69
«3J&
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista Semanal
A VIDA ESPIRITUAL
Revista Semanal
THE SPIRITUAL LIFE
Weekly Rewiew
BUENOS AIRES 1 _ XII — 1934
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je splošno kulturna slovenska izseljenska družinska revija in izhaja tedensko.
Ustanovitelj in glavni urednik: Josip Kastelic.
Urednik SLUŽBENEGA VESTNIKA Slovenske katoliške misije za Juž* no Ameriko: Vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik.
Urednica ŽENSKEGA VESTNIKA: Marija Vodopivčeva, Kosario.
Urednica NAŠEGA MLADEGA KODU: Krista Hafnerjeva, učiteljic®» Jesenice na Gorenjskem, Jugoslavija.
Dopise in vsa vprašanja in sporočila, ki nadevajo vsebino lista pošiljajte, prosimo, na: Uredništvo Duhovnega življenja, A-alos 250, Buenos Aires, Bep. Argentina.
Telefon uredništva je: 59 Baternal 3919.
V upravnih zadevah, to je zlasti glede naročila, plačila in oglasov, se obračajte, prosimo, na: Upravo Duhovnega življenja, Bio Bamba 562 Buenos Aires, Bep. Argentina.
Telefon uprave je: 47 Cuyo 0275.
Osebni obiski v upravi: za sedaj vsak dan, ed 15. do 16. ure.
NaročrJua znaša:
a)	Za Bepubliko Argentino in vse ameriške dežele, vključeno Severo-ameriške Zdrjžene države in Kanado, letno $ 5.— ui/n (arg. p®P-pesov), milreis 20.—, severoameriški $ 1.50, uruguajskih pap $ 3.50, čilenskih $ 35.—.
b)	Za evropske in vse ostale države: letno $ fi.— (sest argentinskih pesov v papirju), ali Din 70.—, francoskih frankov 25.—, Dir 20.—, mark 4.51, holandskih goid. 2.50, šilingov 10.—, Sterling 0.35, belgijskih frankov 35.—.
Da slehernemu omogočimo nai’očitev našega lista, sprejemamo na račun naročnine vsak znesek, tudi če nam ga pošljete v znamkah in bomo pošiljal naročniku list Jva meseca za vsak plačani peso.
Naročnino je najboljše nakazati v argentinskih pesih m/n, bodisi v priporočenem pismu, bodisi potom bančnega čeka “sobre Buenos Aires”, ali 3 poštnim girom, ne pa z bančnimi čeki, ki se glasijo na tujo vaiute.
še ugodnejši način pošiljanja naročnine objavimo, ko bo Uprava korakoma organizirala zveze z dotičniini deželami. Za danes moremo že sporočiti za: (Nadaljevanje na 3. str. ovitka)
LA VIDA E S P IKITUA L BUENOS AIBSS. ARGENTINA
Rodaccičn: Avalos 250, U. Telef. 59 (Pat.) 3919.
Administracičn: Bio Bamba 562, U. Telef. 47 (Cuyo) 0275.
Mimo in milo gori nad gorami kakor zastor zlat — ah, tamkaj ozad,
tam si ti, ki me misel nate omami v teh težkih dneh — ker mačeha je tujina.
Da mi ie za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina...
OTON ZUPANČIČ
Oton Zupančič:
DUMA
Duma, prelepa pesem prvega živečih slovenskih pesnikov, pesem slovenskih izseljencev, naša pesem, ki poje prav kakor zvenijo naša srca, dvakrat primerna za naš izseljenski praznik, izseljensko nedeljo, pesem, ki naj vsaj v duhu združi na domači zemlji, ob domačem ognjišču vse, ki “razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila. življenja in srca nemir.”
“Školjka na morskem se dnu razbolela je, v biser je stisnila svojo vso bol.” Tako je v to pesem, v Dumo, izlil pesnik bol svojega srca, nemir in hrepenenje ob misli na trume slovenskih izseljencev, ki “tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. . . tujina se diči z deli njihovih rok. . . . Tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, znamenja ni za grob njegov.”
Na naš praznik, izseljensko nedeljo, se bomo tudi mi izseljenci umaknili za trenutek v tih kraj, naše misli bodo poromale domov, tesno ob njegovem srcu bomo spremljali pesnikove besede, edinili svojo dušo z njegovo, z njegovo boljo, nemirom in hrepenenjem, kakor pesnikova, tudi naša “misel se tajna je v ptico podnebno vtelesila, . , .bila je orel, ki so mu peroti vihar,, oči so mu bliski, hiteči vtemino-daljino, iskale, našle so: ne doma, vse več: domovino!”
Kakor bo iz čitanja lepo razvidno, je ta pesem pravzaprav dvojna: pesem matere — domovine — žene, “ki je z rožami roža: pomešam se mednje —• mimo bi šel in me nebi razbral iz mojih družic”, in izseljencu, svojemu sinu in možu v tujini, poje svoje lepote, “vriska in vabi in klice na kmete... Ti pa se mučiš v tujini in dušo dušiš I”
Pesmi žene—matere—domovine zoperstavlja izseljenec svojo hvalo in pesem, pesem in hvalo mest, pesem in hvalo bogastva, svobode, pesem napredka, pesem izseljenca, ki pozablja in je že pozabil domovine in odločno ugotavlja: “ljubim jih s hrupom in šumom ta velika mesta — skoznje v svobodo gre cesta...”, in se vprašuje: “Kje je tujina, kako me duši?”
Ko jo bomo trikrat in štirikrat prepeli to mojstrovino slovenske umetnosti, se bo najbrže tudi naša misel zlila s pesnikovo:
O rodni dom, o hiše očetove streha ti!
Siromaku si grad in potniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more?
Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore.
Spominu izseljenca na domovino naj bo posvečena torej ta naša številka posebno njena uvodna pesem, za katero smo se obrnili po dovoljenje na gospoda pesnika v Ljubljano.
Sam pesnik Oton Zupančič velja za prvega mojstra vezane slovenske besede, poleg Franceta Prešerna. Bojen je bil leta 1878 na Vinici v Beli Krajini in je torej 56 let star. Šolal se je v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju, kjer se je usposobil za srednješolskega profesorja zgodovine in zemlje-pisja. Na javni gimanziji je vendar prav malo časa poučeval. Kakor mnogi-
...
drugi veliki slovenski možje, je bil tudi Župančič več let domači učitelj plemiških otrok po inorodnih družinah in tujih deželah. Nekaj časa je preživel tudi v Parizu. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar.
Svoje pesmice je začel objavljati v mladinskih listih Angelčku i» Vrtcu. Sodeloval je tudi pri Domu in Svetu, zlasti pa pri Ljubljanskem Zvonu, ki ga od leta 1917 dalje tudi urejuje. Hkrati je dramaturg ljubljanskega narodnega gledališča.
Seveda bomo Župančičevo osebnost in njegov pomen za slovensko prosveto, zlasti za slovensko književno umetnost, ob drugi priliki v posebnem članku obširno obdelali, že danes moramo vendar omeniti njegove številna in odlične prestave tujih odrskih del na slovenski jezik. Prav te dni je izšla njegova prestava veličastnega srednjeveškega misterija Slehernik, ki danes preplavlja igralske odre slovenske domovine, tako odlično prepesnjena v slovenski jezik, da po mnenju kritikov Zupančičev prevod po zvočnosti, čistoči in preprostosti jezika celo prekaša srednjeveški flamski izvirnik.
Uredništvo.
Slišal sem pesem in eul sem glas pojoč, glas moža, kot da je odgovor ženskemu glasu; čul sem. kako je zvenelo moje srce.
Pesem moža in odgovor ženski pesmi:
fc : : ■
ISredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in solnca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov — pesem potokov in nesem žit.
“Kakor s trakovi so zvezane s cestami tu vasi; cerkev je dvignila glavo preko streh, z viška motri nehanje ljudi pod seboj, uro jim meri in delo deli.
Hiše so hišice, okna so okenca, nagelj iz oken
lije zelen se po steni, rudeče se peni
v solncu tihi ta slap —
znamenje tajno za noč —”
poješ; in pisanih rut so vesele tvoje oči,
zdravih, rujavih lic in bisernobelega smeha,
kretenj oglatih in hoje nerodne in kmečkih zadreg;
kletve robate ušesu so tvojemu vino,
krepka primera — dala bi zanjo cekin.

Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, poješ in vabiš:
“Hrasti orjaki za poljem stoje in se z bul'j o borijo, sanje stoletij vrhove jim zibljejo v dalnjem šumenju, vsake pomladi novina posluša skrivnosti davnine; ti pa se mučiš v tujini in dušo dušiš — jaz pa sem z rožami roža: pomešam se mednje — mimo bi šel in me ne bi razbral iz mojih družic.”
Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, vriskaš in vabiš, kličeš na kmete.
Glej in moj ponos se pne in pesem z njim, drzno in smelo gleda tvoji pesmi v oči.
Tvoji pesmi jaz zoperstavim pesem mest.
pesem obzidanih cest in korakov, po tlaku hitečih.
ritem rok in ramen, ki dvigajo kamen in hlod,
takt železnic, pod zvezdami vsemi enak,
tok velerek, ki jim tovor in breme je dika,
žic brnenje, ki vežejo sever in jug
in vodijo glas zapada k ušesu iztoka.
(Rad nastavljam uho na drog brzojavni: v službi stoji, nepremičen kurir in poje in poje, z motnim mrmranjem vesti spremljajoč, ki oddaja jih dalji pesnika srce pripeva tako idejam, hitečim z dobe elektrike preko njegove glave.)
Kje je tujina! Kako me duši?
Videl sem matere — kakor pri nas so bedele nad zibelko, dete po njihovih nedrih za mlekom je tipalo: videl može sem v borbi za trdi kruh silne in mračne,
in za ljubezen; bil sem med njimi sam; videl krvi sem naval, strast in boj;
videl zemljo in zemljaka na grudi domači,
njemu bila je najdražja kot naša nam;
gledam zemljo —- in lepa bile je kot naša,
gledam zemljo — in lepa bila je kot naša.
videl sem hišo ob cesti in krenil sem vanjo popotnik —
Gorenjka
“Sredi poljan si in poješ mi pesem. . . vriskaš in vabiš, kličeš na kmete”
vina in hleba dobil sem in dobro besedo, šla mi je v slast bolj od vina in hleba.
V velikih mest valovanju bil sam sem val, o, in moje srce je utripalo v taktu mogočnem, potisoeerjenem; v novo življenje planila je duša seljaka, nova mu vera objela srce je utrujeno.
Videl sem čela; kot da jim pod kožo lazijo želve, ali to misel jih je razrila tako;
videl sem lica: v njim brazde za seme bodočnosti;
roke so stregle stroju ves dan,
ali zvečer je zablisnilo čelo to sajavo,
in oko je krožilo po svetlih pokrajinah,
sanjalo smele sanje bodočnosti,
spremljalo silne kretnje govornika
in verovalo za rod, ki še rojen ni
Slišal sem bojni krik iz Mandžurije,
sredi Pariza čul sem odjek stoter.
Gledal sem dleto kiparja: z ljubeznijo šlo kot poljub čez belino je mramora, s skale narahlo je snov odpoljubljalo, plahoma v nji je življenje zavzdihnilo.
Videl sem misleca: pisal je zakone ljudstvu ne zemskemu — zvezdam je kazal pot, pa nesoglasje v vsemirju zasledil je, novih svetov je zahteval njegov račun,
“Bodi!” je rekel — in noč mu je dala nov svet. . .
Tu, tu se žile življenja stekajo, pota vesoljstva tukaj se sekajo,
ljubim jih s hrupom in šumom, ta velika mesta — skoznje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta.
Cul sem, kako je zvenelo moje srce:
Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj. dalješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cvetlicam v čaše medu, da pride bučela, gnana od tajne skrbi spomladi na delo za božič; ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina
Buenos Aires zvečer
dvojno obleko ima, in euješ na tnalu trlice ? In osnutek na stativah čaka že votka.
O, tam sveti duh razprostrl je krila nad mizo, blažen je trud in blažen počitek družini.
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.
Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene duhtele pod solncem so njene poljane razpaljerie; potapljal som se v valove njenih žit, sam, sam s seboj, le z mislimi svojmi skrit v molčeči družbi mladega hrepenenja, mlad, mlad — to se pravi: v sren vsega življenja.
In vsa širina je z mojimi sanjami snivala, in nebes in gora sta mojim željam se odzivala; škrjanček — pojoča raketa — je pesmi pršil: je čul moje srce, od njega se peti učil?
Livada, si videla cvetje moje duše,
pa si ga posnela, okitila z njim svoje ruše?
Tvoja roka, moj oteč, zemle mi lepoto odpirala in — čudo za čudom — zavese prirode odstirala; ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves, in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi.
Na Gregorjevo — oteč, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala.. “Čuješ živ-živ ?
To je ‘živio’ — zdaj starešina je mladi napil.”
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa — s čudom še v srcu in strahoma — v mejo iskat sem šel, za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel: in glej, tam pod grmom, pod gabrovim — majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
“Pa ne bo jih nazaj več?” — “Ne, to so vse tebi pustili,
Kar ti si jim trosil po zimi, so zdaj ti vrnili.”-----------
domovina si? A.H na poljih teh? Še pod
O rodni dom, o hiše očetove streha ti Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti; golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore. «»»«v______-
at
Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo. . moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo.. Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastavke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti. .
Mladost je zdaj moja bujno glavo povesila, a misel se tajna je v ptico podnebno vtelesila. ni bila golob več, ki obletava požar, zdaj bila je orel, ki so mu peroti vihar, oči so mu bliski, hiteči v temino-daljino, iskale, našle so: ne doma, vse več: domovino..
Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.
Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš; —
ali poljane poznam — čigave so v solncu bleščeče?
Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel,
starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša se;
sin tvoj zaril se je živ pod zemjo — v Ameriki koplje,
v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva,
sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.
Čul sem vdovice jok:
“Moj Mate, jo moj Mate Pel je veliki zvon —
“Moj Mate, jo, moj Mate!”
Hamburk, Hamburk! kliče ji zvon... tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, znamenja ni za grob njegov.
Hamburk! — Misel ji blodi okrog, pa ne ve, kam naj poleti, kje se naj na grob spusti, da potoči nanj solzo.
Da sem takrat bil Bog,
— : :Moj Mate, jo, moj Mate!” vzkliknil bil v grob bi njegov:
“Moj Mate, vstani, Mate!”
Hamburk, Hamburk! — pada mračno, poje ji, bije, toži, vpije,
pada trdo na njeno glavo.
Hamburk, Hamburk! — pada rčno, meša se, lije, vse ovije
v svojo motnjavo, zemljč in nebo.
Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se skrivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; —-pa so možje —
kot da se niso rodili iz matere,
kot da goram se iz bokov izvili so:
morajo v svet, in tujina se diči
z deli njihovih rok;
tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji
so nam izginili — več ne doseže jih
naše oko..
Kje, domovina? Ali na poljih teh?
Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti meja?
Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo —
glej, in zdaj vidim: .silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod.
Boš jih kot lastavke k sebi priklicala : Kakor golobe prizvala pod krov?
Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo ?
Kje, domovina si? Ali na poljih teh?
Še pod Triglavom, okrog Karavank ?
Ali po plavžih si, ali po rudnikih ?
Tu? Preko morja? In ni ti meja?
Slutim te, čutim te. Sanja poetova letala dolgo je let nad teboj, gledala, Slušala, plakala, upala, izpraševala za tvojo skrivnost.
Školjka na morskem se dnu razbolela je. v biser je stisnila svojo vso bol — srce poeta — kaj v tebi se zbralo?
Srce poeta — od nje si bolno.

Ulica Florida zvečer
V smislu soglasnih sklepov naših domačih izseljenskih društev pozivamo vse naše cenjene naročnike in čitatelje, da se današnjo izseljensko nedeljo:
1)	udeležijo kolikor mogoče vseh naših izseljenskih prireditev, domače službe božie in vseh društvenih nroslav.
2)	da pišejo svojcem v domovino, ki posebno te dni pričakujejo pisem od svoiih izseljencev.
Akciii naših domačih izseljenskih društev za čim svečanejšo proslavo izseljenske nedelje se tudi na ta način pridružujmo, da smo dali natisniti današnjo številko v pomnoženi nakladi in je darujemo, dokler bo trajala zaloga, vsem društvom po toliko izvodov, kolikor mislijo, da je potrebujejo za obiskovalce svojih proslav.
Izseljenski problemi
Še neposredno pred svetovno vojsko niso posvečali narodi in države svojim izseljencem skoro nobene pozornosti. Kdor je šel od doma v tnje kraje, je šel pač na svoj račun, kamor in kakor mu je bolj kazalo. Glavni, skoro edini slovenski izseljenci so bili zadolženi kmetje, ki na svoji zemlji niso mogli več živeti in so pač šli, kjer so slišali in mislili, da si bodo v čim krajšem času čim več prihranili, se čimprej vrnili domov, plačali dolgove, dokupili nekaj grunta, si postavili lepšo hišo, boljše uredili svoje gospodarstvo in potem čim dalj srečno uživali “svoje ameriške žulje”, kakor iz tujine prinešenim prihrankom še danes čisto pravilno pravijo. Država se za te izseljence ni brigala in ne menila. Izseljevanje, povratek in izbiranje dežele izseljenja, vse to so bile čisto zasebne izseljenčeve zadeve.
Dežela kamor so izseljenci prihajali, je prepuščala spet vse njihove zadeve podjetnikom ali posestnikom, ki so potrebovali in iskali delavcev kjer in kakor so pač mogli in znali.
Tudi odtoka in dotoka izseljenskih denarnih nakazil niso cenili več, kot privatno bančno zadevo.
Edini, ki so posvečali pozornost preseljevalnim tokom so bili agenti za prodajanje prekomorskih prevoznic, sami tujci, kar posebno lepo dokazuje neizkorenljiva slovenska “šifkarta”. Za nje je bil izseljenec trgovska roba, sredstvo za čim boljši zaslužek. Vse drugo jim je bila postranska stvar. Ker jim je tako kazalo, ker so množili s tem svoj dobiček, so n. pr. pred vojno ti preselje-valni agenti na veliko organizirali eksport vojnih obveznikov in je izgubila n. pr. samo avstroogrska monarhija na ta način deset-tisoče “braniteljev domovine”.
Zanimivo je, da je isti poslovni interes rodil tudi prve kali “socijalne skrbi” za izseljenca. Kdo ne pozna imena, “Missler”? Mirne duše moremo trditi da je bil Missler prvi slovanski “izseljenski komisar”, kakor bi mu morda najbolj primerno rekli in sicer, kolikor je bilo mogoče, pošten in uspešen komisar. Bil je edini, ki se je zavzel za izseljenca. Ne iz kakšnih sentimentalnih in človekoljubnih, marveč iz čisto trgovskih namenov. Missler je bil dober računar in je imel toliko zdravega razuma in toliko
praktičnega smisla da je pravilno presodil in se po pravilni ugotovitvi tudi ravnal: čim boljše postrežem svoji klijenteli, tem več zaupanja bo imela vame, tem več stalnih klijentov bom imel in zato v resnici tem več dobička. Tako je Missler računal in delal, ker se je hotel razviti v resno in stalno podjetje, in je vedel, da bo na ta način prišel na svoj račun, da so na ta način izdani kapitali bogato naloženi, in mu bodo ob svojem času z obrestmi vred povrnjeni. Missler je začel sprejemati zato pošto izseljencev, ki niso imeli stalnega bivališča, jim jo je hranil ali pošiljal za njimi, kar je bila za izseljenca neprecenljiva usluga. V svojo službo je vzel Missler uradnike raznih narodnosti, ki so popolnoma razumeli izseljenčev jezik in poznali navade in značaj posameznih narodnostnih skupin, in dajali izseljencem zanesljive nasvete, navadno boljše kakor bi jih dobili pri sumljivih tujih odvetnikih. Missler je varno hranil izseljenčeve dokumente, ki bi jih sicer prav lahko izgubil, ali bi mu bili ukradeni. Missler je hranil tudi izseljenčev denar, in sicer prav po domače, kakor je bilo tedanjim našim ljudem najbolj všeč, v zavitkih in seveda brez obresti. Novodošlim je preskrbljeval službe. Sprejemal je sorodnike, ki so prihajali iz stare domovine. Itd. Itd. Vse to so bila Misslerju samo sredstva za dosego čim obsežnejšega poslovanja in s tem združenega čim večjega dobička. Prezrenemu in zapuščenemu izseljencu, ki so ga hoteli na vseh straneh goljufati, prevariti in čim bolj izkoristiti in se neuk ni znal ustavljati in braniti zapeljivcev, je bila vendar Misslerjeva pomoč dobrodošla in so se je radi posluževali. Na Misslerja se je mogel obrniti izseljenec še z največjim zaupanjem. Missler je na ta način veliko koristil sebi in izseljencem.
Posebno temeljito se je spremenil ta položaj pravzaprav šele prav zadnja leta, tam od leta 1930, ko je izbruhnila “kriza”.
Da ne bomo nikomur kratili kakih zaslug, radi povdarjamo, da pišemo o izseljencih in o izseljenskih problemih na splošno in da se v tem kratkem članku ne moremo podrobneje ozirati na kake hvalevredne izjeme. Samo naravno je, če so kakšni veliki duhovi že zdavnaj zaslutili važnost izseljenskega vprašanja, na primer naš veliki Krek, če so klicali in opominjali in budili smisel za izseljence in za izseljevanje, če so celo ustanavljali izseljenska društva in ustanove: njihov klic je ostal v glavnem glas vpijočega v puščavi in nobena izmed izseljenskih ustanov se ni mogla tako razviti, kakor bi bilo treba, nobena ni dosegla primernega zanimanja med občinstvom in nobena primerne podpore od strani odločujočih
činiteljev. Šele zadnja gospodarska kriza je z mogočno bakljo posvetila v zamotane izseljenske probleme in pokazala svetn veliko važnost izseljenskega vprašanja, ki postaja vedno važnejše in njegova rešitev vedno nujnejša.
Kriza, gospodarska kriza je zapleten pojm. Ena izmed njenih najtežjih posledic je zastalost narodnega gospodarstva, ustavitev mnogih del, tovarn in obratov, vsled česar je nastala po vsem svetn strahovita brezposelnost z .vsemi raznovrstnimi in težkimi posledicami.
Poleg izseljencev — delavcev samih je gospodarska kriza hudo pritisnila na razne “stare domovine”, to je na dežele iz katerih so v večjem številu odhajali izseljenci. “Nove domovine” so začele namreč ena za drugo omejevati vseljevanje. Doma je tako število brezposelnih dvakrat raslo. Prvič, ker so postali brez posla mnogi, ki so doslej delali in drugič, ker so se jim pridružili mnogi, ki bi se bili sicer izselili. Število brezposelnih se je čudno hitro množilo. Zanje je bilo treba kakorkoli skrbeti iz državnega proračuna. Državni izdatki so se torej večali. Na drugi strani so se manjšali dohodki. Enkrat so se začeli manjšati domači dohodki, ker je nazadovalo gospodarstvo, drugič pa so se nehale stekati v domovino pošiljke izseljencev, ki so vsled krize manj zaslužili, oziroma so se morda sploh vrnili v domovino, kjer so še bolj povečali število brezposelnih. Ko je kriza še napredovala, so začele posebno evropske države tuje vseljence, redno brez vsakih sredstev, v celih trumah pošiljati v domovino. Izseljensko vprašanje je postalo za “stare domovine” na enkrat pereč socijalen problem. Splošno zmedo je povečala še nova “iznajdba”, da so izseljenci dragocen človeški materijal, ki lahko veča ali slabi narodno moč in je lepo po domače povedano, posebne važnosti v slučaju vojske. Pojavilo se je vprašanje državne pripadnosti izseljenčevih potomcev: “stare domovine” jih reklamirajo zase, nove domovine pa stoje na stališču “prirojenja”: kdor je rojen pri nas, je naš.
Poleg vseg tega se je zadnji čas odprlo vprašanje o razdelitvi zemlje med one ki je potrebujejo. Znano je namreč, da imajo nekatere države toliko zemlje, da je obdelati ne morejo, nekatere pa nasprotno toliko prebivalstva, da ga na svoji zemlji pri najboljši volji ne morejo preživeti. Izseljensko vprašanje prehaja tako bolj in bolj iz zasebnega in državnega v mednarodno in svetovno vprašanje.
Troje dežel je danes posebno izrazito preobljudenih: Japou-»ka, Nemčija in Italija. Italijanski ministrski predsednik Musso-
lini je najbolj odločno načel to velevažno vprašanje. Njegove besede bo treba prej ali slej prav resno upoštevati. Misli pa gospod Mussolini, da ima italijansko prebivalstvo vso pravico do zemlje in solnca in da bo tudi zmagalo s svojimi zahtevami vkljub vsem današnjim formalističnim zaprekam zakonodaje onih obširnih dežel, ki imajo toliko več zemlje kakor je potrebuje za svoje prebivalce. Samo da rešitev tega vprašanja ne leži na našem kraškem skalovju, temveč po širnih in plodonosnih dolinah in planjavah preko morja.
Kot smo videli, ima izseljensko vprašanje danes že svetovni značaj. Kar pa ni pravzaprav nič novega. Saj pravzaprav vsa človeška zgodovina ni drugega kot neprestano izseljevanje in preseljevanje narodov in ljudstev, torej v svojem strogem bistvu reševanje izseljenskih problemov. Kot valovi mogočnega morja prihajajo, odhajajo in izginjajo narodi. Če bi hoteli podati popolno sliko tega valovanja, kaj ne bi morali začeti z Adamom in Evo? Saj sta bila Adam in Eva prva izseljenca, ki sta morala ven iz božjega raja v širni, tuji in trdi svet! In vsa poznejša zgodovina pravzaprav ni drugega ko neprestano prihajanje, mešanje in odhajanje narodov.
Pri tem valovanju narodov moremo razlikovati: preseljevanje celih narodov, selitev njegovih znatnih delov in selitev poedincev raznih narodov.
Poleg kolonizacije trgovskih narodov, Feničanov. Kartaža-nov in Grkov, razlikujemo lahko preseljevanje germanskih rodov, kot so bili Goti, Longobardi in Vandali, ki so utonili v novih deželah ter popolnoma izginili, ali pa pustili za seboj samo ime, kot Longobardi v današnji Lombardiji ali Bolgari med balkanskimi Sloveni. Imamo preseljevanje vojaških narodov kot so bili Huni po Evropi, Tatari na Ruskem, narodi, ki so vsled modernejših prometnih sredstev — konj — ustvarjali ogromne države brez vsebine, ter izginjali kot so prihajali, zato ker so bili brez izobrazbe, brez kulture.
Posebno zanimivo je preseljevanje Slovanov. Niso prihajali navadno kot močne vojaške čete in niso si ustanavljali sijajnih držav. Prihajali so v obliki, ki je precej blizu našemu novodobnemu izseljevanju: tiho, brez hrupa, pa neprenehoma; rod za rodom so zasedali ogromna prazna zemljišča ter kot pastirji ali kmetje napolnili eno prazno deželo za drugo. Kmet, kmet in kmet! Čez ta tla in čez dežele, ki so jih bili zasedli naši pradedi so prihajale pozneje povodnji tujih ljudstev: nemških, tatarskih,
turških, latinskih. Prihajale	so in	— odhajale	a naš	solvanski
kmet je ostal. In ob svojem	času,	sicer pozno,	ampak	vendarle,
nekatere prej druge pozneje,	so se	organizirale	na teh	tleh naše
narodne države. Jugoslavija,	Bolgarska, Češkoslovenska, Poljska
in Ruska. Dočim smo zahodni Slovani, Poljaki, Čehi, Slovaki in Slovenci bili tisočleten tih boj za par dolin, so naši bratje Rusi osvajali prazne zemlje proti vzhodu ter si priborili dve petini azijskega kontinenta, kar tako nazorno opisuje pokojni Radič v svoji knjigi “Moderna kolonizacija i Sloveni”, ki jo je izdala pred 30 leti naša Hrvatska Matica.
Največje svojevrstno preseljevanje narodov se je izvršilo pravzaprav najzadnji čas . Od leta 1850, ko se je Sev. Amerika ustanovila in organizirala v moderno državo, se je vselilo vanjo blizu 40 milijonov ljudi, kar je vsekakor rekordno preseljevanje narodov vseh časov! Posebnost tega preseljevanja je bila zlasti ta, da so prihajali milijoni izseljencev v novo deželo brez orožja in brez boja, nasprotno, vabljeni in dobrodošli, in so se dobrovolj-no asimilirali, stopili s tamkaj že stanujočimi, dvakrat dobrodošli, enkrat ker večajo narodno in vojno moč nove dežele, drugič pa, ker večajo izmenjavo dobrin, torej trgovino z njihovo staro domovino, kar je za obe, posebno pa za nove dežele vir dobička in blagostanja.
Novodobno preseljevanje narodov pospešiijejo zlasti novodobna prometna sredstva, parniki, brzojav, telefon, radio, aero-plani in zrakoplovi. Naši prvi izseljenci v Argentino so potrebovali pred 80 leti 3 mesece, predno so prišli čez veliko lužo. Današnji parniki rabijo 2—3 tedne, a novi zrakoplovi bodo potrebovali par dni. Naša zemlja je postala zadnji čas neverjetno majhna.
Današnja kultura se je razvila tako, da so se pred 2.000 leti mnogi nomadski, pastirski, potepuški narodi spremenili v kmečke, v stalno prebivalstvo. Stalna naselitev je šele omogočila nastanek državnih organizacij, mest, obrti in industrije. Časi se vrtijo: danes ista industrija in civilizacija povzročata novo preseljevanje ljudstev, omogočata, da se človeštvo odvezuje in osvobojuje privezanosti na zemljo. Modema prometna sredstva, hitra in cenena, so rešila mestnega prebivalca njegove privezanosti na njegov tesni mestni dom. Samo mesto Buenos Aires je šolski zgled ogromnega vsakodnevnega preseljevanja narodov iz predmestij in vasi v središče, v center,* in vračanja v predmestja in na deželo. Kmetu nosi kamijon dan za dnem in hitro njegove pri-
delke v mesto, na trg, mu jih proda in mu prinaša neobhodno potrebnih industrijskih proizvodov.
Poleg- preseljevanja ljudstev in narodov nastaja in prihaja doba preseljevanja proizvodov v velikem. Iz raznih vzrokov je namreč mogoče nekatere stvari veliko hitreje, boljše in ceneje pridelati ali predelati na gotovem kraju kakor kjerkoli drugje. Razne zaščitne carine, rnitnine sicer še močno ovirajo dovoljno menjavanje proizvodov in dobrin, ki bi bilo človeštvu v celoti samo v korist, toda ni dvoma, da bodo prej ali slej dobri in ceneni izdelki in pridelki prebili vse meje in našli pot v kraje in dežele, kjer jih sicer potrebujejo, pa jih pridelujejo le počasi, malo in na drug način. Tako hočeta pamet in narava, ki končno morata zmagati!
Tako ni izseljenec več samo posameznik, ki se je izselil ker ni bilo doma več dosti kruha. V novi domovini, namreč izseljenec sodeluje pri cenejšem izdelovanju proizvodov kot jih pridelujejo njegovi rojaki doma. Izseljenci so najvažnejša vez med obema deželama. Dvakrat važna, ker kri ni voda. Od izseljencev ima domovina lahko veliko koristi. Posebno od takih, ki so prišli v novi deželi na kaka vplivnejša mesta. Važnost teh vezi bo v novem času vedno imenitnejša. Zato ni dosti, da rojaki v starem kraju cenijo izseljenca samo po tem, kar pošlje denarja domov. Morajo marveč proučevati dežele, kamor so se izeslili ali se bodo selili njihovi rojaki, in to kolikor mogoče skupno z izseljenimi rojaki, da kolikor mogoče pravočasno in dobro spoznajo nove dežele in možnosti koristi in dobička, ki bi ga iz teh zvez lahko imeli. Starim domovinam ne more biti zato vseeno, kam da njihovi izseljenci odhajajo. Nebi jim smelo biti vseeno, kako so za izselitev pripravljeni, kako se bodo mogli v nove razmere uživeti, ker je pač od tega v veliki meri odvisna korist, ki bi jo stara domovina od svojih izseljencev lahko imela. Stare domovine so iz raznih vzrokov direktno interesirane, da se njihovim izseljencem po tujih deželah dobro godi, da se v njih čimbolj uveljavijo, da v njihovem javnem in gospodarskem življenju čim več pomenijo. H čemur napredne in uvidevne “stare domovine” tudi naravnost pomagajo z ustanavljanjem raznih bodisi samostojnih, bodisi poslanstvom ali konzulatom podrejenih ustanov in uradov, prav posebno izseljenskih komisarijatov, ki bi bili lahko silnega pomena za izseljence, z ustanavljanjem in podpiranjem domačih šol, domoljubnih ustanov, s pametno gojitvijo domoljubnega mišljenja med izseljenci, s koristnimi nasveti posameznim izseljencem v mnogih
izredno težkih okoliščinah izseljenčevega življenja, in na stotine podobnih načinov.
Najvažnejša skrb “starih domovin” na kratko je ali bi vsaj morala biti, kako si izseljence čim bolj navezati, kako si izseljence čim bolj ohraniti, kako jih čim tesneje družiti z duhovnim in gospodarskim življenjem stare domovine. Glavna zaveznica starih domovin v tej njihovi skrbi in pri tem prizadevanju, so krvne vezi izseljencev s svojci v domovini, že prirojena ljubezen do domovine, in taktnost, sposobnost in požrtvovalnost uradni-štva, ki izseljencem v tujini predstavlja domovino.
Interesi izšeljenčevih novih domovin so nasprotno povsem drugi: da bi njihovi priseljenci čim prej in čimbolj temeljito svojo staro domovino pozabili in se uživeli v nove razmere. Za kar imajo “nove domovine” celo vrsto mogočnih zaveznikov s pomočjo katerih redno tudi zmagujejo, zlasti šole in silo življenja, in — morebitne nepoštene, nesposobne in nedelavne uradnike, ki jih “stare domovine” pošiljajo med svoje izseljence.
Iz vsega tega vidimo, da izseljensko vprašanje ni samo vprašanje posameznika, niti posamezne družine ali posamezne pokrajine, temveč vprašanje celega naroda, cele države, ker je v zvezi z najvažnejšimi državnimi in svetovnimi vprašanji.
Žal nam ne dopušča ne prostor, ne čas, ne značaj naše revijiee, da bi od blizu razpravljali, kako naj naša domovina organizira svojo skrb za izseljence. Gotovo je, da bi bilo eno samo središče težko kos svoji težavni nalogi in da bi še manj uspele razne krajevne organizacije, ki bi ne imele opore v centru, središču. Gotovo je tudi, da je zadeva zelo zapletena, ker so razmere povsem različne v Ameriki, Severni in Južni, različne na primer v Avstraliji, druge po evropskih deželah in na bližnjem Vzhodu. Tudi to je gotovo. da se naša stara domovina mora zanimati za nas svoje izseljence, če hoče sama sebi dobro. Seveda bo njena skrb tudi nam v korist. Zato jo iz dveh vzrokov pozdravljamo in želimo iskrenega sodelovanja, ki je toliko bolj važno, ker more biti izseljensko delo domovine res uspešno samo ob našem sodelovanju.
Naša revijica sama se rada in z navdušenjem stavlja v službo slovenskih izseljencev, ki jim skuša biti po svojih najboljših močeh in po svojem najboljšem prepričanju v čim trdnejšo oporo in v čim večjo korist.
Jasno je, da ta mala, izključno nase in na dobro voljo in uvidevnost izseljencev navezana revijica ne more nuditi vsega, čegar
bi izseljenci potrebovali. Kolikor more, bo zato rada na njej primeren način sodelovala z vsemi, ki so dobre volje, zavedajoč se, da moramo izseljenci kolikor mogoče vedno povdarjati to, kar nas druži, in tega ni malo, in se kolikor mogoče varovati tega, kar nas razdružuje, česar pa seveda po pameti in po pravici tudi od drugod pričakujemo. Naš skupen cilj naj bo: korist slovenskih izseljencev, čeprav bodo pota h temu skupnemu cilju morda včasih nekoliko različna.
V smislu priporočila naših škofijskih ordinarija-tov in v smislu soglasnega sklepa slovenskih katoliških izseljenskih drnštev poživlja Slovenska katoliška misija vse verne izseljence, da se za izseljensko nedeljo dne 2. decembra kolikor mogoče polnoštevilno vdeležiio domače božje službe, prejmejo svete zakramente in molijo za domovino, za svojce in za svoje tovariše izselience/
PRILIKA ZA SPOVED V SLOVENSKEM JEZIKU V SOBOTO POPOLDNE OD ŠTIRIH DALJE IN V NEDELJO ZJUTRAJ OD POL OSMIH DO DESETIH ZJUTRAJ.
POD STOLOM
Menda sem imela šestnajst let, ko sem se prvič vozila po naSi visoki Gorenjski. Do Otoe sem tudi preje že parkrat prišla, ko smo romali na Brezje. Od Otoč dalje pa sem tistikrat prvič gledala naše lepe gorenjske kraje.
Bila nas je manjša družba. Sama mladina. Polne glave šolske učenosti smo imeli; v pokrajini skozi katero smo se vozili, se nismo prav nič spoznali. Še tega nismo uganili, katera gora je Stol. Komaj toliko smo dognali, da so gore, ki so nas spremljale na desni, Karavanke. Kateževa Mica je to ustanovila in je bila strašno ponosna na svojo učenost.
V Lescah se je vrinil v naš pogovor starejši gospod. Že vso vožnjo nas je poslušal in se nam muzal. Zdaj pa se nas je usmilil in je prostovoljno postal naš vodnik po zemlji, preko katere smo se vozili. Takole nam je razlagal:
“Ta zemlja, po kateri se zdaj vozimo, je klasična, preimenitna slovenska zemlja. To so posvečena tla, ki so nam dala največ in največjih mož. Samo Breznica je dala v sto letih, od 1. 1800 do 1. 1900, slovenskemu narodu 120 izobražencev. V Radovljici, ki smo jo že prehiteli, je bil doma Linhart, ki je spisal prvo slovensko veseloigro “Veseli dan ali Matiček se ženi”. Iz Lesc pridete po kratki poti v Begunje. Tam varujejo lepe razvaline starega gradu Kamen, kjer je bil nekdaj doma slavni vitez Lambergar, ki je na Dunaju premagal divjega Pegama. No, pa to ni bil naš človek. Naš človek pa je škof Jeglič, ki je bil rojen tu v Begunjah. O
Stol j/*
■. l^alvai o t- koJSo*'*“'^
...._^N	Prejcr.ko&J
/ y"
Našim ljubim malim čitateljčkom prinašamo danes prvi zemljevid kosa slovenske zemlje po katerem nas vodi današnja učna ura, visoko Gorenjske.
Močna črna črta s presledki, ki gre na počez preko srede slike znači gorenjsko žeeznieo, ki vozi iz Ljubljane čez Jesenice v Trbiž, in se na Jesenicah, ki pa jih že ni več na sliki; križa z drugo važno železnico, ki vozi iz Monakovega preko Bleda v Trst.
Temna črta prav zgoraj desno predstavlja jugoslovansko-avstrijsko državno mejo, ki gre po najvišjih grebenih precej visokega alpskega pogorja Karavank.
Dvojne črte značijo dobro zgrajene ceste, črtkaste poljska pota.
En centimeter na zemljevidu znači en kilometer v naravi.
Podobno velja tudi za vse druge zemljevide, ki jih bomo objavljali seveda tudi za druge pokrajine naše lepe domovine.
Pozivamo naše male čitateljčke, da tudi na naslovni strani našega lista Duhovno življenje natisnjeni zemljevid dobro pregledajo in natančno poiščejo, kje da se nahaja na njem naša domovina.
njem ne bom govoril. Prvak je in sami ga morate poznati po njegovih delih.
Zdaj smo se pripeljali do Vrbe. Tamle v nizki hišici pri cerkvi se je rodil naš pesnik prvak France Prešeren. Pri Ribiču se pravi pri hiši. V njej je vzidana spominska plošča.
Prav pod gorami ob vznožju prijaznega Stola pa je vrsta vasic, ki spadajo kakor Vrba pod Brezniško občino. Ena je važnejša od druge. Predvsem Breznica sama. Ta nam je dala Finžgarja, našega najboljšega in najpriljubljenejšega ljudskega pisatelja.
ßavno sedaj se navdušujemo nad njegovim prekrasnim delom “Pod svobodnim” soncem, ki izhaja v Dom in Svetu. Tudi svetovno znani čebelar Janša je iz Brezniee. Važen je tudi župnik Knafelj, ki je zapustil vse svoje imetje za slovenske visokošolce naDunaju. Ustanovil je štipendijo, s katero je doštudiralo na stotine slovenskih visokošolcev. Doma je bil pa pri Knafeljnu v Doslovičah.
Še enega tukajšnjega rojaka morate vsaj po imenu poznati. To je Tomo Zupan, ki je bil ravnatelj Alojzijevišea, dijaškega doma, v Ljubljani. Vzgojil je poseben rod delovnih slovenskih mož, med njimi tudi svojega rojaka Finžgarja. Razen tega pa si je nadel nalogo, da bo opisal vso Prešernovo žlahto.
Še enega sem pozabil. V Vrbi pri Lenčku je bil doma odlični slovenski škof dr. Janez Zlatousti Pogačar. Naštel vam bi jih lahko še veliko število, pa naj tu zadostujejo. Čopa, velikega učenjaka in Prešernovega prijatelja in vodnika poznamo vsi in tudi vemo, da je bil iz Most pri Žirovnici.
Pa tu smo že v Žirovnici sami; povem vam še, česar najbrže ne veste, da so tu odkrili veliko staroslovensko pokopališče.”
Vlak se je že ustavil, ko je govoril te zadnje besede. Pobral je svoj klobuk in se poslovil. “Zdaj grem na Stol” je rekel, “in bom spotoma obiskal planine, koder so pasli krave in tretjinili v mladih letih Finžgar in večina vseh onih slavnih njegovih soro-jakov, ki sem Vam jih pravkar naštel.”
In že je izginil, vlak pa se je pomikal dalje po lepi gorenjski Dolini.
Pogled na Karavanke s Stolom — 437 —
Prešeren je naš najveČ-ji pesnik. Rojen je bil v Vrbi na Gorenpskem. O-troska leta je preživel na očetovem domn, sedemleten deček pa je odšel k stricu župniku Jožefu Prešernu na Kopanj, odtod pa v Ribnico, kjer je obiskoval ondotno šolo. Pozneje pa je študiral na ljubljanski gimnaziji.
O počitnicah je šel vsako leto dvakrat domov: o Veliki noči in o velikih počitnicah. Nekoč je prišel v Vrbo ravno ob žetvi. Med ženjicami je bila tudi njegova mati. Sin ji hoče pomagati-zato vzame njen srp in začne žeti. Ker pa takemu delu ni bil vajen, se globoko ureže v levi kazalec. Obronek na prstu mu je ostal vse življenje za spomin na ponesrečeno žetev.
Po končanih študijah je postal odvetnik. Nekaj let je služil v Ljubljani, potem pa se je naselil v Kranju.
Bil je jako dobrega srca. S siromaki je večkrat delil svoje perilo in svojo bleko. Posebno radi pa so ga imeli otroci. Nikoli se jim ni bližal praznih rok. Tekali so za njim po ulicah in ga prosili: “Doktor, fig, fig!”
Prešeren je spesnil mnogo prekrasnih, večno lepih pesmi. Umrl
FRANCE PREŠEREN
(1800—1849).
je v Kranju. Tam je tudi pokopan. Na njegovem nagrobnem meniku eitamo te-le njegove besede:
Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
O Vrba, srečna, draga vas
domača,
kjer hiša mojega stoji očeta; da b’uka žeja me iz tvoj’ga
sveta
speljala ne bila, golj’fiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup
prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih
b’ igrača,
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima mil’jonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico, in mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi
pšenico
bi bližnji sosed varoval — svet
Marka.
Fr. Prešeren
Banque Baruch et Cie.
BANKA JUGO SLOVENSKIH IZSELJENCEV V FRANCIJI, BELGIJI, HOLANDIJI IN LUKSEMBURGU
15, EUE’ L A F A Y E T T E, 15 PARIS, FRANCE
Najhitreje in pod najugodnejšimi pogoji pošilja denar v domovino. Nakažite nam svote, ki jih želite poslati v domovino potom čekov, ki se glasijo na francoske franke in so plačljivi v Parizu, ali na čeke v angleških funtih, plačljive
v Londonu.
Ali že imaš		Pri najboljši volji Vam Vaši ne morejo pisati vseh novic iz domačih krajev, Vi bi pa radi vse vedeli. Naročite si torej najboljši slovenski dnevnik SLO-
		
ALMANAQUE		
PARA TI		VENEC ali najboljši slovenski tednik DOMOLJUB. Naročnina
za leto 1935		dnevnika Slovenec mesečno S 4.—, tednika Domoljub letno
512 strani. Cena trdo in		8 6.—• in mesečnika Bogoljub
elegantno vezani knjigi		letno $ 3.—.
$ 2,—		Naročila:
		UPRAVA SLOVENCA, DOMO-
Dr. JUAN ANGEL MARTINOLICH		
		LJUBA IN BOGOLJUBA
odvetnik		Kopitarjeva ulica 6
MONTEVIDEO 481		LJUBLJANA, Jugoslavija
U. T. 35-5223		
DENARNE VLOGE
Ker vemo kakšnim nevarnostim je izpostavljen vsak tudi najmanjši denarni znesek izseljenca, in da vsak želi, da bi prišla njegova pošiljatev v domovini čim prej v roke naslovnika, plačamo
po 4y2 % za vloge
ter pošiljamo V DOMOVINO DOZNAKE na najzaneslivejši način, najkrajšim potom in tako po ceni, da noben zavod ne more z nami konkurirati, niti glede cen niti časa.
Pri nakupu PREKOMORSKIH PREVOZNIC se morete obrniti s polnim zaupanjem na našo banko, kateri je posebno na tem ležeče, da dobi stranka za nizko ceno prevoz na dobrih ladijah, ter prevzema banka sama za vse jamstvo i nodgovornost. Razen tega nudimo izvan-redne pogodnosti za plačevanje prevoznine.
NAŠA KNJIŽNJICA, urejena nalašč za naše klijente_ med drugim tudi za Slovence, nudi na izbiro obilno raznih knjig za čitanje, in to popolnoma brezplačno. Zahtevajte ustmeno ali pismeno popis knjig.
Vodja inozemskega oddelka: LUKA ALJINOVIČ
BANCO ARGENTINO
— DE —
AHORRO Y EDIFICACIONES
s Poslovne ure: od 9 zjutraj do 7 zvečer. V soboto od 8 do 12.
ICORRIENTES 562	BUENOS AIRES
SLOVENSKA
z manufaktur Pri
Buenos Aires
' ÖNICA IN TRGOVINA
no konkurečnih cenah.
Sebastian Mozetič
OSORIO 5025 (La Paternal)
Očala, navadna $ 2.50; z okvirjem imitacija. Karej $ 5.—; okvir za očala $ 2.50; stekla za očala: eno $ 1.50, obe $ 2.50.
Optika
TEOFILO MOUCHARD
OERRITO 378 Telefon: 36 (Lib.) - 2819
Kristus je nccštga: življenja: Zvezda Vodnica.
Boletin de la Mision Catolica Eslovena Službeni vestnik Slovenske katoliške misije
CERKVENI KOLEDAR
2.	december — prva adventna, izseljenska nedelja, začetek novega cerkvenega leta — slovenske božje službe z molitvami za izseljence in domovino ob navadnih časih, ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
3.	december — pondeljek — spomin velikega misijonarja svetega Frančiška Ksaverija, ki je s svojo lastno roko krstil več stotisoč poganov.
4.	december — torek — spomin svete mučenice Barbare, zavetnice rudarjev, ki jo s posebnimi slovestnostmi slavijo naši izseljenci-rudarji v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji in Luksemburgu.
5.	december — sreda — spomin slavnega opata Saba, svetega in učenega. borilca za pravice Cerkve in neoskrunjenost njenega nauka.
6.	december — četrtek — spomin svetega škofa Nikolaja ali Miklavža, kateremu v čast je posvečena med drugim tudi ljubljanska stolna cerkev.
7.	december — petek — spomin svetega Ambroža, nadškofa v Milanu, slavnega govornika, ki je med drugimi pridobil za katolištvo poznejšega slavnega škofa Augustina, Učenika Cerkve.
8.	december — sooota — zapovedan praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Slovenske božje službe dopoldne in popoldne kakor navadno ob nedeljah.
9.	december — druga adventna nedelja — - slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi.
10.	december — pondeljek — spomin prenešenja hišice svete družine iz Trsata v Loreto.
11.	december — torek—spomin svetega Maksencija in tovarišev mučencev, ki so bili za časa cesarja Dioklecijana in na ukaz poveljnika Kiktijo-vara v mestu Trier usmrčeni zaradi stanovitne vere v Kristusa.
12.	december —- sreda — spomin zaslužnega in svetega papeža Da-masa, odločnega branilca pravic Cerkve in čistosti njenega nauka.
13.	december — četrtek — spomin svete device Lucije, ki je bila za časa cesarja Dioklecijana na razne načine mučena in končno obglavljena zaradi stanovitne vere v Kristusa.
14.	december — petek — spomin svetega škofa Spiridipna, kateremu je bilo zaradi stanovitne vere v Kristusa iztaknjeno desno oko in je bil z mnogimi tovariši kristjani obsojen na prisilno delo v železnih rudnikih.
15.	december — sobota — spomin svetega škofa Yalerijana, katerega je vandalski kralj, arijanec Gajserih, izgnal iz mesta in zakonito prepovedal, da bi ga smel kdo vzeti pod streho. Valerijan je potem do svoje smrti prenočeval na cesti in ob vsaki priliki oznanjal svojim vernikom katoliško vero.
16.	december — tretja adventna nedelja — hrvatsko-slovensko romanje v Lujan, zaradi katerega odpadejo domače božje službe na Paternalu, bodisi dopoldne, bodisi popoldne. Tihe svete maše bodo na Paternalu ob sedmih, osmih in devetih.
ROMANJE V LUJAN
Hrvatsko-sl0vensko romanje v Lujan se vrši v nedeljo dne 16. decembra. Odhod ob 7.15 zjutraj iz postaje Once FCO. Povratek točno ob 19 h iz postaje Lujan Basilica. Takoj po prihodu sveta maša, po kosilu ogled znamenitega zgodovinskega muzeja, pred odhodom domače večernice, za kar vse bodo napovedane točne ure šele na sam dan romanja. Znižane vozovnice za naš posebni vlak in za tja in nazaj (po dva pesa) Avalos 250.
BERILO PRVE ADVENTNE NEDELJE
Rim 13, 11—14.
Bratje!
Poznate čas, da, je že ura, da od spanja vstanemo, kajti sedaj je naše naše zveličanje bliže ko tedaj, ko smo vero sprejeli.
Noč se je pomaknila in dan se je približal.
Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje svetlobe.
Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa, Kristusa in mesu ne strezite za poželjivost.
Misel prve adventne nedelje, ki. jo večkrat med tednom prevdarjaj:
Ker smo kristjani, posnemajmo v svojem življenju našega vzornika
Jezusa Kristusa!
BERILO DRUGE ADVENTNE NEDELJE
Rimlj 15, 4—7 in 13.
Bratje!
Karkoli se je prej, v svetem pismu starega zakona, zapisalo, se je zapisalo v naše poučenje, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi iz pisem.
Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu, da bi tako enodušno, z enimi usti slavili Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.
___
Zato se sprejemajte med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel v slavo božjo.
Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v veri, da boste imeli obilno upanje v moči Svetega Duha.
Misel druge adventne nedelje, ki jo večkrat med tednom prevdarjaj:
Kako k?,j poznam sveto pismo, kako zajemam iz njega božje znanje
in tolažbo?
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Marija Melanija Černe in Franc Čotar, pred pričama Francetom Žorž in Francetom Vodopivec in katerima želimo vse najboljše.
Zakrament svetega zakona sta sklenila Petra Besednjak in Rafael Turk pred pričama Viškom Marčič in Francetom Mihelj in katerima ravnotako želimo vse dobro.
Zakrament svetega krsta je prejela Marija Amerika Turell, kateri sta Botrovala Marija Valdrič de Faganeli in Ivan Faganeli in kateri želimo vse dobro.
Zakrament svetega krsta je prejel Eduard Oskar Faganeli, kateremu sta botrovala Jerica Hvalič de Turell in Anton Turell in kateremu ravno tako želimo vse najboljše.
Üfaäii
MALO KATEKIZMA ZA NAŠE MALE
Jezus je učil v neki hiši in nabralo se je silno veliko ljudi. Prišli so štirje možje in so prinesli na postelji človeka, ki je bil mrtvouden. Hoteli so ga položiti pred Jezusa, pa niso mogli k njemu skozi vrata. Zato so šli od zunaj na streho in so bolnika na postelji spustili pred Jezusa. Ko je videl Jezus njih vero, je rekel mrtvoudnemu: “Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.” Ker pa more grehe odpuščati samo Bog, so nekateri pismouki mislili, da Jezusove besede Boga šalijo. Jezus je pa nato bolnika ozdravil in tako pokazal, da ima oblast grehe odpuščati. Rekel mu je tudi: “Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom." In bolnik je takoj vpričo njih vstal, vzel svojo posteljo in odšel.
In vsi so strmeli in slavili Boga, rekoč: “Nikoli nismo kaj takega videli.”
Čemu je Jezus delal čudeže?
Jezus je delal čudeže,
da je ljudem pomagal
in da je pokazal, da je poslan od Boga.
Buenos Aires — Banco Germänico, Av. L. N. Alem 150. Kdor ima pri n.ii vlogo, mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, naj nam ona izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge.
Buenos Aires — Banco Holandes, Bme Mitre 234. Kdor ima pri nji vlogo, mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, naj nam ona izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge.
Buenos Aires, La Paternal. — J. živec, Osorio 5087, sprejema naročnino in oglase.
Jugoslavija: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s pripombo: za Duhovno življenje, Buenos Aires.
Brasil: Banco Germänico, Bio de Janeiro, Bua Alfandega 5	— Banco
Germänico, fsao Paulo, Bua Alvarez Penteaüo 19 -— Eanco Germänico, Santos, Bua 15 de Noviernbre 164 — Banco Holandes, Sao Paulo, Bua Alvarez Penteado 23.
Paraguay: Banco Germänico, Asuncion, Calle Pres. Franco esq. Chile.
Chile: Banco Germänico de la A. S., Sani läge, Calle Iluerfanos 833 — Banco Germänico, Valparaiso, Calle Pratt 238.
Francosko, Belgija in Luksemburg: Banque Baruch et Cie., Pars, 15 rue Lafayette.
Holandsko: Hollandsche Rank — Unie N. V., Heerengracht 432, Amsterdam, Holandia.
nemško: Deut seli-Süclcmerikanische Bank A. G., Mohrenstrassj 20, Berlin.
Ameriška Slovanska Založba Buenos Aires - Sao Paulo - Chicago Editorial Eslavo Američana Buenos Aires - Sao Paulo - Chicago
Klavnica — Prekajevalnica — Tovarna klobas — Zaloga masti Tovarna: Trellier 3251-53. U. T. 63, Matacleros 429 Prodajalna: Calle 25 de Mayo 758. U. T. 31, Eetiro 4823 Podružnice: Avcla. Leandro N. Alem 822
Cafcildo 1388 (Belgrano) U. T. 73 - 3570.
ŽENSKA KOČNA DELA
Izvršujejo se točno in solidno vsa v stroko spadajoča naročil? Med drugim: prti, risani na blagu, od $ 2.90 naprej, žepni robci, monc-gramom vred po $ 2.80 pol ducata.
ČASA EURASIA — Nueva York 3410

Banen Germänico
DE LA AMEKIOA DEL SÜD -----BUENOS AIRES-----
CENTRALA:
25 de Mayo 151—159, Av. L. N. Alem 150
PODRUŽNICA: Corrientes 3223/37 Ltereado de Abasto
ODDELEK ZA IZSELJENCE
s svojimi pododdelki
HRANILNICA, NAKAZILA, PREKOMORSKE PEEVOZNICE Izseljenčeva pošta: Pisma iz domovine si morete dati pošiljati na naš
SLOVENSKI ODDELEK
kjer jih podignete, ali od koder Vam jih pošljemo za Vami na kamp.
SLOVENSKI IZSELJENCI NA NEMŠKEM
se morejo naročiti na “Duhovno življenje” s tem> da pošljejo naročnino na zavod “Deutseh-SUdamerikanische Bank, Berlin, Mohren-strasse 20, z oznako naj se pošlje na naš tukajšnji naslov za račun “Duhovno življenje'1, Buenos Aires.
Tali. Graf. A. J. WEISS, Rio Bamba 562 - Buenos Aires