* • Omi* ■ll,b Pa,acc'5 *> dnevni aranžmaj ^DRIA hoteli. 3 in 5 dnevni paketi s polj H«8.T"^i|. hotel ,n depandanse s fNs*N MARINO- hotel SAMA polpenzioni ' MARINO ■ hotel SAHARA, polpenzioni. od 50.200 SIT dalje r°vnik "°i:iU?v 1 '!a),,kom- letalo/letalo, iz. • 15 7, • 33 900 sit "očitev * zajtrkom, letalo/letalo 15. • 19.7., 29 900 SIT J°0os ll()[mlpt,|,;"!"! totelo■'•»•kilo. odhodo 16 in 23 1 7 M fa.GOOSlT ^Ntqriui" t?*1 m[{^m- Malo/letalo, odhodi.! 20. 7 7 dni, 67.500 SIT r n,,,,,,,no,:"uv'' strkom, tetato/letalo, odhodo 20 7, 7 dni 69900 sit r'ČlJA IV "'|t,kl!m' «WOd0 19. J let,ilo/lad|,t 7 noutev, 52 900 SIT %R n(iPo!lll''i/ioiii. odhode I« in 23 7. letalo./lctalo 7 dni. 88 000 Sil A**MA i IV Ntttelfl. letalo/lelalo. 20 7 7 dni 79 000 Sil ^ ,,vanievapp 1/fi avtBb«|, 27,145.500 Sli ^SKTnJh* ,ZLET0V> LETALSKIH VOZOVNIC, w K^AT" in aranžmajev v zadnjem hipu iz Avstrije.. ^,rncii i!l 111 to oii!STaciiB: Turis,'čna agencija PELIKAN, Glavni trg 20, KRANJ, vtm 285, email: oelikansiol.net ^795230 — 1 ■ * GORENJSKI GLAS • 12. STRAN r 9jf. 1 Torek, 17. julija^001 Oplova premiera na IAA v Frankfurtu Vsestranski novi Contbo Avtomobilski proizvajalci že s polno paro razmišljajo o začetku jeseni. Tudi pri nemškem Oplu bodo septembra na avtomobilskem salonu v Frankfurtu imeli premiero: prvič bodo namreč predstavili novega križanca med potniškim avtomobilom in lahkim dostavnikom. VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1.9 TDI Novinca so pretežno zasnovali na mehaniki tretje generacije corse. Poleg sodobne oblike ga bodo odlikovali še velik tovorni prostor do 3,2 kubičnega metra prostornine, 810 kilogramov dovoljene največje nosilnosti in možnost vleke 1200 kilogramov težke prikolice. Za doplačilo bodo na voljo široka drsna vrata na obeh bokih, sicer pa bo na spisku še vrstop drugih dodatkov od električnega pomika stekel do klimatske naprave in komunikacijskega sistema. Novi combo je od svojega predhodnika nekoliko daljši in bo imel skupno dolžino 4,32 metra, večja pa je tudi medosna razdalja. Konstruktorji so veliko pozornosti namenili varnosti, tako da bosta v serijskem paketu obe čelni varnostni vreči, medtem ko bo protiblokirni zavorni sistem na voljo kot dodatna oprema. Comba bodo poganjali trije živahni in ekonomični motorji. Bencinski bo samo 1,6-litrski štirivaljnik s 87 konjskimi močmi, medtem ko bosta večino palete predstavljala dva 1,7-1 i trska turbodizla s 65 oziroma 75 konjskimi močmi, ki ob skromni porabi (5,8 litra plinskega olja na 100 kilometrov) ustrezata tudi strogim okoljevarstvenim normativom euro3. Tovorni izvedbi comba, ki ima oznako cargo, bo pol leta po predstavitvi sledila še potniška izvedba tour, z zastekljenimi bočnimi stenami in petimi sedeži. Oba bodo izdelovali v Onlovi nortucalski tovarni v Azamhuji. • M.G., foto: Opel Odlična oprema, omamna cena. Mazda Premacy l.8i I6V, 114 KM (3,454.792 sit aii 30.500 dem) Mazda Premacv je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše. Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 ČAKANJE NA IZZIVE IN IZZIVALCE Čeprav vstopa v svoje šesto prodajno leto in še ni nobenih znamenj o nasledniku, volksvvagen passat še ni videti prav nič utrujen. Nasprotno, prodajne številke kažejo, da ima še toliko moči, da zlahka kljubuje tudi množici mlajših in tudi povsem novih izzivalcev v srednjem avtomobilskem razredu. Poleg vseh ostalih atributov, ima passat "v žepu" tudi adut dveh karoserijskih izvedb, štiri-vratne limuzine in petvratnega Zakaj variant in ne limuzina? Zato, ker je variant zdaj skoraj enako gosposki in zato, ker je v prtljažniku toliko prostora, da tudi petčlanska družina ne bi smela imeti težav s počitniško prtljago. Temeljito obdelan prtljažnik z ravnim dnom in plastičnimi letvami na dnu za lažje Passat variant je skupaj z limuzino konec lanskega leta dobil nekaj osvežitvenih potez in kljub šestim letom ima dovolj mladostne energVe' sen, čutiti je manj njegovih tres- kovostni plastiki manjka malc^ ljajev in med glavnimi odlikami dinamike, toda preglednost ( še vedno tudi zmernost pri po- izjemo nove grafike merilnike^ rabi plinskega olja. S tako malo pripombami, kot si jih zasluži motor, je mogoče oceniti tudi passatovo obnašanje na cesti. Drugačen variantov zadek v ničemer ne ruši solidnega ravnovesja med nevtralno lego na germanskem cesti in udobjem in čeprav je ljubje. Morda z le eno vzmetenje dokaj čvrsto, potniki in ergonomija voznikovega delovnega prostora sta nesporni, modra osvetlitev merilnikov z rdečimi kazalci je prijetna in in pravzaprav je vse v tem avtomobilu narejeno v nekoč tipični smislu za redo-malen- kostjo, ki še vedno ni razu mlj'- Zaradi novih luči je variant odslej enako gosposki kot limuzina. kombija, ki mu pri Volksvvagnu že dolga leta pravijo variant. In prav za varianta se odloča vse več kupcev, saj poleg uglajenega srednjerazrednega avtomobila dobijo še dodaten prostor, da o tem, da so nekaterim bolj všeč ravno prirezani kot limu-zinski zadki, niti ne govorimo. Passat variant je tako kot limuzina konec lanskega leta dobil nekaj osvežitvenih potez, ki jih je celo več, kot je mogoče soditi na prvi pogled. Niso novi na primer samo žarometi, zadnje luči in odbijači, ampak vsi karo-serijski deli razen vrat in strehe, nov veter pa je mogoče zaznati tudi v notranjosti. osvežena oblika, prostorna notranjost, obdelava prtljažnika, motorne zmogljivosti, poraba goriva manjše desno ogledalo, zmogljivosti pri polni obtežitvi, rahlo nepregledni merilniki TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere: d. 4,680, š. 1,746 v. 1,500 m medosna razdalja: 2,703 m prostornina prtljažnika: 495/16001 motor: štirivaljni, dizelski gibna prostornina: 1896 cem moč: 74 kVJ/101 KM pri 4000 v/min navor: 1250 Nm pri 1900 v/min najvišja hitrost: 191 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 12,4 s poraba EUnorm.: 7,0/4,5/5,41/100 km maloprodajna cena: 5.041.741 SIT zastopnik: Porsche Slovenija Armaturna plošča je po eni strani hladno racionalna in Pre gledna, po drugi strani ji manjka nekaj dinamike. oa- va: desno bočno ogledalo Je mreč še vedno manjše od ]^^s. in verjetno bodo tudi pri Vo j wagnu kmalu morali sPoir\rii da trditev o estetiki ne Z' Prostoren prtljažnik z ravnim dnom zadostuje tudi za počitniško prtljago petčlanske družine. natovarjanje, že v osnovi sprejme 495 litrov, velika odprtina in krepak prirastek pri podrti zadnji klopi pa omogočata tudi prevoz zahtevnejšega tovora. Zdi se, da se passatu, še posebej variantu najbolje poda tur-bodizelski motor. V tovarniški ponudbi je odslej poleg močnejšega na voljo tudi nekoliko šibkejši 1,9-litrski s 101 konjsko močjo. Tudi temu gorivo dovaja sistem črpalka šoba, ki skrbi za boljši izkoristek pri nižjih vrtljajih in manjšo porabo goriva. Res je, da šibkejša različica ni tako zelo eksplozivna, da bi avtomobil dosegel dirkaške zmogljivosti, pri polni obteženosti se motor zdi celo premalo energičen, vendar je hkrati manj gla- ne občutijo vsake cestne grbine posebej. In nenazadnje je passat prepričljiv tudi takrat, ko je potrebno naglo zavirati, zavore se namreč ne utrudijo tudi po ua uuuev o esicuM ^0 daljšem obremenjevanju. Neka- več. Vsekakor pa so ^"*?ilBjfr teri vozniki se pritožujejo, da je passatova armaturna plošča preveč puščobna za avtomobil tega razreda, drugi so prepričani, da gre le za hladno racionalnost. Oboji imajo prav in resnica je nekje v sredini, morda ka- prepričani, da je passat j^jL tom še vedno eden najboJ^ avtomobilov v svojem rae*0 s6 čeprav je hkrati jasno, da » ^ mnu številni novi tekmec precej približali. • M. Greg<>ric K) /A/Pl/ŽTrf/SA Daevvoo v drugem četrtletju z dobičkom Pogajanja v zaključni fazi oizva- Pogajanja o prevzemu južnokorejskega avtomobilskega pr , ki ga namerava prevzeti General M°t0 ' a d. To je potrdil namestnik južnokorejsK^. premiera Jin Nyum, tamkajšnja vlada namreč skupaj s P0^^, bližajo zaključni fazi. To je potrdil namestnik južnokorejsK^ , junkajšnja vlada namreč skupaj s pos ^ mi bankami aktivno sodeluje pri rešitvi tega finančnega po ■ ^ Daevvoo Motor je sicer v drugem četrtletju ustvaril dobičeK šini 16,9 milijona dolarjev, kar je dober rezultat zlasti v pn vi z izgubo v prvem četrtletju, kije dosegla 35,8 milijona -—v«aJo Omenjeni predstavnik vlade je izjavil,, da ti rezultati Pre"s.?j jjjja dobro osnovo*pri pogajanjih z General Motorsom, ki naj sklenjena konec poletja oziroma v začetku jeseni. • M-G- tolarje* Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 A TrgoAvto Kidričeva 2. Kranj, tel.: 2024-601. fax: 2024-602 MOTORJI TOMOS akcijske cene KOLESA FIELO, ROG, MERIDA akcijske cene modela RUNNER in NRG »1FIAGGIO luči do izpuha, n glede na znamko vozila Rabljena vozila Znamka in tip Daevvoo Nexia 1,5 Fiat Tipo 1,41 (ES,SV) Ford Escortl,3 I(CZ,R,AIR) Ford Mondeo 1,6 (SV.CZ) Škoda Favorit GLX 1,3 Suzuki Baleno 1,3 (SV,CZ,ES,AIR) OpelVectra 1,6 16V (K,CZ,SV,ES) Hvundai Coupe 2,0(K,SV,CZ,ABS,ES) Renault Thalia 1,4 RT (G,SV,CZ,ES,R) Renault Clio 1,6 (K,SV,CZ,ES) Rover 214 SI (K,SV,CZ,ES,R) Letnik in barva 1995 MODRA 1994 RDEČA 1996 RDEČA 1993 ČRNA 1993 BORDO RDEČA 1998 BELA 1998 MET.RDEČA 1999 MET.ZELENA 2000 SREBRNA 1998 RDEČA 1995 MET.SIVA Cena v SIT 560.000,00 650.000,00 890.000,00 940.000,00 260.000,00 1.560.000,00 2.050.000,00 2.090.000,00 1.690.000,00 1.650.000,00 1.050.000,00 RENAULT www.alp«tour-rt;niont.si ZA VOZILA Z GARANCIJO VAM JAMČIMO: ♦ Brezplačen preizkus ♦ 45 točk kontrole na vozilu ♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoč na cesti, vleko ali popravilo ♦ 3 mesečno tehnično garancijo m, SERVISNO PRODAJNI CliNTKR KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 D.D. KRANJ Vse ♦ Prodaja vozi ♦ Vzdrževanji ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil za vaš avto na enem mestu .„u I Renault ♦ Zavarovanje in r,,B'f.,, v,)/-'1 ubijen*' ihnih. ♦ Odkup U1 prodaj ♦ Tehnični pregledi 0« tovornih m priklop."', vo^ tdmM BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 04/5146-381 Del. čas: *. pon.,sred., pet. od 15. - 21. ure tor„ čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik Naši veslači uspešni na tekmi svetovnega pokala v Muenchenu IZTOK ČOP JE ZMAGAL, OSTALI POD VRHOM totok Čop dokazuje, da je letos v izvrstni formi. Zmagal je tudi na tekmi v Muenchenu. Novi dvojni dvojec je uspešno začel sezono. Kr»nj, 17. julija - Slovenski Veslači nadaljujejo z uspešnimi nastopi na velikih tekmovanjih. '°krat so bili uspešni na tekmi svetovnega pokala v Muen-chenu, ki je bila zadnja velika tekma pred svetovnim prven-?v°m v Luzernu v Švici. Iztok C°p je v enojcu veslal odlično, ^'nalno tekmo je povedel" °dlični Čeh Chalupa, vendar ga Je iztok ujel in prehitel ter °bdržal prednost do konca tekme. Dobro je veslal tudi četverec brez krmarja v postavi ^emenčič, Janša, Prelog in ^°Under. Po zmagi na zadnji tekmi v Sevilli so naši računali ^a novo odlično uvrstitev, ven-"j!ar sta bila tokrat čolna Velike litanije in Nemčije hitrejša. retje mesto je vseeno lep us-Peh. "Ognjeni mednarodni £rst" je uspešno prestala posadil v novem dvojnem dvojcu uka Špik in Davor Mizerit. Po petnih težavah sta se uvrstila 'lnale, kar je bil uspeh. Finala p* se mlada veslača lotila m gu"ino in osvojila četrto i sto za Madžarsko, Francijo k. ^rUgo postavo Nemčije. , ar\i od pričakovanj je dosegel 2v°Jec brez krmarja Pirih -racnjek. V B finalu jc dosegel drugo mesto. Trener Miloš Janša je ocenil, da veslata mlada Blejca vedno boljše in da se bosta kmalu uvrščala v finale. Četverec s krmarjem je med štirimi posadkami zasedel tretje mesto, Kajdižu pa se med lahkimi veslači ni uspelo uvrstiti v finale. Na sliki blejsko-mariborski četverec Prelog, Kolander, Janša in Klemenčič, slikan na zadnji tekmi na Bledu. • J. Košnjek ATLETIKA Nov uspeh kranjske in slovenske atletike ROŽLE PREZELJ JE EVROPSKI PRVAK ŠPORTNO PLEZANJE ^sPešen teden za naše športne plezalce SVETOVNA 4VLAGA MARTINE ČUFAR Ha J?/^ '7. julija - Slovenski športni plezalci so bili uspešni tekni: t?rih dru8'n tekmovanjih. Natalija Gros je bila drug s v Arcu. amo vprašanje časa je bilo n:? b° Martina Čufar ^boljša čagalj športna naša plezalka, p°kala. To se je zgodilo konec Poteklega tedna v Chamonixu, naPrvi letošnji "svetovni tek-m.1"- Martinin uspeh so dopol-nile njene mlajše prijateljice iz JJPrezentance. Natalija Gros je ^ a odlična peta, Eva Tušar je 18., Nastaja Guzzi pa 39. prtina je bila pred težko prepustijo še posebej zato, ker je Pred njo Belgijka Muriel Sarka-Plezala odlično, vendar je yrh iri" zm°Sla več in dosegla >0 sekund pred iztekom dojenega časa. Fantje so bili 3o nj "spesni: Sova je bil 22., •le bil Valiavpf Grom in krtina j~ uh Valjavec, 45 Jensterlc 51. v Arcu ob Gardskem jezeru je b,la letošnja četrta tekma za ev-r°Pski mladinski pokal v športom plezanju. Slovenijo je predstavljalo 17 plezalcev. V finale Sc jih je uvrstilo 12 plezalcev, ki so —' t\Ost°T ^obro pripravljeni druga. Od nje je bila znova Usn" ,uUl tokrat Je bi,a na' b Pesnejša Natalija Gros, ki je za malenkost boljša Jenny La-yarda. Nastja Guzzi je bila s 4. ^estom za las ob stopničke. Jure Bornšek in Andrej Trošt pla bila uspešna s 5. mestom, jtoako uvrstitev sta dosegla tudi K&tja Vidmar in Tomaž Valja vec. od - Kranj, 17. julija - Rožletov uspeh je dopolnila štafeta 4 krat 100 metrov, v kateri je tekel tudi S kolje loč a n Matic Osov-nikar. Kranj jc atletsko mesto in atletika je v Sloveniji pomemben šport. To znova dokazuje v nedeljo končano evropsko atletsko prvenstvo do 23 let, s katerega se vrača Slovenija z dvema kolajnama. Kranjčan Rožle Prezelj je evropski prvak v skoku v višino. Po slabšem začetku in tudi potem, ko je 218 centimetrov a na preskočil v tretjem poskusu, je nadaljeval sproščeno in edini uspel na 221 centimetrih. Poskus na 224 centimetrih ni bil uspešen. Prezljeva družina ostaja atletska. Rožle je namreč sin dveh nekdaj odličnih atletov: mame Stanke in očeta Dušana. Prezljev uspeh je nov uspeh kranjske atletike, športa, ki je bil v preteklosti prepogosto potisnjen v ozadje. Kranjska atletika je že imela olimpijce s oldetom Milekom, skakalcem v višino, in tekačico Brigito Langerholc, ki je bila lani v Avstraliji četrta. V klubu vadijo številni mladi talenti. Na evropskem prvenstvu do 23 let je Prezljev uspeh dopolnila štafeta 4 krat 100 metrov, v kateri je tekel tudi Matic Osov-nikar iz Škofje Loke,eden naj-obetavnejših slovenskih šprin-terjev. • J. Košnjek Rožle Prezelj Matic Osovnikar EDEL-KLUB SLOVENIJA šola l616ma 2 JA!>z pavau panoramski polev V tandemu sveioMNje in oprema p.p. 108, 4290 Tržič GSM: 041 677 031 e moil:jurii.kurnik@siol.ne1 http://www.edel-klub.si JADRALNO PADALSTVO SMUČARSKI SKOKI DVOJNA ZMAGA KRANJCA Beljak, 17. julija - Med najboljše se počasi prebija tudi Primož Peterka. V avstrijskem skakalncem centru sta bili dve tekmi za celinski poletni pokal v smučarskih skokih. Nastopilo je 96 skakalcev iz 18 držav, na sami tekmi pa je nastopilo le 58 skakalcev, ki so uspeli v kvalifikacijah. V izredno vročem vrmenu je oba dneva najboljšo formo pokazal 20-letni Triglavan Robi Kranjec z dvema odmevnima zmagama in novim rekordom skakalnice 102 metra. To je Robi-jeva tretja zmaga zapored, ob dobrem nadaljevanju ima velike možnosti, da si sam pribori nastope v svetovnem pokalu v kvoti peterice. Ob zelo močnih Avstrijcih, Čehih in Nemcih so bili uspešni še Peter Žonta (Dolomiti), Primož Peterka (Triglav), Uroš Kočnik (Mislinja) in Gašper Čavlovič (Triglav), ki so tudi osvojili točke celinskega pokala. Skupno po štirih tekmah so naši tekmovalci v ospredju, premočno vodi Robi Kranjec (Triglav), ki je zbral že 360 točk, 2. Roland Audentrieth (Nemčija) 185 točk, 3. Peter Žonta (Dolomiti) in Jure Radelj (Ilirija Feršped) 180 točk in 5. Primož Peterka (Triglav) 127 točk. Rezultati: sobota: 1. Robi Kranjec (Triglav) 259,5 t 90,5 in 102 m, 2. Roland Audentrieth (Nemčija) 253,5 t 95 in 96 m, 3. Štefan Kaiser (Avstrija) 253 t 95,5 in 94 m, 4. Kai Bracht (Nemčija) 250 t 93,5 in 95,5 m, 5. Martin Koch (Avstrija) 242,5 t 91,5 in 93,5 m, 6. Peter Žonta (Dolomiti) 242 t 93 in 96 m, 11. Primož Peterka (Triglav) 233,5 t 90,5 in 90,5 m, 19. Uroš Kočnik (Mislinja) 228 t 85,5 in 93 m; nedelja: 1. Robi Kranjec (Triglav) 258,5 t 96 in 95,5 m, 2. Jakub Hlava (Češka) 243,5 t 95 in 90 m, 3. Štefan Kaiser (Avstrija) 233,5 t 96,5 in 94 m, 4. Peter Žonta (Dolomiti) 233 t 90 in 91 m in Michal Doležal (Češka) 233 t 87 in 94.5 m, 6. Roland Audentrieth (Nemčija) 232 t 94,5 in 85,5 m, 17. Primož Peterka 218 t 91 in 84 m, 23. Gašper Čavlovič (oba Triglav) 216,5 t 87 in 87 m. »Janez Bešter PLAVANJE Natalija Gros Jan °*talih Slovencev so se v finale uvrstili še Lučka Franko, k0va-0nian' NeJ'c Česen, Maja Vidmar, Miha Škof in Mina Mar-h\uCt laticu Kozmusu se ni uspelo uvrstiti v finale. V Ravenm je s0 bi]radic'onalna tekma za mlajše kategorije. Bili so uspešni, saj 11 kar 12-krat na stopničkah za-zmagovalce. • J.K. BRIGITA Z BOLEČINAMI Kranj, 17. julija - V svojem 4. nastopu v seriji G P in Golden lig mitingov, tokrat v Oslu, je Brigita Langerholc končala dokaj boleče. Že v sam tek je šla z bolečinami v trebuhu in primerno počutju tako tudi končala (10. mesto z rezultatom 2:03.15). Slab dan in smola je že pozabljena in že 20. julija bo nastopila v Monte Car lu na mitingu zlate lige. TINA ČARMAN DVAKRAT DRUGA V ITALIJI lina Čarman je v petek v Ponzanu in soboto v Mallesu zasedla dvakrat drugo mesto. Na prvem mitingu je s preskočenimi 593 cm zaostala za vodil no za 8 cm, na drugem mitingu je pa kljub preskočenimi 622 cm zamudila 1. mesto za samo lcm. Kadetsko prvenstvo v Radovljici REKORD AN JE KLIN AR Radovljica, 17. julija - Na kadetskem državnem plavalnem prvenstvu v Radovljici je nastopilo nad 120 plavalk in plavalcev. Na tekmovanju je bilo doseženih tudi nekaj rekordov. Med plavalkami in plavalci, ki so jih dosegli, so tudi Gorenjci. Največ so iztržili plavalci domačega plavalnega kluba. Od Gorenjcev so med kadeti zmagali Dacar (RPB) na 200 prosto in 400 prosto, Bizjan (Merit Triglav Kranj) na 200 prsno, Globočnik (Radovljica) na 100 metrov delfin, Turk (Radovljica) na 1500 metrov prosto in radovljiška štafeta na 4 krat 200 metrov prosto. Med kadetinjami so zmagale Isakovič na 50 metrov prosto. Babic na 100, 200 in 400 metrov prosto in Klinarjeva na 50 prsno, kjer je postavila tudi nov kadetski državni rekord. Isakovičeva je zmagala še na 50 metrov hrbtno, 100 metrov hrbtno in 200 metrov hrbtno, Klinarjeva na 50 metrov delfin, Palovšnikova na 200 metrov mešano in 800 metrov prosto. Radovljica je zmagala v štafetah 4 krat 200 metrov prosto in 4 krat 100 metrov prosto. V obeh tekmah je bil postavljen mladinski državni rekord. •■ J.K. TRIATLON NAKRSTOVA IN ŽEPIČ V PULI Pula, 17. julija - V Puli na Hrvaškem je bil organiziran 9. Mednarodni Puljski triatlon, ki je štel za točke slovenskega pokala in mednarodnega Ree-bok pokala. V konkurenci 142 tekmovalcev sta si zmagi tako kot že leto poprej znova pritekla slovenska triatlonca Damjan Žepič (Interfruct Ma-tik) pri moških in Nataša Na-krst pri dekletih. Tekmovalci so najprej preplavali 750 metrsko razdaljo, kjer je s 15-sekundno prednostjo pred zasledovalcem Že-pičem prvi priplaval Seme. Zasledovalna skupina pa je imela še 15 sekund zaostanka za drugouvrščenim Žepičem. Slednji jc že na začetku 20-kilometrske kolesarske proge Seme-ta ujel in skupaj sta si na 20-kilometrski razgibani kolesarski progi, ki je potekala do Premanture in nazaj v Pulo, nabrala minuto prednosti pred zasledovalci. Na 5- kilometrskem teku je Žepič upravičil vlogo favorita in si z več kot dvominutno prednostjo pritekel novo zmago. Pri dekletih pa je izkušena Nakrstova, ki ob družini nima veliko časa za trening, premagala mladinko Cerutovo. Slovenski triatlonci bodo naslednji teden nastopili na državnem' prvenstvu v Celju. Končni vrstni red: (moški) I. Žepič (TK Ribnica) 2:03,22; 2. Seme (Sokol Tivoli) 1:05,42; 3. Patrčevič (Hrv) 1:06,06; 4. Modrušan (Hrv) 1:06, 58; 5. Močnik (Trisport) 1:07,55... ženske: 1. Nakrst (Trisport) 1:14.43, 2. Cerut (Sokol Tivoli) 1:17,13; 3. Arnež (Sokol Tivoli) 1:21,09... • N.P.Ž. Da m j an Acpic GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ureja: Vilma Stanovnik Torek, 17. julija 2001 NOGOMET Nogometni pokal Slovenije ŽIVILA TRIGLAV BREZ SREČE IN GOLOV Na sobotni pokalni tekmi v Kopru so imeli Kranjčani izredne priložnosti, ki jih niso izkoristili in nato izgubili s 3 : 0. Kranj, 17. julija - V Sloveniji se je začela nova nogometna sezona. V soboto in v nedeljo je bil odigran prvi del tekem šestnajstine nogometnega pokala Slovenije. Živila Triglav so morala na gostovanje v Koper, k moštvu, ki ga uspešno trenira Brane Oblak. Kranjsko gostovanje v Kopru ni bilo uspešno, saj so zma- Kranjski nogometaši na treningu. Od leve Markelj, Silo, Feigel in vratar Vidmar. - Slika T. Doki gali domačini s 3 : 0. Izid bi bil lahko drugačen, če bi Kranjčani izkoristili nekaj zrelih priložnosti. Zato je obveljalo pravilo, da tisti, ki zadetka ne doseže, prejme gol. Koprčani so pred koncem prvega polčasa zabili prvi gol, v drugem polčasu pa so se domači razigrali in zabili še dva gola. Po tekmi je trener Kopra Brane Oblak priznal Kranjčanom dobro igro in nekoliko slabšo predstavo svojega moštva. Kranjski trener Stane Bevc z igro ni bil nezadovoljen. Obžaloval je le zapravljene priložnosti. V drugih tekmah je HIT Gorica s 5 : 1 premagala Beltince, Mura z 8 : 0 novomeški Elan, Rudar iz Velenja s 4 : 0 Palomo iz Sladkega vrha, Maribor kar z 9 : 0 Brda, tekmi Korotan : Domžale in Era Šmartno : Primorje pa sta se končali s streljanjem kazenskih srelov, pri čemer sta bila uspešnejša Domžale in Era Šmart-rvo. Šenčur ProUset pa pokalna tekma z. Nafto še čaka. Odigrana bo 5. avgusta v Lendavi. Konec tega tedna pa se začenja 11. tekmovanje v prvi slovenski nogometni ligi. Živila Triglav 2000 iz Kranja bo v prvem kolu gostoval pri CMC Publikum v Celju. - • J.Košnjek KOLESARSTVO DVAJSETIČ GREGA BOLE Kranj, 17. julija - Kolesarji Pergtecha z Bleda nadaljujejo z odličnimi nastopi. Zmagovali so tudi na dirki v Varaždinu. Med mlajšimi mladinci je znova zmagal Grega Bole in tako osvojil že 20. zmago v tej sezoni. Na "tradicionalno" drugo mesto pa seje uvrstil Vid Ogris. Matej Vilfan je osvojil 7. mesto, 16. pa je bil Marko Hlcbanja. • J.K. JADRALNO PADALSTVO TONE SVOLJŠAK VZTRAJA Kranj, 17. julija - Končalo se je državno prvenstvo v točnosti pristajanja v jadralnem padalstvu v Cerknem. Tekmovalci so opravili v dveh dneh deset letov. S 65 centimetri je bil najboljši Matjaž Sluga iz Rimskih Toplic. Med člani društva Let iz Škofje Loke sta se najbolje odrezala Tone Svoljšak z 8. mestom in Luka Valjavec s 13. mestom. V prvem delu sezone so dosegli člani škofjeloškega društva nekaj odličnih izidov. Tone Svoljšak je zmagal na tekmi v Cerkljah, v Kobaridu pa je bil peti. Luka Valjavec je bil na pokalni tekmi na Vrhniki četrti. Na Hrvaškem je Tone Svoljšak zmagal na dveh triatlonih na Japetici in Liču, kjer je bil na njihovem državnem prvenstvu tretji. Eno njihovo pokalno tekmo je dobil, po enkrat pa je bil drugi in peti. Naše tekmovalce v jadralnem padalstvu čaka še zaključek sezone z dvema Alpe Jadran tekmama v Italiji in na Hrvaškem in še nekaj pokalnih tekem pri nas in v sosednji Hrvaški. Na koncu bo še superfinale, je povedal Tone Svoljšak. • J.K. ODBOJKA NA MIVKI JASMIN IN SAMO ČETRTIČ NEUSPEŠNA Kranj, 17. julija - Jasmin Čuturič in Samo Miklavc tokrat nista uspela zmagati na 3. turnirju Siemens Mobile 2001 v Novem Mestu. V soboto sta morala v polfinalni tekmi priznati premoč Sebastijana Škorca in Sama Bačvica. To je bilo veliko presenečenje, ki se je z dobrimi igrami Sebastijana in Sama napovedovalo že od začetka sezone. V finalu sta tako igrala para Se-bastijan Škorc in Samo Bačvič ter Dejan Fujs in Matjaž Hafner na drugi strani mreže. Sebastijan in Samo sta bila tudi tokrat boljša in zmagala. Dovolj je bilo finalov. Sedaj sva končno zmagala, je bil komentar zmagovalcev. Napeto je bilo tudi v tekmovanju odbojkaric. Po pričakovanju sta zmagali Ana Oblak in Barbara Kristan, ki sta v finalu premagali Jitko Štumpcrovo in Natašo Cingerle. To je bila že tretja zmaga Ane in Barbare. Naslednji turnir bo konec tedna v Velenju. - • J.K. VATERPOLO SLOVENIJA USPEŠNA V VATERPOLU NA PLAŽI Slovenija je drugič nastopila na mednarodnem tekmovanju v vaterpolu na plaži. Pred leti so Slovenijo v tem tekmovanju zastopali študentje, ko je bilo tekmovanje v Milanu. Kranj, 16. julija - To je res velik uspeh, saj smo prvič sodelovali na enem od takih tekmovanj. Proti kasnejšemu zmagovalcu nismo mogli narediti prav ničesar, saj je bil močnejši tako po izkušnjah kot po višini in teži, je po končanem tekmovanju povedal trener naše vrste Ozren Bonačič. Jernej Lovše (vratar) ter igralci Aleksander Mertelj, Erik Bukovac, Matej in Jure Nastran, Teo Galič, Vladimir Pajič in Alen Medic so z svojimi igrami navduševali zahtevno italijansko občinstvo, ki je polnilo tribune tega manjšega igrišča v vodi. Že v prvem srečanju so suvereno premagali Madžarsko, nato v polfinalu nekoliko težje še domačina Italijo ter morali premoč priznati šele v finalu, ko so igrali proti Rusiji. Prav vsi so se izkazali v tej igri, ki se je igrala na dva dobljena seta do šest. V zadnjem srečanju jih je izdala fizična razlika proti ruskim vaterpolistom. Po besedah Ozrena Bonačiča so imeli Rusi v svojem moštvu igralce, ki so bili podobni njemu, se pravi visoki čez dva metra in težki čez sto kilogramov. Naši mladi fantje se v igri ena na ena zato niso z njimi morali enakovredno kosati, uspeh pa je že bil, da so igrali v finalu, kjer so zgubili z Rusi 2:0. NAŠI BOLJŠI OD BELGIJE Kranj, 17. julija - V Kranju so bili teden dni na pripravah kateti reprezentance Belgije. Z našo izbrano kadetsko reprezentanco so vsak dan skupaj trenirali in odigrali vsak dan tudi trening tekmo. V petek pa so odigrali uradno trening tekmo, v kateri so bili naši vaterpolisti boljši in jih premagali s šestimi zadetki razlike: 9:3. Trener Rado Cermelj: "Vse preveč je še napak v igri. Ne gre nam še tako, kot si to želim. Po tednu dni vadbe z vaterpolisti iz Belgije bomo imeli dva dni odmora, nato pa gremo na turnir v Catanijo na Sicilijo. Ni nam še jasno, kdo bo četrta ekipa. Vemo, da bomo igrali na Siciliji s Hrvaško in Italijo, ne vemo pa, kdo bo tretji nasprotnik. Po Cataniji bomo trenirali še doma vse do odhoda v Hagen." ŽUSTERNA PRVAK DRUGE LIGE Kranj, 17. julija - V Kopru je bilo v soboto zaključeno tekmovanje vil. vaterpolski ligi. V zaključek tega tekmovanja sta se iz skupine sever uvrstila celjski Posejdon in kranjski Kranj 90, iz skupine jug pa koperska Zusterna in novogoriška Gorica. V dopoldanskih polfinalih je bil prvi polfinalni par Zusterna : Kranj 90, drugi pa Posejdon in Gorica. Kranj 90 je imel tokrat v svoji vrsti tudi dva vaterpolista Belgije (Damman in De Tollenaere), med strelce pa se je že na prvi tekmi tekmi vpisal De Tollenaere. V prvem polfinalu so morali vaterpolisti Kranja 90 priznati premoč Žusterne, v drugem polfinalnem srečanju pa je zmagovalca odločila podaljšana igra. V srečanju za tretje mesto je Kranj 90 brez večjih naporov premagal Gorico, Zusterna pa v srečanju za prvo mesto Posejdon. Vsa srečanja sta vodila sodnika Miro Čerk-lič in Miloš Kobal iz Kopra. • J. Marinšek ZMAJARSTVO Prvenstvo v letenju z jadralnimi zmaji VREME KROJILO TEKMOVANJE Kranj, 17. julija - Najprej nekaj zanimivih podatkov o zmajar-stvu in o tekmovanju. Delavno ekipo, ki je pripravila tekmovanje, je sestavljalo 23 ljudi. Tekmovalci so v 5 od 8 predvidenih tekmovalnih dneh preleteli približno 1700 km s povprečno hitrostjo 50 km/h. V cilju discipline, ki traja od 2 do 2 uri in pol, pa zmajarji dosežejo hitrost tudi do 120 km/h. Kljub temu je tekmovanje minilo brez poškodb. Tekmovanje, katerega organizacijo je Letalska zveza Slovenije zaupala zmajarskemu klubu Delta, naj bi seje začelo v petek, 6. julija zjutraj, vendar je vodstvo tekmovanja vzlet odložilo zaradi slabe vidljivosti na 1600 m. S Krvavca so ob 13.30 kljub še vedno nizki oblačnosti zmajarji vseeno poleteli. Disciplino določi komisija treh najboljših tekmovalcev ali vodje ekip na dan tekmovanja, okrog 8. ure zjutraj, glede na vremenske pogoje. Disciplina na prvi tekmovalni dan je potekala: Krvavec - Gozd pod Kriško goro - Ambrož na Krvavcu - Žirovnica - pristanek. Zaradi slabih vremenskih pogojev tekmovanja niso izpeljali do konca in so tekmovalci prevozili le 73 km, najboljšim pa je do končnega cilja zmanjkalo samo nekaj kilometrov. Zaradi sodobnih satelitskih navigacijskih naprav GPS lahko tekmo prekinejo, ko so tekmovalci še v zraku in natančno določijo njihovo pozicijo in mesto, ki so ga glede na naknadno določeni cilj, dosegli. Iztok Jarc, vodja službe za odnose z javnostmi, je sporočil, daje bil naš najboljši Marjan Br-glez na 4. mestu, Franc Peternel na 6. in Roman Colner na 13. mestu od skupno 66 uvrščenih tekmovalcev. Ekipno je Slovenija zasedla 2. mesto za vodilno Avstrijo in pred tretje uvrščeno francosko prvo ekipo. MODELARSTVO MODELARJI ALC DRUGI V EVROPI Lesce, 16. julija - Po treh desetletjih vztrajnega dela modelarske sekcije Alpskega letalskega centra Lesce so tudi modelarji dosegli mednarodni uspeh. Na evropskem prvenstvu v slovaškem mestu Holič med 1. in 8. julijem je mladinska ekipa ALC, ki so jo sestavljali Grega Markovič, Nejc Božič in Rok Božič v tek- Slovenska ekipa modelarjev iz na Slovaškem. ALC na Evropskem prvenstvu movanju radijsko vodenih modelov jadralnih letal v kategoriji F3J zasedla ekipno drugo mesto, med posamezniki pa Grega Markovič peto in Rok Božič sedmo mesto. Članski ekipi se ni uspelo uvrstiti v finale tekmovanja in so ob koncu zasedli še vedno dobro 14. mesto. Ob tem kaže posebej omeniti, da je tudi modelarstvo z novimi plastičnimi materiali izredno napredovalo, postalo prav posebej softificirano, pomembno vlogo pa ima pri radijsko vodenih modelih seveda znanje in spretnost vodenja oz. pilotiranja teh modelov. Tak uspeh je ob medaljah s svetovnega prvenstva padalcev ALC, uspehih na tekmovanjih in svetovnih rekordih pilotov ALC na jadralnih letalih ter uspehih motornih pilotov ALC na tekmovanju v akrobacijah, tudi modelarjem velika vzpodbuda za nadaljnje delo. • Š. Ž. Najboljši na proglasitvi rezultatov. Foto; A. Korenčan Tekmovalcem je v ponedeljek, 9. julija, vreme zopet ponagaJa\. in so bili vsi vzleti odpovedani. Tudi naslednji dan je vreme kroj"' lo usodo tekmovalcev, saj so organizatorji zaradi slabih vreme"' skih pogojev določili kratko disciplino, ki pa jo je v celoti prevozil le en tekmovalec. Preleteli so 59 km, najboljši slovenski tekmovalec je bil zopet Franc Peternel na 7. mestu, Matjaž Čater na 12. in Roman Colner na 15. mestu od skupno 66 uvrščenih tekmovalcev. Slovenska ekipa je uspešno zastopala državo gostiteljico tudi na sredinem tekmovanju, katerega start je bil s Kobala v bližini To-mina, disciplina pa je potekala naprej do Mosta čez Sočo, d Kuka, nazaj do Mosta čez Sočo in s pristankom v Bovcu. Tekmovalcem, ki so v tej disciplini preleteli 83 km, je bila po beseda organizatorja tekmovanja Andreja Mravljeta ta disciplina najboJ vščeč. "Leteli so v čudovitem vremenu in slovenske naravne lep0 te so bile tako še bolj vredne občudovanja." Do cilja je prilete 10 40 tekmovalcev, naš najboljši pa je bil Roman Colner na 9., P6' er Kejžar na 13. in Matjaž Čater na 14. mestu. V četrtek, 12. julija, je zopet zagodlo vreme in organizatorji so morali zaradi dežja odpovedati tekmovanje. Tudi v petek, na zadnji tekmovalni dan, je zaradi slabega vremena do ci lja 80 km dolge discipline prijadral le en tekmovalec. Vzleteli so s K-rva ca, leteli do Javorniškega Rovta, kjer jih je zaradi slabe termin največ "padlo dol" (zmajarski žargon), nazaj do Preddvora, Prl stali pa so v Begunjah. Slovenski zmajarji so se zelo dobro odr zali, saj je Franc Peternel zmagal. Roman Colner je bil 9, Pet Kejžar pa 11. . Ekipno so tako na predevropskem tekmovanju v letenju z jadr nimi zmaji Francozi zasedli prvo mesto, Avstrijci drugo in s'oVC|S, ska ekipa tretje mesto. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo' točasno, je zmagala ekipa LET Škofja Loka, druga je bila ek'P KAL Slovenjska Bistrica, tretja pa ekipa Bele Krajine. Franc r ternel, član državne reprezentance, ekipe LET Škofja Loka in žavni prvak v streljanju, je poudaril, da jim je kljub slabim veZ&-. med kolegi v zraku uspelo doseči tretje mesto v skupni razvrs vi. Za naslednje leto, ko bo evropsko prvenstvo, vsekakor nacr jejo več priprav, ker je konkurenca huda, z veliko izkušnjami s P membnih mednarodnih tekmovanj. Za doseganja dobrih rezu tov je potrebna tudi dobra, a draga oprema, ki bi jo, kot P1" Franc Peternel, s pomočjo sponzorjev lahko kupili in bili S korak bliže boljšim rezultatom. Vendar pa tudi Peter KeJzaJ. D Matjaž Čater, ki sta prav tako člana ekipe LET Škofja Loka, kij temu dosegata dobre rezultate. • Tina Čadež DVIGANJE UTEŽI TOKRAT PETROVIČ tek' Žužemberk, 17. julija - V soboto so se nadaljevala izbirna movanja za najmočnejšega Slovenca Martin Krpan 2001. L) ^ izbirno tekmovanje je bilo v Žužemberku. Da se bliža 'inaln(lenj, movanje, se vidi tudi v tem, da so tekmovalci vse bolj izenac ^ tekmovanja pa vse bolj napeta, saj si vsi želijo tekmovati likem finalu. V Žužemberku sta si tretje mesto delila dva ^ movalca, tako da je bila potrebna dodatna sedma igra, jnjj; določila tretje in četrtouvrščenega. Končni yrstni red je na?, -;tof' I. mesto Goran Petkovič (Ljubljana) 50 točk, 2. Jože Krt ^ (Šentvid pri Stični) 44 točk, 3. Boris Milošević (SclnlC^nez Dravi) 43 točk, 4. Tine Žužek (Velike Lašče) 43 točk, 5. Ja Bernc (Pivka) 41 točk, 5. Boris Kar (Maribor) 41 točk. o£j Naslednja tekmovanja bodo: 19. 8. Ljubljana Intcrspar- V1 II. uri, 25. 8. Šentjernej - Finale ob 17.30. B. V. Na jeseniško porodnišnico znova lega črn madež Zakaj je umrl novorojenček Odgovor bo moč razbrati iz obdukeijskega zapisnika, ki naj bi ga v uradu kriminalistične policije dobili včeraj. Predvsem na njegovi podlagi bo mogoče ovreči ali potrditi sum, da gre morda za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, o čemer naj bi govorila anonimna prijava. ^anj, 17. julija - Po dobrih treh letih, kar je na ginekološko-porod-niški oddelek jeseniške bolnišnice zaradi nedonošenke IVlance, kije sklenila preživeti, padel črn madež (sojenje odgovornima zdravnikoma še ni končano), se je zdaj pojavila nova neprijetnost. 24. maja je mamica iz Bohinja rodila novorojenčka, ki so ga zaradi zapletov prepeljali v Ljubljano, tam pa je 30. maja umrl. Dogodek, od katerega je minil že poldrugi mesec, se je v javnosti pojavil šele pred dnevi, z anonimnim pismom, katerega avtor krivdo 2a novorojenčkovo smrt pripisuje jeseniškim porodničarjem. Kriminalisti iz kranjskega ura- povzročitve smrti iz malomarno-da kriminalistične policije so sti, prav tako tudi še ne moremo P° besedah načelnika Pavleta govoriti o domnevnih osumljen-Ja'nnika začeli preiskavo na osnovi informacij, ki so jih pridobili od državnega,tožilstva in Policije. "Preiskovalni sodnik iz Kranja je izdal odredbo za zaseg dokumentacije o porodu. To Sm° tudi zasegli. Za zdaj ne moremo niti ovreči niti potrditi suma, da gre za kaznivo dejanje cih," je na včerajšnji tiskovani konferenci v Policijski upravi Kranj na kratko povedal načelnik urada Pavel Jamnik. V zvezi z anonimnim pismom je dejal, da ga policija ni dobila in da o njem ničesar ne ve, da pa so kriminalisti o smrti novorojenčka dobili več vrst infor- macij. Zdaj preverjajo potek poroda, opravljajo pogovore. Kot rečeno, bo najodločilnejši za razplet zagotovo razultat sodne obdukcije novorojenčka. To nam je potrdil tudi direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Remškar. Povedal je, da so kriminalisti prišli pred približno tednom dni in da prej sploh ni vedel, da naj bi bilo karkoli narobe. "Obžalujem, da je novorojenček umrl. Zakaj je umrl, ne vemo. Ko bomo dobili obdukcij-ski zapisnik, bo bolj jasno, kaj se je dogajalo ob porodu oziroma po njem, verjetno bo mogoče tudi odgovoriti na vprašanje o vzroku smrti. Če bo kazalo na nepravilnosti v naši porodnišnici, bom vsekakor uvedel tudi in- terni strokovni nadzor. Trenutno zanj in za kakršnekoli ukrepe proti kateremu koli od zaposlenih nimam razloga." Novorojenček iz Bohinja se je v jeseniški porodnišnici rodil 24. maja, umrl je 30. maja. Anonimna prijava, ki s prstom kaže na krivdne razmere v porodnišnici, se je torej pojavila relativno pozno. Dr. Janez Remškar pravi, da pisma ni dobil, njegovi nameni pa so lahko različni. Glede na to, da pisec očitno obvlada določena medicinska znanja, je njegov namen lahko tudi zlonameren. S tem mislimo predvsem na že več let odprto vprašanje obstoja dveh porodnišnic na Gorenjskem. • H. Jelovčan Konec minulega tedna na Gorenjskem dve hudi padalski nesreči Za Kamničana trinajsti skok s padalom usoden kletni padalski tečajnik Zlatko Rosic iz Kamnika sobotnega skoka ni preživel, z jadralnim padalom Pa se je v nedeljo huje ponesrečil 48-letni inštruktor jadralnega padalstva iz Tržiča Jurij Kurnik. Cey ,) ^ozd, 17. julija - Zlatko Rosic je bil eden od desetih padal dne ' S° se pot' "kriljem padalske šole iz Ljubljane v soboto dopolnil 1,8 'eta,iscu v Lescah urili v skakanju s padali. Okrog pol enaj-^2 so se z učiteljem Alešem D. vkrcali na dvokrilno letalo antonov šj ' k' ga je pilotiral Tržičan Viktor B. Zlatko Rosic je skočil z vi-^e 1200 metrov, kar je skrajna višina za padalca začetnika. tg*0. .^šnih treh sekundah je la kasnejša rekonstrukcija doga-aJnik Zlatko Rosic padalo janja. Padalo se je odprlo in kri-y. D|"l, vendar v nekoliko nepra- lo se je napolnilo z zrakom, te-err> Položaju, kot je pokaza- daj pa je 40-letnik iz doslej še Med vikendom poplava avtomobilov Prometniki imajo polne roke dela kom?''' juliju - Še hujši kot minuli bo po napovedih naslednji ras~ C e<*na, zato nasvet, zlasti domačim voznikom, K k, PoleiVZP01 med ko naj raje uhi- * turistična sezona se na gorenjskih prometnicah, zlasti ( narodnem cestnem križu od Karavank do Torovega, krep-do ?°z.na- Promet še posebej naraste konec tedna, ko se na poti pr Ur'stičnih krajev odpravijo tudi domači vozniki, skrb tn' policisti imajo tako polne roke dela. Po eni strani m«-6, ^a m bile ceste čim bolj pretočne, po drugi strani pa '^cejo oči ZVečer h Kar P°'noči v akciji na glavni gorenjski prometnici od So Vank do cestninske postaje Torovo, v soboto dopoldne pa tud; f01?10^0 kolegov iz policijskega helikopterja nadzorovali d 'i tudi na prekrškarje. Tako so bili v petek od osmih 'regionalne ceste, jveč kršitev je bilo, kot po na avaai, pri hitrosti. V petek, so na avtomobilski cesti ujeli voznika, ki sta divjala turi; 02lr°nia 213 kilometrov na uro. Nekaj prekrškov je bilo n'rn< kar 2l7 pegg.v "^ezi z (ne)uporabo varnostnih pasov v avtomol Prom°a Y zvez' z alkoholom, v soboto dopoldne pa so iz ■»^J^a »zločili tudi dvoje tovornih vozil. • H. J. )bilih. Kraj sobotnega usodnega padca v Lescah. nepojasnjenega razloga izgubil zavest. To so potrdile tudi priče, ki so njegov skok opazovale na tleh. Brž za Zlatkom Rosičem sta iz letala skočila še en tečajnik in učitelj Aleš D. iz Ljubljane. Ta je med padanjem opazil, da je Zlatkovo padalo nekje na polovici prelomljeno, kar naj bi bila posledica neenakomernih dolžin vrvi. Zaradi preloma padala je Zlatko Rosic proti zemlji padal v ozki spirali in tako hitro, da se je avtomatsko sprožil še sistem za odpirane rezervnega padala, ki se na višini 300 OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo, daje v 76. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot ANTON KERN p.d. Štefetov Tone iz Gorenj, Jezerska c. 97, Kranj Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, uri. Maša zadušnica bo v farni cerkvi skovem. Danes od 9. ure dalje bo ležal pokopališču. ŽALUJOČI NJEGOV l v sredo, 18. julija 2001, ob 16. Marije Vnebovzete na Prim-v mrliški vežici na kranjskem metrov vključi pri hitrosti osemnajstih metrov na sekundo. Zlatko Rosic je padel na tla za letališkim hangarjem. Kljub hitri pomoči je na kraju padca umrl. Prizorišče tragedije si je razen komisije iz kranjskega urada kriminalistične policije ogledal tudi inšpektor za letalstvo in dežurni zdravnik. Truplo ponesrečenega Rosica so odpeljali na inštitut za sodno medicino, kjer bodo skušali dodatno razjasniti vzrok za njegov padec, predvsem to, zakaj je po skoku iz letala izgubil zavest. Srečo v nesreči pa jc v nedeljo okrog poldneva imel 48-letni Tržičan Jurij Kurnik, sicer izkušen inštruktor jadralnega padalstva. S svojim jadralnim padalom edel je poletel z vzletišča v Gozdu pod Križko goro in nameraval pristati v Seničnem. Po vzletu, koje bil dvajset metrov visoko, ga je zaneslo, med popravljanjem smeri letenja pa je izgubil višino in padel na pobočje, zaraščeno z grmovjem in trnjem, z ostanki poseke in skalami. Pri padcu se je huje ranil. Na kraju nesreče sta mu pomagala zdravnika iz tržiškega zdravstvenega doma, v reševalni akciji pa so sodelovali tudi člani tržiške gorske reševalne službe in posadka policijskega helikopterja z Brnika. Odpeljali so ga na urgenco v ljubljanski klinični center. • H. J. NESREČE Avtomobil obrnilo na streho Meja - Minuli petek nekaj pred 14. uro se je na magistralni cesti Kranj - Ljubljana zgodila prometna nesreča, ki je na srečo posledice pustila le na pločevini. V kraju Meja je T. A. z avtomobilom nenadoma začel zavijati levo na polje, ko gaje že prehiteval Z. T. . Slednji je zaradi tega zapeljal s ceste, avtomobil seje prevrnil na streho in zadel v bližnjo stanovanjsko hišo. O telesnih poškodobah policija ni poročala, avtomobil pa jc na "noge" postavila gasilska reševalna služba iz Kranja. • S. Š. Pregrel se je kalorifer Radovljica - V petek nekaj po enajsti uri je zagorelo na Kosovelovi ulici v Radovljici. V kopalnici ene izmed stanovanjskih hiš je prišlo do pregretja oziroma kratkega stika na vključenem kaloriferju, zato se je stopila plastika na ohišju. Ogenj se je nato razširil na posodi za perilo. Gost dim, ki je uhajal skozi kopalnično okno, je prva opazila soseda in poklicala regijski center za obveščanje (112). Ogenj so ukrotili radovljiški gasijci. Materialna škoda je ocenjena na 200 tisoč tolarjev. • S. Š. Z ognjem se ni dobro šaliti Gorenja vas - Loški policisti so kazensko ovadili 46-letnega Pavla M. iz Gorenje vasi. ki se je neslano pošalil z regijskim centrom za obveščanje in gasilci. V začetku julija je v večernih urah z mobilnega telefona poklical na telefonsko številko 112 in dežurnemu operaterju v regijskem centru za obveščanje sporočil, da mu gori hiša. Nazadnje so ugotovili, daje bila prijava lažna, saj požara sploh ni bilo. Klicatelj je bil vinjen, je še sporočila policija, ki je Pavla ovadila zaradi zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost. • S. Š. KRIMINAL Z odpiranjem šefa se ni mučil Kranj - Neznani storilec je v noči na soboto vlomil v prostore lokala Casino v Kranju in iz odklenjene blagajne ukradel 233 tisoč tolarjev. Casino se nahaja na terasi gostilne Stari Mayer na Glavnem trgu v Kranju. Tat je v veži skupne stavbe odvil vijake z rešetkastih dvokrilnih vrat, ki vodijo na teraso, in odstranil zapiralo. Na neugotovljen način je nato odprl vhodna vrata Casinoja in iz odklenjenega manjšega sefa, ki se ga ne da zapreti, odnesel tri denarnice z 233 tisoč tolarji gotovine. • S. S. Bencin zaenkrat še ni zastonj Jesenice - Jeseniški policisti bodo podali kazensko ovadbo zoper 21-letnega K. J. z Jesenic, ker je osumljen tatvine. V soboto zvečer se naj bi osumljeni pripeljal na bencinski servis na avtocesti na Hrušici in se postavil za avtobus. Natočil je 23 litrov bencina in se nato odpeljal, ne da bi plačal. Podjetje Petrol je bilo oškodovano za 4.200 tolarjev. • S. Š. Okradel kopalca Bled - V nedeljo popoldne je neznanec izkoristil odsotnost kopalcev na kopališču Zaka na Bledu in prebrskal torbo, ki je ležala na tamkajšnji tribuni. V njej je našel denarnico in iz nje pobral manjšo količino denarja. • S. Š. Z berglo po glavi Bohinjska Češnjica - V soboto popoldne sta se na dvorišču stanovanjske hiše v Bohinjski Češnjici sprla možakarja S. F. in K. M.. V bran prvega je priskočil njegov sin S. A., ki je K. M.-ja z berglo udaril po glavi in mu lažje poškodoval desno arkado. Policija bo napisala kazensko ovadbo. • S. Š. Ponarejen bankovec Kranj - Pred dnevi so v agenciji za plačilni promet v Kranju odkrili ponarejen bankovec za deset tisoč tolarjev. Sporni "can-kar" se je skrival v dnevnem izkupičku prodajalne Agromeha-nika iz Hrastja. Kdo je tam nakupoval s ponarejenim bankovcem, niso ugotovili. • S. Š. Mlada tatica Bled - Blejski policisti so te dni dopolnili kazensko ovadbo zoper 17-letno D. R. iz okolice Kočevja, ki seje prvi julijski teden zadrževala v nekem stanovanju na Bledu. Tedaj je izkoristila krajšo odsotnost oškodovanca in sunila okoli 104 tisoč tolarjev in zlato verižico z obeskom. • S. Š. Kraja mobilnih aparatov Kranj - Nekaj noči nazaj je nekdo vlomil v osebno vozilo, ki je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo na ulici 4. oktobra v Kranju. Iz odklenjenega avtomobila je odnesel gsm aparat acer in žensko usnjeno denarnico z dokumenti. Lastnico je oškodoval za okoli 45 tisoč tolarjev. V avtomobil je neznani storilec te noči vlomil tudi v Cerkljah. Tudi tam sta izginila gsm aparata siemens in eriesson. Lastnika je oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. • S. Š. Torek, 17. julija 200) Nobena vlada ni večna Branko Grl ms, državni svetnik Morje Andrej Kokot, zunanji sodelavec Dramatik d'Annunzio je bi znan po svoji ošabnosti. Ko se je kolega negativno izrazil o njegovi drami, je užaljen zahteval, da gresta skupaj vprašat še za mnenje uglednega kritika. Dobil pa je oceno: "Neprimernost drame se lahko primerja samo še z avtorjevim napuhom." Vladna komisija za pripravo sprememb ustave je končala svoje delo. Spremembe, ki jih predlaga, so obsežne, a le malo naj bi bilo takih, o katerih je v preteklosti obstajala visoka stopnja soglasja. Med slednje bi pogojno (besedilo še ni javno) lahko šteli spremembe, ki so nujne zaradi vključevanja v Evropsko zvezo. Precej sprememb pa je tiste vrste, da jih ni mogoče oceniti drugače kot odraz politične kratkovidnosti predlagateljev. Med slednjimi je na prvem mestu drastično omejevanje pravice do referenduma. Tako naj bi poslej poznali le še naknadni referendum. O pravem zakonodajnem referendumu, ki ga omogoča že sedanja ustava (zakon pa žal izpelje na naivno bi bilo verjeti, da slučajno na najslabši možni način), ni sledu. V preteklosti se je bilo mogoče strinjati s kritiki referendumske ureditve v eni točki: da bi bila za Slovenijo najboljša rešitev uveljavitev Švicarskega modela referenduma. Sedaj so presenetljivo (oh, ja) utihnili, ali spravili svoje razmišljanje na "linijo". Upam, da g. Krivic, kije v polemikah nekoč javno zagovarjal Švicarski model referenduma, še bere Gorenjski glas... To bi pomenilo uveljavitev pravega zakonodajne-ea referenduma, vezanega na ljudsko iniciativo, brez kakršnihkoli omejitev. Ustava neposredno uresničevanje oblasti ljudstva postavlja na prvo mesto, predlog vladajočih pa gre v povsem nasprotni smeri. Tako naj bi že z ustavo kratko malo prepovedali izvedbo referenduma o celi vrsti zakonov; o preostalih pa bi bilo mogoče izvesti samo še naknadni referendum. Referendumsko odločanje bi bilo torej možno le o še zakonih, ki bi jih najprej že izglasoval parlament. To v praksi pomeni, da tisti predlog zakona, ki bi urejal področje, ki ne bi dišalo vladi oziroma vladajoči koaliciji, ne bi imel nikakršne možnosti, da se kakorkoli sprejme, pa če bi bilo to v še tako vitalnem interesu večine slovenskih državlja- nov. Tako bi lahko - kadar bi to ustrezalo vladi oziroma njeni večini - zaman čakali na zakone, s katerimi bi lahko učinkoviteje kontrolirali oblast (privilegiji...1.). Vlada bi se lahko v besedah na vse mile viže zaklinjala v Evropo, hkrati pa sabotirala vključevanje v Evropsko zvezo tako, da.nekateri za vključitev nujni zakoni, ki vladajoči večini ne dišijo, pač nikoli ne bi ugledali luč sveta. Lep primer področja, ki je urejeno povsem neevropsko, je dejanski politični monopol nekdanje totalitarne nomenklature, ki se kaže v enostranski in z načeli novinarske etike in svobode sprti uredniški politiki večine najbolj vplivnih javnih glasil. Javna glasila v demokraciji vlado opozarjajo na njene napake. V Sloveniji to velja le, kadar vlada ni prava. Ko pa so na vladi - kot sedaj - sami naši, pa je vsake kritične distance konec. Predlog sprememb na ustavni ravni na glavo obrača temeljno demokratično pravilo - kdo koga kontrolira in čigava je oblast. V demokraciji ima ljudstvo prvo in zadnjo besedo. Vladajoči pa so se perverzno odločili, da gre ljudstvu prepustiti le še toliko (neposredne) oblasti, kot ustreza vladi, ki se očitno boji lastnih državljanov. Predlog za omejevanje neposredne demokracije je brez dvoma neutemeljen in žaljiv do volivcev, saj so ti prav na vsakem referendumu dokazali izjemno visoko stopnjo politične zrelosti. Samostojna Slovenija teme/ji na neposredni odločitvi ljudstva; na (predhodnem!) referendumu je bila zavrnjena TET3, zavrnjen je bil proporcionalni volilni sistem (potem pa po Balkanski tradiciji vsiljen z oktroirano spremembo ustave); zavrnjeno je bilo umetno opoljevanje zdravih samskih žensk, kar je najboljši dokaz, da Slovenija po vrednotah sodi v Ev-ro/)o. In prav v tem grmu tiči zajec. Referendum se je pokazal kot edina še obstoječa učinkovita varovalka pred popolno samovoljo oblasti. Zato hočejo tisti, ki hlepijo po neomejeni oblasti, drastično znižati že doseženo raven neposredne demokracije. Toda neprimernost tega predloga se lahko meri samo z napuhom tistih, ki tak predlog dajo. Pozabili so namreč na nekaj bistvenega zgodovina uči, da nobena vlada ni večna. Meša se mi. Meša se mi od vročine, od ljudi, ki lazijo za mano in nenehno od mene nekaj hočejo in od ljudi, ki jih sam lovim, pa jih ne morem ujeti. Poletje je. Čas, ko si ljudje vzamejo dopust. Čas, ko se čas ustavi, ko vse teče bolj počasi, po mehiško. Večer je, sedim na terasi in pišem tale zapis. Da kaj vidim na tipkovnico, imam prižgano luč. Luč gori tudi zato, da lahko okrog nje letajo muhe enodnevnice. Ali pa je ravno obratno. Ne vem več. Saj sem rekel, da se mi meša. Tudi od muh, ki letajo okrog mene. V zadnjem hipu moramo kupiti prtljažnik za kolesa. Niso ga še dobili. Jutri, tik pred odhodom, da bo. Ja, kolesa bomo peljali na dopust. Rekreativno ga bomo preživeli. Kolesariti mislimo. Tako kot mnogi Slovenci, ki dopust namenijo za stvari, ki jih nikoli ne počnejo. Sam nisem kaj prida kolesar, a se tokrat bojim, da se bom nekje spodaj na otoku, kak dan ob 12.00, odločil za nenamerni samomor. Gotovo bom kak nori brezoblačni "točno opoldne" izbral za toplotni udar, sončarico, pregreho pretiravanja. Sedel bom na kolo. Zdaj govorim, da je to neumno, da tega vendar ne morem narediti, da bom to počel navsezgodaj zjutraj, pa že vnaprej vem, da bom svojih 120 kil zvlekel na razbeljeni asfalt in si že enkrat dokazal, da kolo vendar ni zame. Slovenci smo temeljiti, vendar pri rekreaciji včasih pozabimo na priprave. Mislimo, da moramo na dopustu nadoknaditi vse tisto, kar smo med letom zanemarjali. In potem počnemo neumnosti. Moja bo letos kolo. Že vidim. Samo pomislite na vse tiste do-pustniške pasti, ki čakajo vas. Nate kakšno za vzorec. Ati celo leto grdo gleda in ner- ga, kdaj bo že kosilo. V kampu pa oživi (mami bo vendar počivala) in na žar, navadni ali plin ski, cel dopust posiljuje družino in prijatelje, ki jih spozna tam, s svojimi kuharskimi mojstrovinami. Sam ražnjiče in čevapčiče obilno zaliva s pivom, tako da skozi motno zaveso komaj opazi, da proti koncu dopusta ostali člani družine pojedo zmeraj več kruha, in da gre za zajtrke neverjetna količina marmelade. Tudi čez dan. Konec dopusta se približuje v tistem trenutku, ko eden od tamkaj trpečih pri kosilu dahne: "Nisem lačen. " Niti na pamet mu ne pade, da bi enkrat pripravil kaj "na žlico", s tem pa rešil bodoče spomine svojih otrok na stereotipno "družinsko morsko idilo". Ali pa tale. Mami nikoli ne bere več, kot pa je trač na četrti strani. Na morje odnese 60 centimetrov knjig. Branje na dolge proge. Na plaži, v jarke m soncu. Zvečer na sladoled. V postelji pod lučjo in ob komarjih, ki dedca pikajo da mikasti okrog sebe. Z dopusta se vrne vsa zabuhla, s podočnjaki da bi hodila lahko po njih. In potem ne bere celo leto več kot pa trač na četrti strani. Saj tako ali tako nima časa. Otroci pa počno na dopustu to, za kar gredo na dopust. Žurirajo po svoje. Neumorno. Mimogrede, če jih stari ujame, skočijo v trgovino po par pirov, ali pa nesrečno opečeni materi namažejo hrbet s "faktorjem". Drugače pa se žogajo, potapljajo,... Edini normalni Slovenci na dopustu so otroci. In prav oni sem pa tja "kakšno ujamejo", tako za vzgojo, da bodo vedeli. Čeprav niso za nič krivi. To je dopust. In mi bomo tokrat peljali s sabo kolesa. Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. n 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postala, Pot na Zavrte 10 PREJELI SMO Tatovi v Papirnici Tat, ki je odnesel količke in žico v torek, 20. marca 2001, med 13. in 13.30 uro, naj takoj vrne na svoje mesto - bili ste opazovani. To je že vaš star slogan: krasti, ruvati količke itd. Tega ne uči cerkev, kot Minite pobožnost. Količki z žico so stali na našem zemljišču - poti. Številka poti je 27/3 v ko. STARA LOKA, kije last samo POLAN-COVIII in se je nima nihče lastiti ali po njej voziti. šečnost ali celo nesrečo. Ampak za ublažitev tega imamo tudi zelo lepo besedo kot: OPROSTITE. ŽAL MI JE ipd. Janez Čefarin, Zasip Polanocovi, Papirnica 10, Škofja Loka Vroče pizze. (Odgovor na pismo, objavljeno v Gorenjskem glasu 10. julija 2001) Spoštovani gospod Mlkeljl Vaš odgovor na moje pismo v Gorenjskem glasu razumem kot stopnjevanje arogantnosti. Vi sami veste, da seje podoben primer kot z mojo vnukinjo pripetil na istem mestu nekaj dni pred tem z neko drugo deklico iz Zasipa in to podnevi. Povod za to, da sem poslal pismo časopisu, ni skorajšnja nesreča sama po sebi, ampak Vaš občutek neodgovornosti, ki je prišel na dan, ko sem Vas o tem dogodku ogovoril. In dva podobna incidenta v tako kratkem času pričata o tem, da s svojim načinom vožnje ogrožale otroke v okolici igrišča. Zato sem čutil kot mojo dolžnost, da ostale starše opozorim na to nevarnost. Verjetno bi bilo prav, če bi Vi sledili nasvetu starega očeta tiste druge deklice, da ne vozite mimo igrišča vzrat-no, ampak naprej in obrnete avto ob kuhinji. Že iz poslovnega interesa bi ravno Vi morali skrbeti za to, da bodo starši lahko v Vašem lokalu popili kozarček in pojedli pizzo brez skrbi za svoj naraščaj, ki se zabava na igrišču. Zato se mi zdi Vaše obnašanje tudi neracionalno. O ostalih Vaših navedbah v pismu, čeprav so nekatere do mene žaljive, ne želim polemizirati. O tem se bova pomenila osebno. Namen mojega pisanja ni bil razpravljati z Vami, ampak le opozoriti starše, kar je bilo z objavo doseženo. Vam in Vašim gostom želim, da bo ostalo pri teh dveh, do sedaj znanih, "skoraj" nesrečah. Nobeden od nas ni imun proti temu, da lahko komu drugemu povzroči s svojim obnašanjem kakšno nev- Kabelska TV v Stražišču Strašan i, kakor izgleda, s kabelsko TV res nimamo sreče-Najprej nikakor ni bilo mogoče zgraditi omrežja. Sedaj, koje to zgrajeno, pa se gredo odgovorni v KS inovatorje pri izbiri operaterja in to na račun navadnih krajanov, ki bodo te neumnosti morali plačati. Vprašujem odgovorne brihtne glave: 1. Zakaj je za operaterja izbran TELEKOM? 2. Kje ima izbrani operater svoj studio, novinarje, upravo (direktorja, tajnico in fikus)? 3. Kdo bo financira/ postavitev novega distribucijskega centra in kako je z ekonomiko poslovanja samo za KS Stražišče? Verjetno bodo molzne krave tisti, ki se bodo priključili. 4. Zakaj ni izbrana TELE-TV Kranj ki ima že vse potrebno in že nekaj let uspešno deluje in obravnava dogodke in zanimivosti z domačega terena? Tud[ stroški potrošnikov in MOKbj bili v tem primeru občutno nižji- 5. Zakaj v ponujenem programu ni signala TELE-TV Kranj, TVPIKA, itd.? 6. Kako lahko opravičile P0' stavljanje še enega distributerja za tako majhen prostor, še pose-hej, če vemo, da je sosednja** Orehek in ostale (Kokrica, A» J' ka, itd.) priključena na TELt-T V Kranj in da so z delovanjem zadovoljni? To je samo nekaj osnffd11'1 vprašanj, na katere morajo Pr0' tagonisti KS Stražišče odgovori; ti, da bi se krajani lahko odločili za podpis pogodbe. Kakor sem obveščen od KS na mojo ifi' tervencijo, da se ni bilo mogoce dogovoriti s TELE-TV Kranj, P čudno opravičilo, ko pa so & druge KS lahko dogovorile'n niso potrebovale petih let. V kolikor pa trditev drži, pa nieninj' da je bilo mogoče problem resiti preko MOK in župana. Do takrat pa priporočani vsem, da s podpisom raje poc* kajo - to bom storil tudi sanj-Pričakujem jasen in pošten odgovor. Tone Krista" 302 Gorenjci govorniki na Prešernovih proslavah "Danes po vsej pravici ugotavljamo, da sta Prešernov stih in njegova beseda postala sestavni del ozračja, v katerem živi slovenski človek, da sta mu prešla v dnevni govor in v trajno duhovno last, da je Prešernova beseda v precejšnji meri vplivala na socialno misel sodobnega slovenskega človeka. • S svojo neposrednostjo, prirojcnostjo in plemenito človečnostjo je ta beseda postala faktor duhovnega odpora proti banalnostim, neokusnostim in antihumanizmu današnje množične kulture v njenem najslabšem, kapitalistu'no-komercialnem smislu, proti vsake vrste solipsističnemu ekshibicionizmu v umetnosti, za katerim se dostikrat skrivata ustvarjalna nemoč in modna poza, proti brezglavemu metanju iz skrajnosti v skrajnost, od oboževanja človeškega jaza joče causa sui v občutek njeg< nosfi in ničevosti." Ko danes pregledujemo be govornic na Prešernovih pro: niso samo osebni pogledi na določene zadeve temveč dostikrat tudi svojevrstni dokumenti časov v katerih, so bili zapisani in prebrani. Gornji odlomek jc iz govora, ki ga je. imel nt proslavi leta 1968 Boris Ziherl. profesor za socio logijo kulture (beri: historici:i materializern na mesto sociologije) na ljubljanski Filozofski Jak al kot edino opredeljuje usodne opredelje- lediia govornikov in lavah, vidimo, da to Piše: Miha-Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon teti, v Trstu rojeni gorenjski rojak škofjeloškega Prešernovega nacionalnega in humanističnega iz-porekla. To so bila teta precejšnje liberalizacije ročila s sodobnimi resnično socialističnimi in res-komunističnega režima, poosebljena v vladi Sta- nično kulturnimi prizadevanji." Režiser France neta Kavčiča. Za ista leta je bil značilen močan Št iglic, po rodu Kranjčan, seje v govoru leta 1982 "vdor" kapitalistične miselnosti in načina življenja na slovensko duhovno sceno in v vsakdanje življenje. Tako ni čudno, da je naš profesor, marksist in leni-nist stare šole, v nastopu proti tedanjemu modernizmu in individualizmu, proti nekritičnemu sprejemanju vsega, kar je zahodno in "moderno", uporabil tudi Prešernovo domoljubno izročilo. "Koreniniti globoko v domači zemlji in ljudeh, biti odpr\ vse, kar drugih draeot en a misel mrodov ega ih st vesla hkrai 'rednim 1 m po m Jornemonega. in : svojimi lastnimi stvaritvami zlivati agresivne tokove obče-ške kultun onhncjše 'oje naj-tikališče Prizor iz slovenskega celovečernega filma Dolina miru (1956) režiserja Franceta Štiglica. zavzel za to, da delež kulture v celoti družbenih dejavnosti ne bi upadal. Podobno je leto pozneje (1983) nastopil pisatelj Vladimir Kavčič, doma & Pogare v Poljanski dolini, takrat tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. "Drugc sile vodijo ta svet, ne drobne pesmice, je prizadeto izpovedal pesnik. Kritik in teoretik pa sta ugotavljala, daje odločujoče gibalo sodobne družbe postala politika i da se kultura v temeljnih stremljenjih lahko sarn° poistoveti.z njo. Odgovori na ta vprašanja so w£ ko različni, najbrž pa smo enotni v sodbi, da a lež kulture in duhovnega življenja v naši sedanj0^ sti ni pretiran in da bi v prihodnosti moral hili večji- " Spet drugače, bolj žensko in umetniško, je svjf nastop zastavila igralka Milena Zupančič, rojak nja iz Bohinjske Bele, Prešernova nagrajenk' /993 in govornica /994. "Zakaj sem si pravzaprav drznila sprejeti časP in težavno nalogo, da vam izdani nekaj sVOhu misli in občutij? Redko se zgodi, da dobi ob talM priložnostih besedo ženska, kije povrhu vsega ■ igralka Dvojni razlog za nezaupanje. Smo pač v pretežni meri družba, kjer mos dajo in upravljajo, ženski' pa smo pomočnice potnice, tajnice. Okrasek, tolažba in podpora. || ko se sprijaznim z mnenjem, da je edina r>a'°f. igralke zabavati in ugajati, ne pa odkrivati reS'\ja ki so v nji in zunaj nje. Seveda ne želim PolUl]'\Vi ti feminističnih klišejev, saj žensko in umetnik0 m vi* so- naravo razumem le kot d< privilegij..." '-IV lh spe znav® CM CO J* "> 4-1 >(/) O O CM o P >o IVI CD ■e s -S ^ tj 0) > O 03 £ o 0) č CO CO "c ro I o O CL CM 2 CD .E O »O c x o o E -E I § n g 3 N _TO "D CD _rt O co co > > > rt CD ~ rt o 19 co-g :E o "o" S" g E' o I ■. °- a> oj to J O £ u o) '■P c O t« P 8'S ?>■§-s -§ g to I o rt .rt to OJ z rt c E ;° 1 ° a.>o o o o E CJ X! OJ rt _rt 32 o CD • O to °- a. CO TJ -i P iS co o > if O to S rt c: • c .2 ~ rt o M »o ■= m .s 2 - tO OJ C CD S- cz O CL O C O C o c: o rt .92. -g O § O E S o o ^ rt c >o o o 2 o cz o "O O CL_f- 3 .- OJ JS aj co -O tO "gŠ S .2. o. tO a) S? _2 oj 2, cd co "co aj j«; §s tj 3 o o. o> E R TJ O- m aj __co ta rt =# -Q OJ -o > o OJ CD c o •O Cl rt rrt N _™ .rt co S E •S OJ co co co 0J 0J OJ ro O O o .2, c cz c ra O O O J- ^ ^ ^ > O- c_i ili J5 N XI "D O TH' CD rt o o °- ClSČ o .22, "E OJ rt o OJ X TJ "D C t CD OJ OJ O .o § tt . .52, S r>~ co to N 'in 0) o 'rt NI > 61 75 Š ° >o ^3 O OJ o ZT tj g E o OJ aj ^ o N o .92, ^ čo C • -OJ W CD .t: oj xi >- co o C0 OJ OJ :S O tO E £ «E 11 OJ CD C N O- O CO isl o rt TJ O CL . . O CD CO :=• CD tO o OJ n il E E o o <= =o a? O CL NI CO iS 2 OJ ta ai S cu E o C OJ p CD 2 2iž •|^# "O rt S o ^ o o CD —" X TJ _ "O Cj) o o > tj II g ^ X OJ _ o tO o O O OJ r C C0 m rt c o ® * m 5 i 1 □ CL c "O — CD ČD E oj .3. o o ■S O J) n 9 °> O.TJ I c: r O "o E cd :~ _ CU O Li .E CD CL o > X o I- LU II CQ Z UJ ,Q if) co > O x g O a. (T) O O X fJC >o m z O w UJ O 0>N ^3 O Q Sišsj'js'i-;;; :ši: 1 ■ :- :i' ■Bik :ii ; ;:; ||;;:;IP rt to tD CD 3 3 .E .E —' — >o >o X -5 X X 5 i o o >ni o. _ rt ^ °li i— d rt 2CO S c^ "775 x co č -32 c > >o ~ co o ra O C0 1^ - CD cl c co «2 Q ^ rt o D CD rt co ^ °0 co CD r< cm C •—-— 'čdS>[ _rt co "D CD .to ° 0) o c =5 8? o o co OJ c c^ S tO o . O CD CM O ^ O 92 rt C/5 z cr T3 • tO CO -i; . OC 2 : O o o * o co -j Bi 00,o O 03 o o X > z < oc z o co LU O z s aj o . c c 0J o -92 "ČD OJ X >o o o TJ 0J .E, "ai E tb'N ć C 0J o 2 Si CL > "g C0 O co >o =r cd co .S, o c> C N Č0 9 rt o. cd o C0 CD = c o '9 -co Cl cl^: c co t; >o aj g co x >o c 'O ■S, o > E"fa P ga f-s i .£ co x . 'CJ -cr 'N rt cd E! c f£ co ) cd rt . ^ OJ P .£5, S 75 rt g E 3 co rt-92, g 11 a .E X N C o J* k- o X -Cl c 3 CD w E ® s I > a oj| 5 rt O :=. ™ o C > O) o - o čo iS CL cd o co = C _0J CD .rt CM rt c o. .92, o o i* _o X co o li cl E > i Si co o o cr ojj«: co i s« |> i E cx X3 CD CD s.^ 92, co CO ro >o rt isj CD X "S "D co p O ^ j*: ni OJ ro 9-S. o -S rt oj :č* S J-s. c — to = «.g TJ P E ° "R S :čž5 o cd "o.rt b ;5 CD ~ o rt CD co cp o. O OJ .M OJ P P 'rt E 7- rt čd" co "O CD cd a? Il 8- a rt rt NI TJ ■v ' c co =5 T£ 3 P P 0) :?7? E to rt c c > E tj o Q2 „- a E rt ^ • c O 'CJ č g o .E .E rt O 5 > > 73 ro P E E TJ 0) CD "5" O. tO ;o- c cd c w j«: S .Š "to rt 3 S co .E ■f3 - ro P S o o. 5. s; o c •l°:rt i__ ci, • -ro •- -92. CD C CL w cd ro ro oj C TJ "O CJ •32, cd rt TJ C ?T3 P tj rt CD O (D rt g .2.E x^ = - o 2 "° rt p S ■co -g rt ._- NI X2 •J3 CD to co O P E s O iz o tL % :o o 2 o o o- a P ._ P g § 3 t? S co g § CD > — P NI CD S. 2 rt S S. i > S ° £z rt E co _ co n P -n O -n rt s- ^, rt ni lil cd 3 a ■ tO CO o ro cl co TJ O N 100Z »Hi"? 7.1 'f3Jox siv^iis /.i • svioi^srsianoo Sprehod v dežju ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM foto: Tina Doki POMOŽNI DK1AVEC POMOŽNA DELA V STEKLARSTVU; d.č. 6 mes.; 6 mes. deli*.; do20.07.01; ST0ILJK0VIĆ ŽIVOJIN- STEKLARSTVO, SV. DUH 34, ŠKOFJA LOKA DELAVEC V PROIZVODNJI; d.č. 3 mes., do 20.07.01; TERMO ŠKOFJA LOKA D.D., TRATA 32, ŠKOFJA LOKA. št. del. mest: 5 ČISTILKA AL! VZDRŽEVALEC (moški); d.č. 6 mes.; 11, det.izk; do11.08.0t; MODA BLED D.O.O.. KAJUHOVA CESTA 1 BLED TOPILEC, n.d.č.; ostala znanja: Tečaj za voznike viličarjev; do 24.0701, (SKRA INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV D.D SAVSKA LOKA 4, KRANJ POMOŽNI ŠIVALEC OBUTVE PREŠIVALKA SOBNIH COPAT; d.č. 12 mes.; UR/TEDEN: 20; do 24.07 01; NAVERŠNIK M0NIKA S.P., CANKARJEVA 16, KRANJ; št. del. mest: 2 SLAŠČIČAR PRIPRAVNIK; d.č. 4 mes.; do 17.07.01: GRAND HOTEL TOPLICE P.O. BLED, CESTA SVOBODE 12, BLED; št. del. mest: 2 MESAR - SE KAČ OBLIKOVALEC IN IZK0ŠČEVALEC MESA; d.č. 6 mes.; ostala znanja: Tečaj higienskega minimuma, do 17.07.01; MESNINE DEŽELE KRANJSKE LJUBLJANA, PC KLAVNICA ŠKOFJA LOKA, STUDENEC 3, ŠKOFJA LOKA mv/ar MIZAR; n.d.č.; 6 mes. del.izk.; B kat.;do 20.07.01; FIBRA "D.O.O., PUŠTAL 106, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR ZA DELO NA STRUŽNIH AVTOMATIH; n.d.č.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; do 20.07.01; BRENKUŠ MATJAŽ S.P., ZASAVSKA 31B, KRANJ MONTER VODOVODNIH NAPRAV VZDRŽEVALEC ODTOČNIH SISTEMOV; n.d.č.; 31, del.izk.; B kat.; do 11.08.01; FARESTA D.O.O., KIDRIČEVA 76, ŠKOFJA LOKA MONTAŽA KOV. KONSTRUKCIJ IN STROJNO INŠTAL. DELA; d.č. 3 mes.; B kat.: do 31.07.01; FINŽGAR SAŠO S.P., RRE-ZRENJE 2A, PODNART ŠIVIIJA UKALEC; d.č. 6 mes.; 11. del.izk.; ostali pogoji: lahko tudi interna kvalifikacija uspešne firme; do 11.08.01; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA CESTA I, BLED; št. del. mest: 2 KROJAČ KROJAČ; d.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; ostali pogoji: lahko tudi interna kvalifikacija uspešne firme; do 11.08.01; MODA BLED D.0.0, KAJUHOVA CESTA 1. BLED ZIDAR VZDRŽEVALEC CEST II.; d.č. 6 mes ; 3 mes. del.izk.; B kat.: do 20.07.01; JAVNO PODJ. ZA VZDR. AVTOCEST D.O.O., LJUBLJANA, AVTOCESTNA BAZA. HRUŠICA, JESENICE VOZNIK AVTOMEHAN1K VOZNIK KAMIONA; n.d.č.; 11, del.izk.; B,C kat.; do 01.08,01; VPS TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., ULICA FRANCA BARUTA I, CERKLJE NA GORENJSKEM PRODAJA LEC TEKSTU JU H-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC V TRGOVINI TEKSTIL; d.č. 6 mes.; 6 mes. del.izk.; do 17.0701; MERCAT0R LJUBLJANA, PC PRESKRBA TRŽIČ, TRG SVOBODE 27, TRŽIČ PRODAJALKA TEKSTILA; d.č. 3 mes.; do 20.07.01; CLARK CO LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA JESENICE, PLAVŽ , JESENICE PRODAJALEC V MERCATOR CENTRU NA JESENICAH; d.č. 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno; do 20.07.01; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21. KRANJ; št. del. mest: 2 PRODAJALKA TEKSTILA; d.č. 3 mes.; do 24.07.01; CLARK C0 LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA JESENICE. PLAVŽ , JESENICE NATAKAR OSKRBNIK MUZEJA T.GODCA V BOHINJSKI BISTRICI; d.č. 6 mes.: 21. det izk , UR/TEDEN: 20; jeziki: ang. jezik - govorno in pisno, nem. jezik - pisno; ostali pogoji: LAHKO KATERAKOLI ŠOLA IVSTOPNJE; do 17.07.01; GORENJSKI MUZEJ KRANJ, TOMŠIČEVA UUCA 44, KRANJ NATAKAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 20.0701: LUŠINA D.0.0., OTOK116, ŽELEZNIKI PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; jeziki: ang. jezik - govorno, nem. jezik - govorno; B kat.;: B; do 24.0701; HOTEL RIBNO,TURIZEM D.D. BLED, IZLETNIŠKA ULICA 44, BLED; št. del. mest: 2 PEKARSKI TEHNIK VODJA SLAŠČIČARNE; n.d.č ; 101, del.izk.; ostali pogoji:5 let izkušenj na vodstvenih delih; do 17.07.01; GRAND HOTEL TOPLICE P.O. BLED, CESTA SVOBODE 12, BLED MONTER HLADILNIH NAPRAV SPECIALIST MONTER CEVNIH INSTALACIJ (KLIMATSKIH. HLADILNIH, OGREVALNIH); d.č. 12mes.; 11, del.izk.; jeziki: slov. jezik-govorno in pisno; B kat.; do 01.08.01: IZR D.D. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA CESTA 66A, ŠKOFJA LOKA STROJNI TEHNIK KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 21. del.izk.; jeziki: ang. jezik -govorno in pisno. nem. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D.0.0., ŽELEŠKA CESTA 11A, BLED; št. del. mest; 2 TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V TRGOVINI TEKSTIL; d.č. 6 mes.; 21, del.izk.; do 17.07.01; MERCATOR LJUBLJANA, PC PRESKRBA TRŽIČ. TRG SVOBODE 27. TRŽIČ POSLOVODJA V MERCATOR CENTRU NA JESENICAH; d.č. 6 mes.; 31. del.izk.; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno; do 20.07.01; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21 KRANJ EKONOMSKI TEHNIK TERENSKI PRODAJALEC; n.d.č.; 2 I. del.izk.; jeziki: slov.i jezik - govorno in pisno: znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - osnovno; B kat.;; do 31.07.01; FAJFAR MARJAN S.P., SPODNJI BRNIK 36A. CERKLJE NA GORENJSKEM ZOBOTEHNIK ZOBOTEHNIK; d.č. 6 mes.; do 20.07.01; A DENT STUDIO D.0.0., GOSPOSVETSKAUI. 10, KRANJ INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR; n.d.č.; 11, del.izk.; B kat.; do 17.07.01; SGP TRŽIČ D.D,, BLEJSKA CESTA 8, TRŽIČ EKONOMIST RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; jeziki: nem. jezik - govorno in pisno, angl. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno, Uporaba intemeta - zahtevno; do 11.08.01; JOKOVIČ BOŽO, S.P., CESTA M.TITA 16, JESENICE PREDMETNI UČITEIJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARKA: d.č. 12 mes.; 31, del.izk : UR/TEDEN' 30; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 17.07.01; OSN. ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 49, KRANJ PREDMETNI UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE UČITELJ ZA TEHNIŠKO VZGOJO; d.č. 12 mes.; 3 I del.izk.; UR/TEDEN: 28; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodijr lireievalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; do 17.07.01; OSN. ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 49, KRANJ UNI VERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KMETIJSTVA UČITEIJ STROK. TEOR PREDMETOV (VRTNARSTVO, PARK. RASTUNE); d.č. 12 mes.; do 27.07.01; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE ŽIVILSKI TEHNOLOG; d.č. 6 mes.; jeziki: ang. jezik - govorno in pisno, nem. jezik - govorno in pisno; do 20.07.01; AERODROM D.D LJUBLJANA. ZGORNJI BRNIK 130A. BRNIK - AERODROM UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 21, del.izk.; jeziki: ang. jezik - govorno m pisno, nem. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D.0.0., ŽELEŠKA CESTA 11A, BLED; št del. mest: ? UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE PROGRAMIRANJE, d.č. 24 rpes.; jeziki: ang. jezik - govorno, znanje programskih orodij: Programiranje - zahtevno, Poznavanje računalniških omrežij - zahtevno; do 17.07.01; ERPO SISTEMI D.0.0., KRANJ, POT V BITNJE 71. KRANJ PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA V OPB; d,č. 5 mes.; 3 I. del.izk.; UR/TEDEN: 20; jeziki slov. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 17.07.01; OSN. ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 49 KRANJ PROFESOR A NGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠČINE; d.č. 12 mes.; UR/TEDEN: 22; do 27.07.01; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE, d.č. 12 mes.; UR/TEDEN: 24: do 27.07.01; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ; mvw.ribeinvocJe.com » Media Art www.gorenjskaonline.com Digitalni tisk Internet PIVOVARNA UNION pri/ntei/c! Torek, 17. julija 2001 PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Neina »godba Nekoč je živela nežna punca. Ko je bila stara 16 let, je dobila nežnega fanta. Bila sta nežen Par. Pri dvajsetih letih sta se nežno poročila. Pri poroki ji je dal nežen poljub. Potem sta imela nežno zabavo. Na poročno Potovanje sta šla na nežen otok. Ko sta prišla nazaj, sta dobila prvega nežnega otroka. Bil je nežen fantek. Ko je bil ta nežen fantek star eno leto, sta dobila še nežno punčko. Tako je živela ta nežna družina. Doroteja, 3. razred OŠ Jezersko Lina v klobčič zvita v košari spi. Kaj je to. ki v sanjah Ljubezen na naši šoli ostati si želi? To je Lina, naša mala mrcina, ki se pol dneva po hiši podi, pol dneva pa v košari prespi. Vsi jo imamo radi, ona pa nas in komaj čaka, da pride sprehoda čas. Urša, 5. č OŠ Franceta Prešerna, Kranj Moj fant mora biti velik iti prijazen Poletje je najboljši čas za tisto stvar, no, saj veste, nal... No, za ljubezen. Vas ie kaj razganja? da se dobro Kako je s to stvarjo, sta se pozanimali Mirjana Lipovac in Kaja Prčetič - Staroverski, sed-mošolki iz OŠ Simona Jenka Kranj, ki sta v šolskem glasilu yaje objavili anketo ljubezni na njihovi šoli. Spraševali sta 23 učenk in učencev predmetne st°pnje. Da so bili že zaljubljeni* Je priznalo enajst anketirancev, medtem ko jih dvanajst še ni bilo. •n kakšen mora biti fant oziro-m* punca? Eanunora biti: ' leP- pameten, dosti kul - lep, črn, prijazen, oblači - velik in prijazen - lušten, pameten, da ima smisel za humor - starejši in večji od mene - mora biti prijazen, pozoren. Punca mora biti: - blond, mora imeti modre oči - taka kot Mirni - dobro razvita, lepa - prijazna, da ima lepo postavo - velika, malo starejša, temnolasa - lepa, razvita, pametna - taka kot Kaja - svetlolasa, enako velika. Kaj lepega si naredil/a za svojega fanta/dekle? - poslala sem mu ljubezensko pismo - dala sem mu verižico s srčkom - napisal sem ji lepo pesmico - dal sem ji medvedka - povabil sem jo ven in ji dal prstan - dal sem ji rože in bonboniero - dala sem mu igračo - peljal sem jo v kino in na pijačo • U. P. Počitniški program DPM Škofja Loka "Dobimo se ob pol desetih" Za vesele in zanimive počitnice tSk«fJa Loka, 16. julija - Tudi *os j •etos plosko Društvo prijateljev ^ Je, že šesto leto zapored, uie organiziralo za otroke " Jerice nižjih razredov osnovne šo|e ki bi sicer v času počit-nic Zaradi zaposlenih staršev Samevali doma ali na ulici, potniško druženje znano kot ak-% "Dobimo se ob pol dese-"h". Tako se vsak delovni dan, Ves mesec julij, srečujejo dve lupini otrok: v Frankovem na-^liu ob Osnovni šoli Cvetka dolarja ter v Podlubniku ob Osnovni šoli Ivana Groharja, v Vsaki med 20 in 30 otrok. Poceni počitniški program je resnično pester, saj so ga v dru-SiVu Pripravili v sodelovanju s ^■njižnico Ivana Tavčarja, Lo-fkim muzejem in Društvom tajnikov Škofja Loka, zato je Vsak dan drugačen, vesel, zani-^•v in ustvarjalen. Vsako od sRupin vodita po dve mentorici Mladi počitnikarji na Trati, so Pire in Jasne Erznoinik oz. mentorja, ki organizirata športne in družabne igre, izlete, likovno ustvarjalnost, v knjižnici jim ponudijo ure pravljic, igre s knjigo (kviz), v muzeju muzejske delavnice vezane na bogato dediščino tisočletnega mesta, s taborniki pa postavljajo šotore, iščejo zaklade, izdelujejo toteme in podob- pod mentorstvom študentk Mateje oblikovali darilne vrečke. no. Poleg naštetih izvajalcev programa seveda, sodelujejo pri takem načinu za zdravo, sproščeno in zabavno preživljanje prostega časa vse tri škofjeloške osnovne šole, izvedbo programa pa so finančno omogočile številne organizacije, podjetja, samostojni podjetniki in posamezniki. • Š. Ž. Poskusimo še mi ''Uf- DRUŽINSKI NASVETI Damjana Srnid (socialna pedagoginja) "^^l."............JJJ)w. Otroci in droga (3) "Ljuba sestrica, ti princeska na zrnu graha, najdragocenejša kraljica, ljubim te, samo lebe. Napraviš me neodvisno, *a bolečino neobčutljivo - kaj mi še morejo ljudje?...." •tvoja toplota me vse bolj Prežema, čisto me odene. V lvojem valovanju se počutim varno pred mrazom in ledeni-mi vogali, odeta v opno, tan-*°. prožno in trdno, kot v jajcu drsim na tvojih valovih tihemu nasproti, po čemer hre-Penim, miru, ki ga le ti lahko daš. V mojih žilah se tvoj °£enj razcveta, razžareva mi ur°b, a ga ne opeče, sprošča moJo utesnjeno dušo, zadovolji hrepenenja mojega srca. S Svojim nihanjem drsim v brez-jj0 svojega duha, njenega uuha... To je pismo devetnajs-Uctnega dekleta, ki je zasvoje-n° s heroinom. Droge dajejo °hčutek moči, občutek neodvisnosti od vsega - seveda le ^Hko časa. dokler traja oma-rna. Kdo so uživalci drog? Ka-teri so tisti dejavniki tveganja. ki vplivaio na to, ali bo otrok užival drogo ali ne? Prav gotovo so pomembne že same osebnostne značilnosti otroka, njegova življenjska naravnanost, kakšna stališča ima, kako jih zagovarja, delno je vse to pogojeno tudi z dednostjo. Prav gotovo pa ima velik vpliv tudi okolje, vse od družine do širšega okolja, vrstnikov, šole, lokalne skupnosti... Na mladostnike prav tako kot na odrasle vplivajo stresne okoliščine, v katerih živimo danes bolj kot v preteklosti. Otroci običajno nimajo še tako razvitih obrambnih mehanizmov kot jih imamo odrasli, ki lažje kljubujemo vsakodnevnim stiskam. Mladi so ranljivi in velikokrat nesrečni. Odrasli imamo v rokah večjo moč odločanja kot mladina... Otroci in mladostniki so prvi pokazatelji, da v nekem okolju ni vse v redu, tako v družini kot v naseljih, kjer se začnejo pojavljati klape... Seveda na mladostnikovo odločitev o je- manju drog delno vplivajo tudi norme in ukrepi, ki veljajo v določenem okolju. Prav tako je važno, kako o problemu mamil poročajo mediji, kakšna je njihova cena, dostopnost, kaj je o tem napisano v zakonodaji in kako se to izvaja v resničnem življenju... Čeprav se mnogim zdi to nepotrebno in čeprav mnogi ljudje to odrivamo v podzavest pa je nujen in pomemben tudi naš odnos do drog. Takšen odnos oblikujemo vse življenje, nanj pa vplivajo za nas pomembni ljudje, odrasli, ki jih imajo mladostniki za zgled ter sporočila, ki jih otroci dobivajo že v rani mladosti. Ob prekomernem uživanju alkohola, požirek dol ali gor..., ki smo mu priča na veselicah in družinskih zabavah - se prav tako izoblikuje naš odnos tlo uživanja drog. Mnenje, da smo lahko sproščeni le takrat, ko smo omamljeni je napačno, mladostniki pa ga največkrat prevzamejo od nas odraslih... Poletni užitki od tu in tam ' Veliko zelenjave in malo mesa, velja pravilo za vroče poletje, kakršno imamo prav zdaj. Čim manj kuhanja, čim več surove zelenjave. Posebej je užitek ugrizniti v zrel paradižnik, dišeči kopre, mlada, drobno narezana bučka naj zamenja krompir v solati. Ste opazili, da ima mlada kolerabica okus po lešnikih? Sveža zelenjava nam bo dala množico za življenje pomembnih snovi, ki nam ohranjajo zdravje. Minerali, vitamini in balastne snovi poskrbijo, da vsi naši organi, od srca prek želodca pa vse do kože, iz zelenjavne prehrane kaj pridobijo. S tem se od znotraj zaščitijo in oborožijo proti najrazličnejšim boleznim. Če pa zelenjavo kuhamo, naj bo previdno dušena in začinjena s primernimi svežimi zelišči. Dušeni paradižniki po holandsko 8 velikih paradižnikov, sol, poper, 50 g surovega masla, sesekljan peteršilj ali druga sveža zelišča - po okusu. Paradižnike na hitro potopimo v krop in jih takoj nato olupimo. Osolimo jih in popramo ter damo v namaščeno posodo za narastke. Vsak paradižnik obložimo s kosmiči surovega masla in nato jed spečemo nepokrito. Pečene paradižnike po-tresemo s peteršiljem ali kakim drugim svežim zeliščem in takoj ponudimo. Pečena zelenjava po grško Za 6 oseb potrebujemo: 500 g bučk, 500 gjajčevcev, 750 g krompirja, 2 sveži zeleni papriki, 750 g svežih paradižnikov, 2 čebuli, 125 ml olivnega olja, sol, poper, 2 jušni žlici sesekljanega peteršilja. Zelenjavo očistimo in olupimo krompir. Bučke, jajčevce, krompir, paprike, paradižnike in tudi čebulo narežemo na približno 1 cm debele rezine. Eno za drugo naložimo v ognje-varno posodo za narastke ali v pekač. Vse skupaj prelijemo z olivnim oljem in s približno 125 ml hladne vode, solimo in popramo. Jed pokrijemo in spe-cimo na pol, nato jo odkrijemo in spečemo do konca. Potrese-mo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. Čas priprave v pečici je 80 do 90 minut. ■ Zelenjava v tetini po špansko Za 6 oseb potrebujemo: 500 g špinače, 250 g na rezine ali na majhne koščke narezanega korenja, 250 g graha, 6 jajc, 250 ml mleka, sol, muškat ni orešek. Posebej skuhamo očiščeno zelenjavo in jo dobro odcedimo. Razžvrkljamo jajca, mleko, sol in muškatni orešek. Podolgovat model, dolg približno 28 cm, naoljimo in vanj naložimo nekoliko bolj grobo sesekljano špi-načo. Nanjo porazdelimo plast korenja in graha, prelijemo z razžvrkljanimi jajci z mlekom in z začimbami ter spečemo nepokrito. Pečemo 40 do 45 minut pri 170 do 190 stopinjah C. Preden zelenjavo prekucnemo na servirni krožnik, jo pustimo v modelu še približno 10 minut, da se malo ohladi. Jed ponudimo mlačno. Polpeti malo drugače 500 g mletega mesa, I jajce, J žemljica ali bel kruh (40 g), l čebula, sol, poper, paprika v prahu, 1 čajna žlička gorčice. Kruh namočimo v topli vodi, nato ga dobro ožemimo. Mleto meso pregnetemo s kruhom, Polpeti s kaprami, feferoni, česnom in olivami so posebnost vročega Sredozemlja. jajcem, drobno sesekljano čebulo in začimbami. Oblikujemo 4 polpete, jih položimo na rešetko že ogretega žara. Ko so na pol pečene, jih obrnemo in spečemo do konca. Pa še to: Polpete lahko popestrimo na razne načine. V meso lahko zamešamo sesekljane kapre, česen, feferone ali olive. Oritentalski okus dobimo, če mesu pridamo kardamom, cimet, korenje ali pistacije. Zelo slastne so tudi z ovčjim sirom, narezanim na kocke in dobro vmešanim v mleto meso. Pravo malo vitaminsko injekcijo dobimo, če polpetam dodamo svežo, drobno sesekljano zelenjavo (svežo papriko, narezano na trakove, por, koruzo) ali sesekljana zelišča. OPERACIJE DEBELOSTI NISO ZA VSAKOGAR IN TUDI NE ZA VEČINO LJUDI, KI SE SPOPADAJO Z ODVEČNIMI KILOGRAMI ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! KONEC Z MASČ0BNIMI BLAZINICAMI! Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENJA ^etični 6i Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 04/ 2352-570 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODV WRAPPiNG $*&&5. - 3.900.-s» V mesecu juliju še dodatni, 10%, popust pri obisku solarija, strokovni pedikuri in negi obraza za zrelo in mlado kožo. BODT WRAPPING JE METODA, KI DAJE PRAVE REZULTATE! POIZKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! Hujšanje je enostavno in neutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil. V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo BODY WRAPPING ponujajo naslednje rezultate: - bolj napeta in prožna koža - manjši obseg stegen - manjši obseg okrog bokov - manjši obseg okoli trebuha in pasu Vendar to še ni vse! Posebna proteinska snov v kremi na redi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože. POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO • ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI! GORENJSKI GLAS -20. STRAN Torek, 17. julija 2001 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objatfo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju ol po pošti- do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur; 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. I, Cerklje HO KO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 AVTO lil SNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL Turistični prevozi Janez Ambrožič - ZIDAN K '/.K- Gorje J5 Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel.: 53 15 770 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/596 U 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED 04/578 0528 NMNHMMRMMMMMMMMNHMMMM LETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/201 44 29 Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Knjižnica Blaža Kumcrdeja Bled Integral Tržič Predilniška I Tel.: 5963-280 AVTO ŠOLA MM l J Mu A, B, C, E, H, E k B Poletni delovni čas Osrednje knjžnice Kranj BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki OI/42-M-I97 - KOŽ, enota DE1AVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: Ij ubijana® borzuznu nju. ms t.edus.si Trst 31.7., Madžarske toplice od 16.8. do 19.8. in od 30.8. do 5.9., Lenti 21. 7, Gardaland - Aqualand 23.7, Kopalni izlet v Portorož 24.7., Medžugorje od 31.8. do 2.9. V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Velika Kladuša sobota 21.7. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Trst 26.7. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 18. 8. Gardaland-Aqualand, 28. 8. -8. 9. potovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli *500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25-26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8 - 19, torek, sreda, petek 8 - 14, četrtek, sobora 8 - 12^_ ......................................... Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8-14, petek 14-19 Nočni Gardaland 28. 7., cena samo 7.900 SIT. NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6 KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta 2001 odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališča_so odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. Katera znanja ročnih del ponujajo člani ljubljanske Borze znanja? Med drugim: izdelovanje predpražnikov iz ostankov ličkan-ja koruze, kvačkani izdelki iz volne, garna in sukanca, pletenje košar, znanje ličkanja, izdelki iz slane, znanje izdelovanja čipk iz čolnika, znanje klekljanja, znanje ročnega pletenja, znanje modeliranja in šivanja od osnov naprej. Aktualna povpraševanja: tehnika pridelovanja domačega kvasa, znanje rolanja, znanje ikonopisja ter znanje računalniškega programa Povver Point in Front Pagea Korajža velja, pokličite ljubljansko Borzo znanja, kjer vam bomo podrobneje predstavili naše člane in njihovo znanje. GLASOV KAŽIPOT ob sredah ne morejo na izlete. Peljali vas bodo v Ribnico na Pohorju, in sicer v soboto, 4. avgusta, z odhodom izpred avtobusne postaje Škofja Loka ob 6.30 uri. Vpisovanje je od 20. julija dalje do zasedbe avtobusa. Na Krn Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na dvodnevni planinski izlet, ki bo v soboto, 21., in nedeljo, 22. julija. Zahteven vzpon se bo začel v Čezsoči in bo potekal večinoma po brezpotjih. Sestop v Lepeno. Prevoz bo z osebnimi vozili. Prijave, do vključno četrtka, 19. julija na tel.: 041/916-728, po 16. uri. Na Ljubeljsko babo Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira in vodi planinsko turo na Ljubeljsko babo, ki bo v četrtek 26. julija, z odhodom rednega avtobusa Kranj - Tržič ob 6.50 iz AP Kranj. Tura je srednje težka, čas hoje 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Na Veliki vrh Škofja Loka - DU Škofja Loka -planinska sekcija vabi vse ljubitelje hribov v četrtek, 19. julija, na planinski izlet. Smer pohoda: Škofja Loka (avtobus) - Podljubelj -Kofce - Veliki vrh. Zbirno mesto bo ob 5.45 uri na avtobusni postaji v Škofji Loki. Odhod avtobusa pa ob 6. uri. Hoje je za približno 6 ur. V primeru slabega vremena se izlet preloži. Udeležence prosijo, da se prijavijo v DU na tel.: 51-20-664 ali 51-85-204 (Nežka). Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa oziroma najkasneje do jutri, 18. julija. Po italijanskih Dolomitih Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na zelo lep avtobusni izlet po italijanskih Dolomitih. Izlet bo v torek, 24. julija, odhod z Bele ob 5.50 uri, iz Preddvora ob 6. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa danes, 17. julija ob 10. uri. V Fieso Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na kopalni izlet v Fieso, ki bo v ponedeljek, 23. julija, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačilom. Na Mengore in Kozlov rob Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira in vodi v četrtek, 19. julija, zanimivo turo v dveh delih, in sicer na Mengore in Kozlov rob nad Tolminom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Tura ni težka in ni nevarna. Hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do jutri, srede 18. julija, do 12. ure oziroma do zasedbe avtobusa. PD Kranj vabi na izlete Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na naslednje izlete: v soboto, 28. julija, bo planinski izlet na HOCHSTADL - Avstrija(pot prijateljstva). Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 5. uri Potrebna je planinska oprema, vzpona od izhodišča do vrha je 6 -7 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 23-67-850. V soboto, 4. avgusta, pa vas vabijo še na planinski izlet na HAFNER - Avstrija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 4.30 uri. Vzpona bo za 4 do 5 ur, potrebna je planinska oprema. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 1. avgusta. Spominska svečanost Podbrezje - KUD Tabor Podbrezje vabi v soboto, 21. julija, bo ob 20.15 uri, ko bo na Bistriškem ali Jurčkovem klancu spominska svečanost ob 59. obletnici, ko so po krivem zagorele tri kmetije, pobitih je bilo devet domačinov in ustreljenih petdeset talcev. Počitniške muzejske delavnice Kranj - V Gorenjskem muzeju so pripravili počitniške muzejske delavnice, ki se bodo odvijale na dvorišču gradu Khislstein (če bo slabo vreme pa v Beli dvorani), vsako sredo ob 10. uri. Jutri, v sredo, 18. julija boste po vzoru predmetov iz njihove arheološke zbirke delali nakit iz kovine. S seboj prine- site klešče za oblikovanje kovinske žice. Starost ni omejena. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 201-39-61 ali 040/253-685, v dopoldanskem času. Cena delavnice je 300 tolarjev. V ceno je vštet material, ki vam bo na voljo. Izdelke boste lahko odnesli domov. Srečanje društev upokojencev Žirovski vrh - V nedeljo, 22. julija, bo vsakoletno srečanje društev upokojencev Idrija, Cerkno, Žiri, Sovodenj, Gorenja vas. Srečanje bo na Žirovskem vrhu - Javorč pri lovski koči. Vabljeni ste vsi člani in nečlani omenjenih društev, da se tega srečanja udeležite. Začetek srečanja bo ob 12. uri, začetek programa, ki je namenjen 30 letnici društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas pa bo ob 14. uri. Avtobus bo iz Javor odpeljal bo 10.30 uri, izpred Zadružnega doma na Hotavljah pa ob 12. uri. 3. Bregarjev pohod Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 21. julija, na 3. Bregarjev pohod po fužinskih planinah. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z AP pri Čufarju. Skupne hoje bo od 5 do 6 ur, pot je lahka in primerna za udeležence vseh starosti. Pohod bo v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 19. julija, do 12. ure. V Ribnico na Pohorju Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na izlet, ki je namenjen predvsem varuškam in starim mamam, katere TIHA Krvodajalska akcija Bled - Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko akciji, ki bo v četrtek, 19., in v petek, 20. julija, v ZD na Bledu. Medobčinsko društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Rabcu, ki bo od 25. avgusta do 1. septembra. Hkrati obvešča člane, daje še nekaj prostih mest za 7- dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo od 10. septembra do 17. septembra. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 so vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz K ti L studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24 junija 23. Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče (sC lJ^Sl® 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 KPZ Osti jarej Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličite 041/647-426 (Aleš) ali 041/946-886 (Katja), kjer boste dobili več informacij o delovanju ubora in razporedu avdicij za nove pevce. Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčaja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek: od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino: ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Izposoje-vališče Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek, od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. ure. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sre- dah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19 ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala tir posojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa s0 zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. Kiselfest Kranj - V četrtek, 19. julija, bo v okviru mednarodnega otroškeg Kiselfesta v gradu Kislstein J* sporedu lutkovno gledališče Balin kugla s predstavo Turjaška R°z munda. Predstava bo ob 18 ! vstopnice pa lahko kupite ero Pre predstavo. Razstava likovnih de' Jesenice - Razstavni salon Jesenice vabi • nn "J"' ob 18. • Ji v petek, 20. P]f\ 3 Odpiranje in 0<3*ea razstave likovnih del Marjana Zidaneka, člana likovnega kluba Dolik Jesenice. Razstavo bodo odprli s krajšim kulturnim pr°' gramom, na ogled pa bo d° vključno 8. avgusta. -59S, FAX: 04/59-24-566 Km /, 2,3, A VRZI? HA MM GORtNCin v G0R£NJSK£M M**0 r B1 C1 A1 B1 C1 : A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3| NA RAD/U G0RENC SMO VAM PRIPRAVILI /Z JEM NO ZANIMIVO M PREPROSTO KVIZ ODDAJO f, 2,3, A DRŽI? KVIZ POTEKA TAKO, PA SE V VSAKEM POIJO SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI NE DRŽI. ŽA POSAMEZNIM/ POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIN SILI TISTI, KI * SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNI OD 13.30 NAPREJ. ____ GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. sreda - 18. 7. 2001 ansambel "ROBERTA ZUPANA" petek - 20. Z 2001 hišni ansambel "Jožovc" sobota - 21. 7. 2001 hišni ansambel "Jožovc" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402 I^ek, 17. julija 2001 MALI OGLASI 21. STRAN • GORK1NJSKI GLAS 285 MALI OGLASI g 201- 42 - 4I~ S 201- 42 - 48 ~9 201- 42 - 49 APARTMA ■ PRIKOLICE Otok Pag - Zuboviči, oddam sobe s polpen-zionom, parkirišče v senci, B 00 385 =3/664-049 Ida loars PORTOROŽ - oddam 2 sobni APARTMA za Počitnice, s pogledom na morje. B ggV358-98/ 1,363 UGODNO - APARTMAJI NA OTOKU PAŠ-WW od 19.8. dalje. B 00-385-44-683-540 ali 00-385-23-374-143 11492 ^APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, proizvodnja in . Kozina Kranj, d.0.0., "B 041/652- 9970 qiDrDdam tračni samohodni OBRAČALNIK W Bucher in KOSILNICO BCS, tip 622. 'B 23V309^53_11452 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič, 1.82. "B 533-6KB8___„459_ Prodam AVITL, cena po dogovoru, ^343^176___„47^ PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro--!!ll_^_041/878-494 "494 STnndam odlično ohranjen novejši PRALNI Ji^pJ^Gorenje. 252-29-10 11501 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ, raven J!L2dr^znitL O 513-75-30 „504 knProdam PRALNI STROJ Gorenje in ■J*.ŠTEDILNIK Končar 2+2. TS 2551- —11540 Prodam VARILNI APARAT CO 2 300 A. "S b3°-68-40 „545 __GR. MATERIAL 6?°fiCoeni prodam KRITINO - ŠKRIU. "B 514- .J^S 11456 Tram° u9°dno prodam VHODNA VRATA -~^P_588-20-14_11465 0d^°dno Prodam APNO v vrečah, -ff ^V369026_ ,1479 7^arT1ZIDARSKI ODER, rabljen. "B 513- _____11503 048r°dar" GARAŽNA VRATA. "B 031 /560- ^ 11541 IZOBRAŽEVANJE |7^ATEMATIKA - pomoč za izpite. ENAČBA ^BRAŽEVANJE, Milje 67, Visoko "B 253-ali 041 /564-991 1,5,0 OBLAČILA KUPIM QKupim 600 kosov rab|jene STREŠNE —^JLgement folc. B 233-13-28 11454 Kupim OTROŠKO FRAJTONARICO. -B ^1^98-66-33 1,463 M&i™.STANOVANJE do 40 m2, TRŽIČ, 394 ' KAMNIK, KRANJ. S 041/476- 11512 i» ^"'k betonski, trosilnik umetnega gnoja 43 htnico 200-500 kg, kupim. 'B 518-26- 11550 ^__LOKALI man'1^^ ODDAMO KRANJ center oddamo 350«' tr9ovski lokal brez izložbe, 13 m2, trg rV S|T/mes, KRANJ okolica oddamo razen r S parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., arno n 45000 mes' KRANJ center odd-do pc0Ve Disarne raznih velikosti od 17 m2 o«-°_m2 ali več DOM NEPREMIČNINE, 10126 "V Kfi-— Prodamo poslovni prostor 72 NEPRPufX?n 23 živilsko trgovino. K.R 53 ^ICNINE. Lesce d.0.0., tel.: 04, poslovno-stan.hišo na 650 rn? mesto' h'ša ima 4. etaže in skupaj rn2, hiša °rabne površine na parceli 2.650 Javnosti Jo Primema za več različnih de-53, 202 25 KERN d.O.O., tel. 04 202 13 NEVESTE! Obiščite salon poročne mode RIJA v Naklem. Odprto vsak dan od 16-19h OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKO ZIBELKO, NOSEČNIŠKE OBLEKE, št. 36 in ročno PRSNO ČRPALKO. "B 041/486-449 H461 damo' Bložbo"rJrim ' cen,er " lokal 80 m2 1 Javn0Sf p'meren za trgovino, servis ali mirno de- KE^N d n ie za 288.000,00 SIT/m2, K3 ■^--^^tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Odda Drit!iCju „KRANJ trgovski lokal 80 m2 v Voa,ovo CK - olje, TEL., SATV, terasa, vseljiva po dogovoru. Cena 33.480.000 SIT. VARSTVO V jeseni potrebujemo v Frankfurtu VARSTVO za enoletnika. "B 031/743-170, 2323- 912 „552 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov! "B 50-50- 500 „3„ VOZILO KUPIM ODKUP IN POPRAVILO KARAM BO Ll-RANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168,041/730-939 4 VOZILA BOHINSKA BELA na lepi lokaciji, prodamo stare- | jšo kmečko hišo, 12 m x 9 m, na parceli 2150 m2, . v končni fazi prenove, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. ' POSLOVNI PROSTORI , KRANJ - LABORE prodamo takoj vseljiva, poslovna ' prostora: v pritličju, 168 m2 in v I. nadstropju 440 I m2, živilska in gostinska dejavnost sta izključeni, | cena po dogovoru. ■ KRANJ - CENTER prodamo postovni prostor, ■ primeren za neživilsko trgovino, cca. 80 m2, pritlič- I je, vhod z ulice, izložba, prevzem možen takoj, za | 22.200.000 SIT. I ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, H 20426- 00. 041/668-288 B HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. B 01/72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). "B 5134-148, 041/632-577 6248 ^GANTAR Cl Bratov Prapiotnik 10, NAKLO ■k*—I Td /fax:04/25-7l-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH fc SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV WM0NROEF' POLO 50, L. 97, MET. MODER, 2 X ab, ALU plat. ohranjen, 1.140,000 sit. AVTO LESCE 531-91-18 9298 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. "B 041/644- 991 Jernej 10342 CALIBRA 2.0 1,1.91, rdeča, reg. do 10/01, alu, nove gume, 870 000 SIT. AVTO LESCE 9 531-91-18 10605 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi testno vozilo, 1.2000, reg.do 12/01, barva kov.srebrna, 9.500 km, avt.klima, ABS, el.paket, servo volan, radio, alarm...4 vrata, kot nov, ugodno prodam. 'B 041 /644-991 ,0736 CORSA 1.0 12V, 1.99, met.zelena, 59.000 km, 1. lastnik, air bag, servisna, 1.190.000 SIT. Avto lesce d.o.o., "B 531-91-18 ,0959 FORMAN LX, 1.93, rdeča, reg. 6/02, 121 000 km, 290 000 SIT- AVTO LESCE d.0.0., B 531-91-18 „,83 NEXIA 1.5 16 V, GLX, 1.95, met. rdeča, el. oprema, servo, air bag, 4 V, servisna, 645 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., g 531-91-18 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. 9 041/644-991 „2,8 HYUNDAI ACCENT 1.5 GSi, 1. lastnik, 1.97, novejši model, reg. do 11/01, rumen, 3 V, servo. "B 041/644-991 „2,9 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi, TESTNO VOZILO, I.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... ■JT 041/644-991 „22, VECTRA 2.0 GL, 1.94, 5 vrat, ABS, 2 x air bag, s. streha, AR, 950 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., "B 531-91-18 „353 VENTO 1.8 GL, 1.93, met. moder, servo, CZ, servisna, 850 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., B 531-91-18 „355 Prodam HYUNDAI LANTRO 1.8 GTI, 1.93, temno modre barve, cena 480 000 SIT. 041/836-922 „474 TEMPRA 1.8 karavn, 1.94, klima, centralno zaklepanje, el. stekla, lita platišča. 9 041/378-803_„483_ Kupim VW PASSAT GL karavan. 9 041/966-941_„486 Prodam JUGO 45, 1.89, v okvari. 9 594-53-47 „493 Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.94 rdeče barve, reg. do 28.2.2002. "B 041 /662-678 FIAT PUNTO 75 SX, I. 97, 3 vrata, elektro paket. B 041/630-754 „5,8 SUZUKI BALENO 1.6 GLX 4 WD KARA-VAN, I. 97, reg. april 02, servo volan, 2 x zračna vreča, elektro paket, prvi lastnik. B 041/630-754 ,1519 HYUNDAI H 100 3 sedežni kombi, letnik 1996, servo volan, reg. 11/01. B 041/630-754 CITROEN AX 1.1 CABAN 92/4, odlično ohranjen, redno servisiran. 9 041 /787-050 JUGO 55, letnik 1989, neregistriran, cena po dogovoru. 'B 5195-135 „551 Prodam R 5 031/718-191 93, lepo ohranjen. T* GOLF II, I. 86, vozen, neregistriran, menjam za kmetijski stroj. 9 041/503-776 TvVINGO 1.2,1. 98, met moder, 1. lastnica, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 CMC 1.4 BINGO, I. 98, 1. reg. 99, rdeča, 38000 km, reg. 2xAB, elek.oprema, 1.690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 SUZUKI POLETNA' AKCIJSKA PONUDO A CENE Že Za 1 1 .9906111 *u iflKiiapđ ptMivšb* (1.342.880'") <3dl 'tel* samo 3Mk990DE"1 (2.798.880*") ^ BALENO 4X4 & suzuki Odar SUPER VROČA CENA ZL*™w-.*w»*** ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča POLONA OSREDKAR iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, k1 ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter podarili cvetje in sveče. Prav tako se iskreno zahvaljujemo osebju DU Kranj, župniku g. Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Kranjskemu kvintetu za zapete žalostinke, ge. Brigiti za pomoč pn pogrebu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno bi se radi zahvalili vnukinji Andreji in vnuku Juretu za prenekatero urico, ki stajo skupaj z babico preživela v Domu starejših občanov. VSI NJENI Ljudje stopijo v naše življenje ZAHVALA in nas nekaj časa spremljajo, nekateri so z nami za vedno ker ostanejo v naših srcih. Ob boleči, nepričakovani izgubi našega najdražjega očeta, ata, brata, tasta in svaka IVANA LUBEJA iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili in nam stali ob strani na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, bivšim sodelavcem, društvu invalidov, organizaciji RK, gasilcem. Posebna hvala osebju ZD Cerklje, Kliničnemu centru v Ljubljani, g. Jeriču, g. župniku in pevcem iz Predoselj za lepo opravljene pogrebne svečanosti. Vsem, ki ste se ga spomnili s poslanimi in izrečenimi sožalji, za podarjeno cvetje in sveče, ge. Silvi in ge. Mariji za vso pomoč, za vsako lepo misel, posvečeno našemu očetu, NAJLEPŠA HVALA. NJEGOVI NAJDRAŽJI Vse mine - razen dobrega, ki si ga storil. (francoski pregovor) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in tasta ALOJZA PAVLICA roj. 20. 4. 1928 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, podarili cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Zg. Duplje, julij 2001 ZAI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata m strica LOVRENCA PRESTORJA p.d. Jurčkovega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom« botrom in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno c je in sveče. Hvala dr. Vavknovi in osebju bolnišnice Jesenice. Hvala ^y g. župniku, pevcem, pogrebni službi, gasilcem in vsem, ki so ga 1 radi, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na J govi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovani UJOČI: žena Anica, hčerki Breda t družino, Magda s Katjo, Bojan, sestra Tončka Z družino in ostalo sorodstvo Sr. Vas pri Šenčurju, Predoslje, 11. julija 2001 Torek, YJ. julija 2001 23. STRAN • GORENJSKI GLAS ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N Spominski pohod na Triglav d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO KIA PRIDE WAGON, I. 99, bela, 34000 "J. 1- last., 1.060.000 SIT. AVTO LESCE HL^lili._ 11557 MB A 140 ELEGANCE, I. 98, 19000 km, "let moder, 2.870.000 SIT. AVTO LESCE L31-91-18 „558 Zaposlimo DEKLE za delo v šanku. B 031/325:442 Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, Žabnica n485 21 letna ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete išče zaposlitev - varstvo otroka ali pomoč v gospodinjstvu. fT 041/886-314 11502 MAREA 1.8 ELX WEEKEND, I. 98, met.mod-«VJ. last., ABS, 2 x AB, ALU, servisna, ^30_000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 VW TRANSPORTER 2.5 TDI, I. 99, reg. '/02, 43000 km, 2.670.000 SIT. AVTO !£gCE 531-91-18_ii560_ \/nL-^ 147 1-6- LETNIK 2001, TESTNO »UZILO.VSA OPREMA, CENA 2.950.000 iiLAVT0 MLAKAR PODBORŠEK UUBL-^jSKAC, 30, KRANJ,TEL: 23 32 850 nun0 55' LETNIK 92, 78.000 KM, LEPO PUNJEN,MODRE BARVE, PRODAMO, Rno* 1400.000, AVTO MLAKAR POD-kDAkrEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, i^jJJEL: 23 32 850_ PANDA CLX LETNIK 94, 100.000 ^M.PRODAMO, CENA 420.000 SIT, AVTO SJKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUAN-2^30, KRANJ, TEL23 32 850 ia?Ln VAR|ANT 1.9 SDI, LETNIK 98, 81.000 A\/LPRV| LASTNIK,CENA; 1.680.000 SIT, i4K,o MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. JLUBL-^jSK^C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 OmdT PUNT°. LETNIK 95, 137.000 KM, VINJEN, PRODAMO, CENA 720.000 SIT, IAmc MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBL-^KAC. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 RncADA F0RMAN, LETNIK 93, 140.000 KM, ^bcE BARVE, OHRANJENA, CENA 320.000 L iDAVT0 MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., ■^LJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 23 32 850 AltoSAT GL 1-6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X cz, es, radio, cena 1.750:000 sit, u'° mlakar podboršek d.o.o, uubl-<^ac. 30, kranj tel: 23 32 850 lepq samara 1.3, 5 vrat.so.ooo km, Ekskluzivni distributer visokokvalitetnih gospodinjskih aparatov za Slovenjo išče ZaStOpnika/CO za predstavitev novega artikla - kuhinjskega robota. Pokličite po telefonu 031/357 412. Parnad d.0.0., C. v Gorice 33, 1000 Ljubljana Honorarno zaposlim dekle v okrepčevalnici. PELKO d.0.0., Visoko 103 C, Visoko B 25-35-630 ii507 Zaposlitev dobi AVTOMEHANIK - VZDRŽEVALEC TOVORNIH VOZIL. Inf. na B 251-97-00, Grašič Anton s.p., Polica 11, Naklo Takoj zaposlimo TRGOVCA - moškega za samostojno delo v tehnični trgovini. Altama commerce, d.&.o., Cesta 1. maja 5, Kranj, tel.: 233 15 52. %70 hranjena, cena 325.000 sit, U/ri Mlakar podboršek d.o.o., ^LJanska 30, KRANJ, TEL 23 32 850 rF'AT UNO 45, LETNIK 90, RDEČE BARVE, rEMA 190.000 SIT, AVTO MLAKAR POD-°°RŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, I^ANJJEL; 23 32 850 F°RD MONDEO 1.6 16V, LETNIK 97, OHRAN-pLN, VSA OPREMA, PRODAMO, AVTO MLAKAR "DBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, !^j^JEL; 23 32 850_ PIATDOBLO 1.2 SX,LETNIK 2001,TESTOM »OŽILO .PRODAMO,CENA 2.300.000 \ak^,° MLAKAR PODBORŠEK, LJUBL--~^A_3Q, KRANJ TEL: 23 32 850 VSa n?,EN T6 COUPE, LETNIK 99, 20no EMA' 15000 KM,REG. DO 01 / PnrTDCENA 2/150.000 SIT.AVTO MLAKAR wuborSEK D o.o. LJUBLJANSKA C. ^RANJJEL; 23 32 850 ___2APOSLITVE dpff6IH.zaposlitev- zidarska in keramičarska ^^42^792_,0486 ka^dRi™ zapos|itev za zidarska in keramičars--~^!g^P031 /582-595 po 20 uri 10576 deku"10 del° ,ant°m. starejšim od 20 let in kavam0 u °d 18 let da|ie za Počitniško delo v ~-~~^!Jj^Iian y šk. Loki. B 041/635-162 °4V77°ocapOSlimo DEKLE za del° v šanku- Đ —Ll^^M.J.S. d.o.o., LHrovata 4b, Kranj 106P£SITIMO M'ZARJE. FIBRAd.o.o., Puštal ----^Ij^lnformacije na B 041 /661 -805 JALKFSa upok°ienka išče delo PRODA-Gorenjskem sejmu. GSM "B časaPr°Slimo KERAMIČARJA za nedoločen B kat™n'™alno 2 leti delovnih izkušenj, izpit ie9orije. B 041/774-252, Mikelj Lojze p- M'lje 39, Visoko 1142, Zaposlimo AMBICIOZNO OSEBO z izkušnjami za delo v gostinstvu. B 041/692-821, Intertrend, Hotemaže 50, Preddvor 11521 Iščemo več komunikativnih ŠTUDENTOV za počitniško delo. Nova revija,d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana, 041/939-212, Lili ŽIVALI ČRNO PRINAŠALKO, staro 4 mesece, prodam. GSM B 040/26-31-53 11450 Prodam 7 dni starega ĆB BIKCA. B 252-20-88 Prodam enoletne KOKOŠI po 100 SIT in sveža domača JAJCA. B 513-15-05 I um Prodam teden dni staro TELIČKO si-mentalko. B 25-22-806_me* Prodam pol leta staro ŽREBICO, pasme Hanoveranec. B 583-18-73_11466 Prodam KRAVO, brejo 7 mesecev. B 594-91-04 Oddam PSIČKO, mešanko, staro 3 mesece. B 595-63-41 KRAVO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. B 041/350-263 H482 KRAVO za zakol menjam za telico simentalko, pred telitvijo ali KRAVO s prvim teletom z doplačilom. 'B 514-71-19 n484 Prodam mlade OVNE za zakol. B 031 /560-435 Prodam 10 dni staro TELIČKO križanko in čb BIKCA. Zaloše 5, Podnart_nsoe Prodam ZLATE PRINAŠALCE. B 586-36-19 Prodam TELIČKO križanko, staro 7 dni. B 53-10217 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in vrtljivi zgrabljalnik 280 SIP. B 5725-042 Prodam srnastega KOZLIČKA brez rogov, starega 2 meseca. "B 57-25-468 11548 Prodam PAPAGAJE breskoglavi agapor-nus. B 031/886-345, 596-19-07 11549 ŽIVALI KUPIM TELICO, brejo ali s teletom in BIKA do 450 kg, kupim. B 572-52-54 luae Visoko breje čb TELICE ali mlade KRAVE, kupim. B 041/596-642_1,522 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. B 533-80-54 „546 ^ŠET, d.o.o., Kranj HuJe 9, 4000 Kranj ^"adbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti: STROJNIKA TGM Pogoji; " izP't za strojnike ^ozniški izpit B kategorije !etl delovnih izkušenj DelSlUŽen vojaški rok nedoT^ razmerie bomo sklenili za poskusno dobo z možnostjo sklenitve za Po h°Cen ^as' ^'sne Priiave pošljite na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni objavi. Dodatne informacije dobite po tel.: 04/280 53 00. Gora, ki povezuje Slovence V petek so se na Triglav povzpeli 403 pohodniki, med njimi tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Primorski pohodniki iz Ankarana so Aljažev stolp zalili z morsko vodo. Na sobotni zaključni slovesnosti na Pokljuki je bilo nad 5000 ljudi. Pokljuka, 17. julija - Pozdravljam te, gora vladar, je bilo geslo sobotne zaključne slovesnosti 16. spominskega pohoda na Triglav pred Šport hotelom na Pokljuki. Zbralo se je nad 5000 ljudi, ki so navdušeno pozdravili 403 pohodnike, ki so se v petek s 16. spominskim pohodom povzpeli na Triglav. V pohodni-ški skupini so bili tudi Primorci iz Ankarana, ki so peš krenili od doma na Triglav in Aljažev stolp na vrhu zalili z morsko vodo. S pohodniki je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki se je udeležil zaključne slovesnosti pred Šport hotelom. Polkovnik Janez Smole, vodja pohoda na Triglav, je Minister za obrambo dr. Anton Grizold. povedal, da je bilo v petek zvečer na Kredarici enkratno vzdušje. Na zaključni prireditvi pohoda je bil govornik minister za obrambo dr. Anton Grizold. Med drugim je dejal: "Triglav je ime, ki živi v vseh nas in je domače slehernemu Slovencu. Triglav ni le naša najvišja in najbolj obiskana gora z značilno triglavo obliko, čeprav je že to nekaj pomembnega in razpoznavnega. Je namreč mnogo več. Je simbol naše vztrajnosti, samobitnosti in zgodovinske navzočnosti na tem, resda majhnem, a našem koščku Evrope. Triglav je simbol, ki povezuje vse državljanke in državljane Slovenije, ne glede na razlike med njimi. Nedvomno pa se je Triglav kot kraj in simbol močno zasidral tudi v zavest in spomin partizank in partizanov, ki v treh partizanskih patruljah ohranjate spomin na svoje tovariše, ki so se pred davnimi 57 leti v prvem partizanskem pohodu povzpeli na Triglav," je dejal minister. Gora je našim prednikom vseskozi pomenila tudi pot v svobodo. V naročje in na vrh našega očaka smo se Slovenci vedno zatekali v najbolj usodnih trenutkih naše zgodovine. Spomnimo se samo dogodka pred desetimi leti, koje skupina Slovencev hkrati, ko je v Ljubljani po- Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je reden udeleženec pohodov na Triglav in slovesnosti na Pokljuki. tekala slovesnost ob razglasitvi samostojne Slovenije, na vrhu Triglava izobesila slovensko zastavo. To je bila slika, ki je obšla svet, in hkrati slika, ki v nas vzbudi vznemirjenje in ponos," je dejal dr. Anton Grizold in zagotovil, da bo na pohodih Slovenska vojska zraven tudi v prihodnje. Predsednika vlade dr. Janeza Drnovška na Pokljuko ni bilo, zato pa je poslal pozdravno pismo. Na zborovanju so prebrali protestno pismo krajanov vasi z obrobja Pokljuke, v katerem protestirajo zoper nameravano vrnitev pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji oziroma Vatikanu. Podžupan blejske občine Jože Antonič je med branjem pisma zapustil prizorišče, ker je menil, da takšen protest ne sodi na takšno slavnostno prireditev. V programu, ki ga je povezovala Alenka Bole Vrabec, so sodelovali Partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Franca Gornika, orkester Slovenske vojske in dirigent Jani Šalamon, harmikarja Matjaž Kokalj in Peter Bratož, citrarki sestri Katja in Tanja Kokalj in recitator Lojze Ropret. V Šport hotelu je bila razstava dela likovnih in kiparskih del 9. Triglavske likovne galerije. • J. Košnjek Po domače pri Repanšku Praznik godcev na Homcu Že sedemnajstič zapored so se v nedeljo popoldne pri Repanšku na Homcu zbrali harmonikarji iz vzhodnega dela gorenjskih občin. Homec pri Radomljah, 17. julija - Priznanje zaslužijo vsi, ki so to nedeljo ob treh popoldne prišli na prireditveni prostor Gostilne Repanšek na Homcu na tekmovanje harmonikarjev. Okrog 33 stopinj Celzija je bilo v senci, ko seje malo po 15. uri začelo tekmovanje ljudskih godcev iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Letos je bila priljubljena tradicio- očin, devet pa jih je prišlo iz različnih krajev Slovenije. Vsi gostje pa so tudi tokrat nastopili izven konkurence. Že lani je v kategoriji najmlajših do 15 let navdušil mladi Kamničan Matjaž Poljan-šek. Letos je svoj uspeh na tekmovanju potrdil in ponovno zmagal med najmlajšimi do 15 let. Za njim pa so se razvrstili Robert Osolnik, Anže Osolnik, Klemen Maselj in Miha Sven- Devetčlanska komisija je takoj nalna prireditev v tem delu Gorenjske že 17. zapored. Srečanje mladih in starejših godcev je potekalo pod naslovom Po domače pri Repanšku. Udeležilo se gaje kljub zares vročemu julijskemu popoldnevu 29 godcev iz sedmih ocenila nastop vsakega godca. šek. V starostni skupini nad 50 let je zmagal Albin Škerjanec iz Most pri Komendi, za njim pa so se uvrstili Marjan Rozman, Nace Okorn, Pavel Grk-man in Jernej Štupar. Najmočnejša in hkrati najštevilčnejša pa je bila tudi letos tako imeno- Najmlajša med 29 harmonikarji je bila 6-letna Tina Poljanšek. vana srednja skupina od 15 do 50 let. Konkurenca v njej je bila huda, zmagal pa je Marko Tome iz Gozda nad Kamnikom. Za njim pa so se uvrstili Tomaž Jemec, Urša Jere, Boštjan Pirnat in Tone Habjanič. Po končanem tekmovanju so razglasili tudi najboljšo god-čevko. Tokrat je bila to Urša Jere. Najmlajša je bila letos šestletna Tina Poljanšek iz Kamnika, ki je z nastopom navdušila, ko je zaigrala Gorenjsko polko in vmes tudi nekajkrat zavriskala. Najstarejši godec pa je bil letos 68-letni Nace Okorn. Največ, 70 točk sta dobila Matjaž Poljanšek in Marko Tome. Za najboljšega začetnika je komisija proglasila Anžeta Osolnika, najmanj treme in hkrati najbolj sproščen nastop pa sta imela Tina Poljanšek in Matic Hribar. Celotno prireditev pri Repanšku na Homcu je tokrat povezoval Kondi Pižorn, godce pa so ocenjevali člani komisije Irma Rauh, Tone Jelene, Milan Resnik, Božo Matičič, Franci Lipičnik, Franc Glinšek, Slavko Pišek, Lojze Stražar in Matej Vidovič. V primerjavi s poznanim in priznanim gorenj-, skim prvenstvom harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko, kjer je letos nastopilo skoraj sto harmonikarjev, je imela komisija tokrat veliko lažje delo. Posebnost tekmovanja na Homcu pri Repanšku pa je tudi javno ocenjevanje. Uspelo prireditev v vročem nedeljskem popoldnevu je pripravil Vido Repanšek v sodelovanju z občinami in Zvezo kulturnih društev Domžale in Zvezo kulturnih organizacij Kamnik. Tekmovanje je letos pozdravil v imenu občin Milan Brodar, predstavnik občine Moravče. Tekmovanje je na začetku popestril ansambel Slm-nik iz Mengša, po tekmovanju pa je za veselo razpoloženje v nedeljskem večeru na Homcu skrbel ansambel Mesečniki. • A. Žalar RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel: 041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... I bomo pisali HalO, ©M^Mc^EEGLAs! Kupil lokal, ostal brez soglasja Kranj, 17. julija - Vsak dan hodimo mimo njega in mnogi ga po letih, odkar je zapuščen in prazen, skoraj ne opazimo več. Stekleni kiosk med blagovnico Globus in banko je bil dolgo časa zapuščen, stekla so bila pogosto razbita in v njem so se nabirali odpadki. Novi lastnik je lokal temeljito obnovil, minuli petek pa se je na njem pojavil nenavaden napis. Mimoidoči so se ustavljali ob kiosku, zmajevali z glavo in nekateri so glasno komentirali. Bo napis na kiosku ob blagovnici Globus, kije minuli petek privabljal radovedne poglede mimoidočih ter spodbudil tudi različne komentarje, dosegel želeno ali pa bo stekleni lokal še naprej ostal prazen in neuporaben? Robert Zaplotnik je leta 1999 kupil omenjeni, 12 kvadratnih metrov velik kiosk in v njem nameraval odpreti gostinsko trgovinsko dejavnost prodaje prek okenca. Kranjska Upravna enota mu je letos spomladi izdala dovoljenje za obnovo in priključitev na javni vodovod in Zaplotnik je lokal temeljito prenovil. Pridobiti bi moral tudi gradbeno in uporabno dovoljenje, ki pa ju brez soglasja sosede, bližnje banke, ne more dobiti. Soglasja kljub prošnjam ni. "Odgovorni v banki pravijo, da mi slednjega ne morejo izdati, ker bi bil moj lokal za njihov objekt, kjer opravljajo bančne storitve, moteč. Z nobeno dejavnostjo v lokalu se ne strinjajo, sprejmejo le oglaševanje, da bi moj kiosk služil kot prostor oglaševanja, od česar pa jaz ne morem živeti. Lokal sem kupil zato, da bi imel delo, zdaj sem namreč brezposeln in ker se vleče že tako dolgo, sem izgubil tudi vse pravice na zavodu za zaposlovanje. V nakup in obnovo sem vložil precej denarja, zdaj pa ne morem delati. Ponujajo mi še odkup, vendar po njihovi uradni cenitvi, kar je 30 odstotkov moje cene. Ne vem več kaj,naj storim in sem s transparentom, ki sem ga obesil na kiosk, še enkrat javno zaprosil direktorja banke, naj premisli o svoji odločitvi. Imam družino in sprašujem se, zakaj človek v svojem lokalu ne bi mogel delati," je razlog za transparent in njegovo vsebino pojasnil Zaplotnik, ki upa, da se bodo z banko le uspeli dogovoriti, sicer pravi, mu ne preostane nič drugega, kot da v lokalu začne gladovno stavkati, drugih možnosti namreč ne vidi več. • R. Škrjanc »■»Media Art Digitalni tisk Studio Internet Srečanje ob 10-letnici samostojne Slovenije posvečeno pravni in socialni državi Borijo se proti socialni izključenosti Soproga predsednika države Štefka Kučan je v vili Podrožnik priredila tradicionalni sprejem soprog predstavnikov slovenskih državnih institucij in soprog diplomatskih predstavnikov drugih držav v Sloveniji. Ljubljana, 17. julija - Letošnje srečanje, namenjeno desetletnici samostojne slovenske države, je potekalo v duhu ustavnega določila, da je Slovenija pravna in socialna država, zato so se tradicionalnemu srečanju letos pridružili tudi tisti ljudje, ki s svojim strokovnim ali osebnim prizadevanjem pomagajo širiti socialno kulturo na Slovenskem in v mednarodnem merilu. Tudi v tem pogledu je bila druščina predvsem ženska. Tako je predsednikova sopro- ga Štefka Kučan na srečanje povabila tudi direktorice in direktorje 62 slovenskih centrov za socialno delo, profesorice in profesorje Visoke šole za socialno delo in nekatere druge z ljubljanske univerze, ki so pomembni za razvoj in učinkovitost pomoči socialnega dela, predstavnice sindikatov, učiteljice in učitelje, ki so v minulem desetletju poskrbeli za šolanje begunskih otrok ter nekatere druge za državo in njeno socialno politiko zavzetih žensk. Med častnimi gostjami sta bili veleposlanici Nancy Ely Raphel in Jana Hibaškova ter političarki dr. Spomenka Hribar in Vika Potočnik. Gostiteljica Štefka Kučan je v svojem nagovoru poudarila prednostno prizadevanje slovenske države, da bi resnično postala takšna, kot veleva njeno ustavno določilo: pravna in socialna. "Veliko je ljudi pri nas, ki se borijo proti socialni izključenosti, še posebej tisti, ki so ostali brez dela ali živijo od socialne pomoči, pa tudi tisti, ki so kljub zaposlenosti na robu preživetja ali celo pod njim," je dejala Štefka Kučan. "Ljudje, ki se teo- retično ali praktično ukvarjajo s socialnim delom, to vedo najbolje in prav njim gre zahvala za to, da smo ohranili pri življenju kolikor toliko spodbuden sistem socialne pomoči v stiski. Upamo, da bo naša država spoznala, da kljub mnogim pozitivnim rešitvam še vedno ostaja na dolgu." Poudarila je tudi, da je socialno vprašanje že več desetletij svetovno vprašanje, zato države ne smejo zreti le v lastno notranjost, temveč so dolžne prevzemati tudi odgovornost za danes že globalni in soodvisni svet. Njegov razviti del nosi odgovornost za svet, v katerem je danes socialno izključenih veliko držav in skorajda celine. Najbolje to ponazarja veliki begunski val posebej iz afriških in azijskih dežel, pa tudi selitveni pljuski po evropski celini. Temu se do neznosnih obsegov pridružujejo množični izbruhi modernih kug: droge, aids, izkoriščanje otrok. Pri tem ni mogoče zatiskati oči in se zapirati v varne okvire egoizmov nacionalnih držav, pač pa to terja univerzalno solidarnost in skrb, je naglasila Štefka Kučan. • D.Z.Žlebir Tradicionalno srečanje soprog predstavnikov slovenskih državnih institucij in soprog diplomatskih predstavnikov drugih držav. Stejka Kučan je nazdravila tudi gostjama z Gorenjskega, Magd1 Andreji, soprogama Janeza Slaparja in Jelka Kacina. Vlakci Razen zelo redkih izjem (beri: ogorčenih blejskih fijakerjev) so vsi, ki letos obiskujejo gorenjski turistični biser Bled, prijetno presenečeni zaradi novosti v turistični ponudbi - cestnega vlakca, ki prevaža obiskovalce po blejskih cestah. Malce bolj neprijetno so obiskovalci presenečeni zaradi cene vozovnice, ki znaša kar 400.- tolarjev ("...toliko stane avtobus do Bohinja...", je bila predvčerajšnjim ogorčena mlajša turistka). Ob suhoparnem podatku, da vožnja z vlakcem natanko toliko stane tudi v Ljubljani, kjer isti prevoznik z enakim prevoznim sredstvom vozi s Prešernovega trga na grad, so turisti na Bledu pomirjeni. "Dva ju rja za celo družino?! No ja, pa ne bomo šli na kremšnite, "je 'prijavil' družinski poglavar. Enako prevozno sredstvo, cestni vlakec italijanske proizvodnje, že precej let vozi v enem najbolj mondenih turističnih krajev ob jadranski obali, v Bolu na Braču. Ob splošno razširjeni informaciji, da je na Hrvaškem vse precej dražje kot na sončni strani Alp, fjodatek o ceni vozovnice za bolski vlakec vsega pet kun zaračuna privatni lastnik vlakca za približno tri kilometre dolgo relacijo. Približno 160.- SIT torej. Uf kako vroč vikend, tudi v Besnici Korenjcan AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo Danes, v torek, bo sprva še oblačno, čez dan pa se bo od zahoda začelo jasniti. Ohladilo se bo. Jutri v sred0' bo prevladovalo sončno vreme, zopet bo nekoliko topleje. V četrtek bo sprva jasno, popoldne pa spremeni oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME w Tmin/Tmax 9/22 1 i - 10/25 12/26 f Danes izide LOČ ANKA, v petek Jesenice ___i_* 0 \ O B Ć I N S K F. NOVICI BREZPLAČNO