DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 28.	Sobota 6. aprila 1929.	Leto IV.
ŠTEFAN LEHPAMER
Sef borze dela v liubljani.
V sredo zjutraj ob 4. uri je nepričakovano zatisnil oči za vedmo s, Štefan Lehpamer, šef ljubljanske Borze dela. Pokojni Lehpamer je bil rojen Zagrebčan ter se je izučil tiskarstva. Pred vojno je več let služboval v Ljubljani; med vojno pa je nad tri leta služil v vojski. Vrnivši se domov, je dobil službo pri ustanovljeni posredovalnici dela, kjer je s svojo vestnostjo, neutrudljivo marljivostjo in postrežljivostjo mnogo pripomogel dlo ulgeda in uspehov Borze dela. Lehpamer je bil tih, miren in značajen dečko ter prijeten družabnik. Poieg vseh teh vrlin ,je bil najzvestejši pristaš našega pokreta ter se je udejstvoval prav posebno pri družabnih prireditvah. Zlasti se je posvetil poleg svojega poklica tudi vežbanju na-
ših tamburaških zborov, ki so pod njegovim vodstvom nastopali povsod s sijajnim uspehom.
Sodrug Lehpamer je bil mož dela, požrtvovalnega, nesebičnega dela. Ljubljansko delavstvo čuti ob smrti svojega iskrenega prijatelja, svetovalca ob vsakršnih n e prilikah, težko izgubo in izraža njegovi vdovi in detetu iskreno sožalje.
Pokojni Lehpamer je bil rojen leta 1878; izpolnil je torej šele petdeseto leto. Pred veliko nočjo ga je napadla gripa, pa je kljub temu hodil v posel. Ali bolezen se je poslabšala; lotila se ga je težka pljučnica, kateri je blagi pokojnik podlegel. Lep mrtvaški sprevod se je vršil včeraj popoldan.
Visi njegovi prijatelji in somišljeniki oiu kličemo ob grobu: Blag ti spomin!
Dr. Seiplova vlada odstopih.
Četudi se je pričakovalo, vendar je široko javnost iznenadila vest, da je podala avstrijska vlada demisijo. Demisije- same se sicer še ni pričakovalo, pač pa samo rekonstrukcijo ali izmenjavo nekaterih ministrov kot je to pred kratkim naglašal sam šef vlade, prelat Seipel, in neki krščansko-soeijalni poslanec. Gospod Seipel je do zadnjega spretno maskiral svoj politični bankrot in ko je uvidel, da ne spravi vladne »karijole« iz blata, je demisijoniral.
Da bi zakril pred javnostjo svoj polom, skuša opravičevati svoj usodni korak z »željo« cerkvenih krogov* ki so mu baje namignili, .naj se umakne, da ne bi, zaradi njegove politike obrnilo hrbta cerkvi še več vernikov. Mogoče, da je to tudi eden vzrokov, toda vsekakor je ta vzrok bolj postranskega pomena, kajti cerkev dandanes pj tako občutljiva, ona je zabredla na stranpota kakor v srednjem veku, kajti njeni služabniki se danes bavijo z vsem drugim, samo ne s svojim pravim poklicem. Socijaini demokrati niso krivi, če ljudje v masi izstopajo iz Cerkve. Pravi vzrok je iskati v tem, da vodijo socijaini demokrati smptreno ter konsekventno politiko, da so složni ter dosledni v svojih ciljih in vsled tega so močni. Padec, g. Sejpla je velika zmaga socijalizma v Avstriji. Dr. Seipel si je postavil velik program, ni pa mogel iz-
Reorganizacija državne uprave je vsekakor potrebna stvar. To uvidevamo tudi mi. Reorganizacija torej ni tisto, kar nam ne bi ugajalo, pač pa nam ne Ugaja pikava meščanskih listov, ki naglaŠajo. da je redukcija ministrstev in uraduišfva rešilna bilka ip pot k ozdravljenju razmer. Pri reorganizaciji vrh. drž. uprave je važču n ek i drugi moment, ki ga naše meščansko Časopisje namenoma ipopolnoina prezre. Ta moment je, da je treba reorganizirani upravi dati dušo, življenje, točnost, inicijativ-nost in sredstva, da Zahtevane vrline lahko razvija. To je mnogo pomembnejše. Državna uprava je v parlamentarnih državah vršilec narodne volje, parlamenta in njegove ,iniciative v korist splošnosti, kar prejšnja narodna skupščina nikakor ni bila. Upamo, da pridemo kmalu zopet db parlamentarnih razmer, ali od novega parlamenta bo od-
Z novim zakonom o reorganizaciji vrhovne državne uprave, ki ga je v nedeljo podpisal kralj, se ukinjajo štiri ministrstva, m Sičer mini.strstvo ver,, narodnega zdravja, agrarne reforme ter pošte in brzojava. Posli ukinjenih ministrstev se dodele dalje obstoječim ministrstvom.
Odslej bodo obstojala naslednja ministrstva, in siper: za notranja dela, pravdo, prosveto, vojsko hi Mornarico; zunanja dela, promet, javna dela, kmetijstvo, trgovino in industrijo, šume in rudnike ter socijalno politiko in narodno zdravje.
Bivše ministrstvo ver se združi z‘ministrstvom pravde, agrarne reforme z mi-
tičnih strank, ki v raznih režimih niso mogle priti drugače do političnega vpliva.
Določbe zakona o odgovornosti ministrov so razmeroma stroge alf pokazala bo praksa, v koliko jih bo mogoče izvajati.
V oficijoznih izjavah se zlasti povdarja, da je namen reorganizacije vrhovne uprave .štedenje na osebnih izdatkih. Stotine urad-ništva bo reduciranega.
Ne vemo, odkod izhaja taka argumentacija reorganizacije državne uprave, ali po tonu reklame soditi, ni uradna, ni oficijelna. Zakaj, mi vemo, da je bila državna uprava neurejena, ie počasno poslovala, kar je ob sebi umevno, ker novi državni aparat ni mogel že po naravi steči kakor namazan. In če državni aparat ni delal povoljno, je mnogo krivde na tem, ker ni bilo inicija-tive in kreditov, da bi se vršila javna dela, vršil v redu promet, nabavili potrebni po-močki. Na teh stvareh je trpela uprava iti zaradi njih aktivnost glede izboljšanja gospodarskih in tudi političnih razmer.
Ministrstva imajo celo vrsto poslov, kjer lahko intenzivno delajo in porabijo svoje sile v pravcu dviga narodno-gospo-darskega napredka. Državno nameščenstvo utegne biti, če ima prave smernice, indirektno jako produktivno. Število ministrstev in uradništva, dasi je veliko število ministrstev le velik balast za upravo, če ni no-
tranje enotnosti v državni upravi, torej ni pravi vzrok slabega poslovanja. Imamo že 26. vlado, odkar obstoji država v sedanji obliki. Vlade so bile dosledno partizanske, ki zaradi svoje politične sebičnosti in borbe niso prišle do konkretnih problemov, marveč so se izgubljale Ie v vprašanjih partizanstva. Kaj je naravneje kakor da tudi državna birokracija ni iskala inicija-tive ter je iposle opravljala s tistim flegmatičnim licem kakor režimski političarji.
Z reorganizacijo vrh. drž. uprave se izvede kos potrebnega dela, ker se z njo koncentrira vsaj nekaj sorodnih1 panog. Ne-dostatek z našega stališča pa je, da se niso dodelile ministrstvu socijalne politike vse delavsko-zavarovalne ustanove. Socijalna preskrba železničarjev in rudarjev, ki ostanejo še nadalje dodeljeni resortnima ministroma, spadata vsekakor v področje ministrstva za socijalno politiko. Tudi ta reorganizacija bi pomenila štedenje, vrhu tega pa bi se s tem ustvarila široka podlaga za izvedbo temeljitega enotnega socijalnega zavarovanja, ki mora biti važen problem za vsako moderno državo.
Nova vrhovna uprava države bo bolj-j ša, če bo delala politiko splošnega socijal-j nega blagostanja, za kar je pa treba inici-j jative. kredita in tudi ljudi. Sistem oseb-1 nega štedenja pa ni najboljši.
včsti niti ene točke tega programa. Predvsem sia dve točki, s katerima se ie hotel ovenčati, to je zaščita najemnikov in pa posojilo. Obe sta prišli na mrtvo točko.
V vprašanju zaščite sta bili za vlado samo dve možnosti, to je, ali volitve ali pa ljudsko glasovanje. Zdelo se je, da bo prišlo do volitev, kajti plebiscit za odpravo zaščite najemnikov bi bil g. Seipla gptovo pokopal. Pa tudi volitve s parolo: odprava zaščite, bi bile porazne. Seipel je hotel z volitvami počakati vsaj tako dolgo, da bi dobil posojilo, toda posojilo je bilo ^anj prava fata morgana. ki se (je vedno odmikalo in ‘torej ni bilo nič. sigurnega, da bi zvezna vlada dobila do jeseni posojilo. Dunajska občina je dobila 50 milijonsko dolarsko posojilo v 48 urah, medtem ko se vlada že polni dve leti trudi, pa ga ne more doseči. To so torej resnični vzroki. Zato bo moral ves program na smetišče, nova vlada pa bo morala imeti proste roke. Kakšna bo nova vlada in njen program, to še še ne ve. Kombinacije so razne, tudi take, da bi se sestavila koalicijska vlada krščanskih socijalcev in socijalnih demokratov, kar ni popolnoma nemogoče, toda v tem .slučaju bo ostala zaščita zasigurana. Na vsak način pa je Seiplov padec velik triumf avstrijske socijalne demokracije.
Reorganizacija vrhovne državne uprave.
visno, če bo državna uprava v stanu vršiti bolje svoje posje kakor jih je vršila. Ce sede v zbornici špekulanti in ljudje, ki se kličejo namesto z gospodi iboslanci z biki in osli, sicer pa ne poznajo nikakršnih državno- ali sociialnppolitičnih problemov, nobenih konkretnih načrtov, potem tudi državna uprava ne more in se ji ne ljubi delati. Tako stoje stvari. Toda meščansko časopisje o tem Važnem dejstvu molči,'ker se zaveda svoje vesti. Svetopisemski Kajn je ubil Ablja, ipa je zaradi vesti znorel in se obesil, ker je impl še nekaj vesti. Vi ste ubili demokracijo v državi, a vest vas ne prisili, da bi z iskreno gesto ta dejstva povedali; sploh niti ne pokažete smisla za to, da je za izpremembo razmer potrebno v prvi vrsti novo naziranjc o demokraciji. Ne varajmo javriosti samo s forrhalitetami po časniških predalih.
Nova ureditev vrhovne državne uprave.
12 resortnih ministrstev in predsedstvo ministrskega sveta.
nistrstvom za kmetijstvo, pošte z rninistr-stvom za javna dela, narodnega zdravja pa z ministrstvom za socijalno' politiko.
Ministrstvo za socijalno politiko se bo v bodoče imenovalo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja.
Dalje dobi direkcijo vod ministrstvo za javna dela, istotako sradbo železnic in melioracije.
Uredi se tudi osrednji statistični urad in osrednja poročevalska služba pri predsedstvu vlade.
Novi zakon ukinja tudi podtajnike, katera mesta so služila tčmu narnenp, da ie režim ustregel egoizmu posameznih poli-
Pošteno so se zaleteli.
Politikujoča cerkev.
Na naša izvajanja na nezmiselno trditev, da cerkev ne uganja politike in podpira Mussolinija, je krščan-sko-socijalna »Pravica« kratko umolknila, ker dejstva prejasno govore, da smo pisali resnico in v povsem mirni in dostojni obliki tudi z argumenti dokazali, kar smo trdili. Vlogo zagovorništva trditev »Pravice« pa skuša sedaj »Slovenec« v svojem velikonočnem članku spraviti na povsem dfug tir.
»Slovenec« pravi, da sta cerkev in država dva najmočnejša faktorja, ki morata živeti v državi v nekakšnem razmerju med seboj: ali prijateljskem ali pa sovražnem. To je tudi za nas razumljiva. Ali to razmerje bi moralo biti vstvarjeno z ozirom na načela. Ce imata oba faktorja enake nazore o ureditvi države, o ureditvi socijalnih razmer, o krivicah in pravicah posameznega človeka v človeški družbi, potem- je povsem naravno, d>a živita ta dva najmočnejša faktorja v prijateljskem razmerju in da vršita v družbi in državi sporedno iste naloge v najlep-šem soglasju; če pa ta dva faktorja čutno, pravno in etično nista enih in istih načel, pa ne moreta vodjti iste politike, marveč bi se morala, če jemljeta resno svoje nazore, boriti vsak za svoj p-ravec in za svoja načela.
»Slovenec« trdi dalje, da so. pomembni politiki uvideli, da je cefkev faktor, s katerim je treba računati. Da, to smo povedali tudi že mi. Vzrok temu novemu stališču pa hi v tqm, da je stari liberalizem', ki je nekai časa zaposloval kulturni svet, propadel. V dobi liberalne ere se je koncentriral kapitalizem v rokah današnje denarne aristokracije in je s tem izgubil stik s širokimi množicami narodov, ki jih je kapitalizem zasužnjil. Množice delovnega naroda so se emancipiraie od kapitalistične družbe in prehajajo v delavsko razredni tabor, ki je nasproten kapitalističnemu izkoriščanju. Tega
pojava se je kapitalizem ustrašil, zato potrebuje, da mu priskočijo na pomoč »nepolitične« verske cerkve. Ta trditev ni naša izmišljotina. Zakaj, Mussolini in Potočarč sta rekla, da potrebujeta cerkev, dh bo delala zanju propagando v inozemstvu v svrho dosege njihf imperialističnih namenov. Ta dva in tudi drugi meščanski politiki! namreč prav dobro vedo, da imajo razne cerkve na siromašne narode, ki se zaradi svojega socijalnega položaja kulturno ne morejo dvigniti, še velik vpliv in da bo prijateljsko sodelovanje s cerkvami njim v prid, ker bodo cerkve socijalno trpeče narode tolažile in uspavale v trpljenju in potrpežljivosti.
Ta politika cerkve je namreč ena največjih ovir, da se narodi ne morejo dvigniti na svoje človeško dostojanstvo, pravim, narodi, ki so v veliki večini in ki bi morali imeti na svoji strani! vse one, ki priznavajo socijalno pravičnost in govore o njej.
Politika prijateljstva z gorenjimi desettisoči pa ni ta, ker pomeni le podpiranje diktature svetovnega kapitalizma, ki zlasti po vojni naglo prepreza vesoljni svet kot sklenjena veriga.
Kapitalizem je pa tudi hvaležen. Zida cerkve in daje koncesije. V Ne\v Yorku je amerikanski kapitalist sezidal qerkev, ki bo veljala več milijonov dolarjev.
Vsa taka dejstva govore torej, da je politika pomembnejših cerkev usmerjena kapitalistično; cerkve torej niso nepolitične.
To smo morali povedati, da bomo na jasnem', he da bi se^hoteli vtikati v druga vprašanja. -Ce povemo še to, da je prav sedanja katoliška cerkev bila v svojih početkih vera siromakov, ki so jo mogotci preganjali zaradi nje naukov,' ker so se bali — revolucije zaradi socijalnih krivic.
Zopet napredek dunajske občine.
V našem listu smo že mnogo či-tali, kaj so dhnajski socijalisti tekonr desetih let, odkar oni upravljajo velemestno občino, storili na sociialno-političnerri! ter kulturnem polju. Ne da se vsega opisati niti v debeli knjigi, kam šele v našem listu. Omejimo se samo na eno, in to je, da je dunajska mestna občina tekom dese-
tih let zgradila okroglo 40.000 stanovanj, povečini z največjim komfor-tom. Ta stanovanja so opremljena z vsem, kar človek potrebuje za svoje zdravje in udobnost.
Pri zgradbah se polaga največjo j važnost na zrak ter svetlobo. Vsa I stanovanja imajo parketna tla tudi v ! kuhinjah. Vsako stanovanje ima go-
ZA PPANJE
NOGAVIC
l
spodarski balkon in razen istega povečini balkon na ulico ali vsaj tako-zvano »lomijo«. Mnoge velike zgradbe so opremljene zunaj in znotraj z
lepimi parki. Gotovo pa ima vsaka večja hiša park namesto ozkih ter smrdljivih dvorišč, kakršna so v privatnih hišah. Vsako stanovanje, če je tudi enosobno, ima predsobo. V velikih hišah so centralne parne pralnice, poleg katerih se nahajajo kopalnice. Pri vsem komfortu je do-sedaj manjkalo samo še to, da bi bilo vsako stanovanje preskrbljeno z lastno kopalnico. Toda z dobro voljo se vse doseže in letos je v tem oziru že led prebit. Od sedaj naprej dobi vsako stanovanje tudi svojo lastno kopalnico, četudi ne v obliki posebne sobe, pač pa tako, da bo kuhinji dodan poseben prostor, takozvana »pi-sche«, ki bo vseboval kad' iz lahke cinkove pločevine, katero se bo moglo dvigniti, ko se je ne bo potrebovalo, da ne bo delala napotja. Kad in bakreni plinski kotel bo moral najemnik sicer sam' plačati, toda na prav majhne mesečne obroke. Ta naprava pomeni majhno revolucijo na kulturnem polju. Kajti v tem oziru je zopet Dunaj prvi, ki nudi takorekoč najnižjemu človeku, to je delavcu, ono, kar je do danes bilo pridržano samo boljšim krogom, kar pomeni drugod luksuz celo za srednji stan. Poleg tega pa Dunajčan v novih občinskih hišah stanuje skrajno poceni, kajti hiše so v trenutku, ko so zgrajene, tudi že plačane in ni treba plačevati bankirjem visokih obresti, kar bi krščanski socijalci sicer tako radi. Najemnine namreč znašajo od 10 do 30 šilingov mesečno. »Wienersistem«!
Zadružno gibanje.
Kakor smo že zadnjič poriočali, je sklenil kongres Konzumnega društva za Slovenijo, organizirati ria sedežih važnejših okrožij, tako v Ljubljani, Mariboru, Prevaljah, Jesenicah:, v Celju in Tržiču, okrožne odbore. Z ozirom na važnost te nove inštitucije je sklenilo načelstvo konstituiranje teh okrožnih odborov kolikor mogoče pospešiti. Po dosedanjem načrtu bodo sklicane te okrožne konference po naslednjem redu:
Za ljubljansko okrožje se bo vršila konferenca že to nedeljo (7. apr.) ob 9. uri dopoldne v prostorih Sa-veza železničarjev Jugoslavije v palači Delavske zbornice.
Za jeseniško okrožje se bo vršila konferenca v nedeljo 14. aprila ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu na Savi.
Konferenca za mariborsko okrožje se bo vršila v nedeljo 21. aprila v Mariboru.
Prevaljsko okrožje bo obdržalo svojo konferenco v nedeljo 28. aprila v Zadružnem domtu v Prevaljah.
Natančnejše sporočilo, ob kateri uri se bodo te konference pričele, bomo sporočili prihodinjič. Islotako
bo šele naknadno določeno, kdaj se bodo vršile konference v Celju in v Tržiču.
Glede sklicanja in udeležbe je sklenilo načelstvo naslednji sklep:
1. Na sedežu okrožij delujoči krajevni odbori in oni krajevni odbori, ki niso oddaljeni od1 sedieža okrožja več kakor 10 km, imajo dolžnost prisostvovati okrožnim« konferencam vsi krajevni odborniki, ki svoje odsotnosti ne morlejo opravičiti s službenim zadržkom ali drugačnim nujnim1 opravilom.
2. Oni krajevni odbori, ki imajo svoj sedež več kakor 10 km oddaljen od okrožja, imajo poslati na okrožne konference predsednika.
MAJSKI SPIS
izide letos na 48 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal bo samo 5 Din. Razprodajale! imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis!
tajnika in blagajnika krajevnega od-j bora, ali v slučaju njihovih nujnih zadržkov, njihove namestnike.
3. Dnevni red teh konferenc, predlaga načelstvo, naj bi bil naslednji:
1. Sprejem pravilnika okrožnih odborov in njihovo kon-stit.uiiilan.je.
2. Poročilo o sklepih zadružnega kongresa.
3. Deležni mesec.
4. Raznoterosti.,
Iz ..akcije, ki jo vodi Konzumno društvo za Slovenijo za upostavitev okrožnih odborov, je razvidno, da je zadnji občni zbor pravilno načel in rešil vprašanje dviga agitacijske in izobraževalne sile te zadruge. Kot vestni kronisti bomo potek teh konferenc budno zasledovali in o njihovem poteku in sklepih obširneje poročali.
Vaša želja je
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO ČEVLJEV
Maribor, Koroška c. 19
Umevne novice.
Kako se hišni posestniki norčujejo iz svojih najemnikov.
V svojem glasilu »Moj dom« smešijo navedena statistična dejstva o stanovanjski in socijalni bedi ter pravijo:	»Če	so najemniki natrpani v
stanovanjih1, vendar temu niso krivi hišni lastniki in če bo zakon podaljšan, bodo tudi še nadalje ostali natrpani. Če najemniki stanujejo v takih slabih prostorih, 'ki niso stanovanja, niso temu zopet krivi hišni lastniki, ker jih prav nihče ne sili, da v njih stanujejo; na drugi strani pa je stvar sanitetne oblasti, da taka stanovanja prepove, česar bodo hišni posestniki sami najbolj veseli. Radi pa priznamo, da je veliko stanovanj v degolatnem in škandaloznem stanju, a tega niso napravili hišni lastniki, temveč nekateri brezobzirni najemniki, ki se jim ne zdi nobena škoda, če se stanovanja še tako kvari.«
To so besede, ki povedo dovolj jasno, da stanovanj manjka in 'hišni lastniki nazadnje pravijo, dia stanovanj primanjikuje zaradi tega, iker prebivalstvo sili s kmetov v mesto, namesto, da bi obdelovalo zemljo. Opravičevanja stališča hišnih lastnikov zaradi opustitve stanovanjske zaščite so torej navaden zloben humor človeka, ki pred smrtjo na ve-šalih opravičuje svoje grehe.
Socijalni položaj je kriv in pa pomanjkanje stanovanj, da so stanovanja! natrpana. In sanitetne oblasti naj prepovedo za stanovanje nezdrave kleti, podstrešja in različne brloge, ko ni stanovanj, ko nikogar ni, da bi bilo dovolj zdravih stanovanj na razpolago. Verujemo, da bi hišni lastniki 'bili zadovoljni, če 'bi se mnogo takih stanovanj v sedanjih težkih so-cijalnih razmerah prepovedalo, ker bi potem boljša in večja stanovanja
poskočila v ceni. Tu ne govori iz hišnih lastnikov socijalni čut, ampak gola požrešnost po dobri stanovanjski konjunkturi.
Pa povejmo še to. Hišni lastniki pravijo, da bi sami radi popravili za -nemarjena stanovanja. Res' pa je, da so v zadnjih letih stanovanjski najemniki sami na srvoje stroške in na poziv gospodarjev popravljali svoja stanovanja. Odstotek najemnikov, ki tega niso storili ali niso mogli stori niti ob največji žrtvi, je tako majhen. Ta teza hišnih lastnikov je prazna fraza, kr je niso izvajali niti takrat, ko še ni bilo stanovanjske zaščite in je ne bodo, ko je več ne bo.
Logika hišnih posestnikov je čudna. Če bi ne bilo zakona, bi ne zidala, ker ibi nihče ne mogel plačevati dragih stanovanj; ker pa je stanovanjska zaščita,. pa ne zidajo, ker se ne izplača. Zaščito stanovanjskih najemnikov zahteva pač socijalni položaj delovnih slojev.
Zaščita stanovanjskih najemnikov bo, kakor poročajo oficiozni listi, podaljšana za eno leto z nekaterimi izpriem-embami. Izpre-membe bodo najbrže koncesije hišnim posestnikom, to je. zaščita stanovanjskih najemnikov se bo ozirala le na nekatere sloje z ozirom na socijalni položaj. Seveda s podaljšanjem stanovanjske zaščite vprašanje v enem letu ne ibo rešeno. Zato bi bilo potrebno napravili še drugi korak, ta j«, graditi stanovanjske hiše z majhnimi stanovanji za delavstvo in uTadništvo. Predvsem naj bi država gradila poslopja za sivo je urade stanovanjske hiše za nameščence, industrija, železnice za sivo je nameščence, občine komunalne stanovanjske hiše itd. Šele tedaj, če se to zgodi, bodo boljše stanovanjske razmere. Tudi v ta namen bi bil potreben poseben zakon.
Izprememba v ministrstvih. Minister za narodno zdravje dr, 'Kruli in. minister ver dr. Alaupovič sta bila stavljena na razpoloženje. Kmetijski minister dr. FrangeS ostane, ker je bil obenem minister za agrarno reformo. Dr.- Kumamudi pa fe ipostal minister brez iportfelja ter vodi ministrstvo za zunanje stvari.
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	100
»Ali nismo mi nič več Jugoslovani?« je vprašal smehljajoči se Mirko. »Ti, Leo, si bil nekoč strašno navdušen. Če se spomnim na 1. december 1918, ko si bil tri dni hripav od kričanja, da skoraj govoriti nisi mogel . . . Na čelu: gimnazijskega sprevoda si šel, s slovensko zastavo v roki in preko rame so ti obesili svež bršljanov venec, da si bil •kot zeleni Jurij? Kaj? Kje so tisti časi? Takrat nas je bilo na stotine, danes jih ni več niti sto pri bakljadi. Tako je shujšal naš prvi december . . .«
Povorka se je oddaljila. Zaprli so okno in 'odstopili.
»Da, res je. Tako daleč je prišlo, da mora človek sovražiti, kar je nekoč ljubil . . .« je grenko pristavil Leo.
»Ti si zaigral 'karijero. Mar bi šel takrat v oficirsko šolo, ko se je zanimala za te visoka osebnost kraljevskega dvora . . .«
»Ne draži me. Rad sem, da nisem šel «
Že kot otrok je hotel biti oficir. Da ni zabredel v vojaško šolo, se ima zahvaliti pljučnemu katarju, ki si ga je kot enajstletnik nakopal. Tako je pri naboru — padel, kljub temu je želja ostala naprej v njem. Nameraval je po štirih gimnazijah v višjo vojaško realko. Medtem je prišel prevrat in Leo je pozabil na svoj otroški sen. V peti gimnaziji je obiskala mesto visoka kraljevska osebnost. Vse mesto, vse organizacije so bile na nogah, da čim lepše in narodnemu navdušenju tem primernejše sprejmejo odličnega gosta. Iz vse pokrajine so
zbobnali .ljudi, še kmetje so prišli v narodnih nošah. Leonov oče je oblekel stare prleške brguše, žametni jopič, platneno robačo, črn (klobuk in je jahal v sprevodu. Leo sam pa je vodil peščico dijaških Sokoličev. Določeni so bili za častno stražo v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je bil pripravljen slavnostni diner. Že zjutraj ob 9. uri so nastopili svojo častno službo. Leo jih je porazdelil na določena mesta. Navzoči gardisti v paradni uniformi so se dobrodušno smejali mlademu poveljniku Sokoličev, Hodil je od straže do straže, dajal navodila, v skrbeh, da dobro izvrši svojo nalogo. Slavnost se |je zavlekla. Dolgo so morali čakati na prihod vse velike posvetne, cerkvene in vojaške gospode. Pri čakanju so jih najbolj kratkočasili natakarji, ki so se pod vodstvom! nemškega hotelirja vadili za sprejem1. Slovenci v mestu namreč niso zmogli človeka, ki bi znal pripraviti in voditi visoki diner ... Ob steni pri vhodu je 'bila majhna mizica z zvoncem. Tje je postavil hotelir svojega prvega natakarja. Dva sta stala iz velikimi belimi ser-viijetami na vsalki strani velikega stola. iSofeoliči so gledali, kaj bo. Natakar pozvoni in pri stolu prvi pograbi krožnik, pozvoni drugič, in drugi nakaže, da naliva juho. Vse na povelje. Kakor stroj. Ko so prišli ob pol ene gostje, se je Iklaverno vse to ponesrečilo. Zvonec ni funkcioniral, kakor ‘bi moral in z gosti je prišel ceremonijer, ki je oba natakarja, nerodna vsled nervoznosti, nagnal.
Ko so zaslišali bližajoče se klice, je Leo pregledal še enkrat svoje straže, zapovedal! »Pozor!« in se nato isam postavil v dvorano na stražo. Kot prikovani so stali na svodih mestih in kraljevska oseba je kmalu Opazila njih Strumnost. Leo je vi-
del, da mu kaže nekaj s prstom, toda ni verjel, da bi namig veljal njemu. Zato se ni ganil. Tedaj pa je poslala ponj dr. Mahkota, 'ki ji je sedel nasproti. Med potjo do mize je dr. Mahkota podučerval Leona, kako mora visoko kraljevsko osebo nagovoriti, s kakim nagovorom, Leo pa ga je samozavestno prekinil: »Saj to dobro vem.« Ves vroč je bil, ko se je ustavil pred mizo in salutiral.
»Kako se 'pišeš?«
Leo je povedal. Kdo je tvoj oče? Kaj študiraš? Odkod si doma? Ali 'bi ne hotel z menoj, da te pošljem v oficirsko šolo? — Tu je Leo pomišljal za trenutek, dokler se ni odločil za nikalen odgovor. Pogovor je trajal nekaj minut in strumno odgovarjajoči Leo je napravil dober utis.
»Vidim, kako strumno stojite ves čas na straži. Lepo je to, toda vem, da ni lahko. Zato zapovej svcijim tovarišem »Odmor«!«
Leo se je, blažen od sreče, da je govoril z eno izmed najvišjih oseb v državi, vračal na svoje mesto. Še tovarišem so se svetile oči, da se zanje tako zanima. V trenutku sreče je pozabil zapovedati odmor in sam je čez nelkaj časa stal spet tako strumno, kot prej, svoj pogled usmerjen naravnost proti kraljevslki osebi. Za vse večne čase se je hotel nagledati. Tedaj pa se je spet premaknila roka in namignila s prstom'. Sedaj je že šel sam. Korajžno, samozavestno je udaril s petami, salutiral in: čakal ukaza.
»Zakaj stojite še vedno »Pozor«? Ali me niste razumeli?«
»Da, veličanstvo.«
»Zalka? torej ne ubogate?«
Davek za cerkev zvišan. Pravoslavna duhovščina se je pritoževala, da je mnogo na slabšem, nego katoliška duhovščina, ki ima sama ivelika posestva, poleg tega jo pa še država plačuje. Zato je v novem finančnem zakonu za pravoslavno cerkev predviden povišek cerkvenega davka od dosedanjih 6 Din od osebe letno, na 12 Din. Kdor hoče pobožen biti, naj plača; rešeni pa teh davkov ne bomo, dokler se ne loči cerkev od države.
600 novih častnikov. 600 gojencev vojaške akademije v Beogradu je bilo te dni zapriseženih in povišanih v podporočnike.
Železniško omrežie Jugoslavije se ceni na 18 milijard dinarjev.
Avstrijski štrajki. 2500 delavcev v graških vagonskih tovarnah ter strojarnah v Andritzu, ki so stopili vsled izzivanj »Heim-\vehrovcev« v štrajk, je sklenilo, da se vrnejo zopet na delo, ker so pokazali izzi-vačem in njihovim zahrbtnikom (Zvezi in-dustrijcev), da se ne puste provocirati. Nasprotno traja štrajk v avtomobilski industriji še dalje in bo prišlo mogoče do iz-prtja. Posredovanje je prevzel dunajski župan s. Seitz. Delavci so bojeviti in imajo tudi dobro zatoženo blagajno. Ista premore nad 20 milijonov šilingov, poleg tega imajo že zagotovilo kovinarske internacijonale v Baslu, da dobe podporo tudi od nje, če bi bilo potrebno. Podpora se že sedaj izplačuje, in sicer tedensko od 35—40 šilingov na člana, kar je okroglo 300 Din, kolikor zaslužijo naši kvalificirani delavci. Indu-strijci so baje pripravljeni, raje plače zvišati, samo da ne bi prelomili načela o plačevanju praznikov.
V Angliji bo sedanji parlament 10. maja razpušen in se bodo 30. maja vršile volitve. V angleški delavski stranki ie ipri zadnjem kongresu v vprašanju volilnega programa zmagalo radikalno, levičarsko krilo. Zahteva več aktivnosti v razorožitvenem vprašanju, odločno borbo za mir in popolno neodvisnost Indiie in Egipta.
Angleški zunanji minister Chamberlain in Mussolini sta se sešla v Italiji in si povedala, da sta v političnih vprašanjih edina. .Očividno gre za orientsko vprašanje, kar bi pomenilo, da je to igra za hrbtom Francije.
Kancler Miiller resno zbolel. Kakor poročajo iz Berlina, je sodrug Hermann Miil-ler, državni kancler, resno zbolel, in sicer kakor so zdravniki ugotovili, na žolču iti ledvicah. Bolezen je baje zelo težke narave. Poleg visoke mrzlice, se je pojavila tudi zlatenica.
Industrijska vojna. — Katastrofa v belgijskem rudniku. — V soboto ob devetih zvečer so eksplodirali plini v rudniku pri Gencku, pokrajina Limburg, v globočini 700 metrov, in sicer v trenutku, ko je hotela druga šihta na delo. Delavci so se pod strašnim vpitjem razbežali na vse strani. Takojšnja rešilna akcija je ugotovila, da je še veliko število delavcev v goreči jami. Do nedelje zjutraj so spravili iz jame 23 popolnoma zgorelih trupel in dva živa, ki se nahajata v obupnem stanju. Kedai bo nehal kapitalizem nekaznovano ubijati ljudstvo?
Leon Trocki ne dobi dovoljenja, da bi se naselil v Nemčiji- Iz Carigrada se je preselil v Pero, ki leži nasproti Carigrada na azijskem obrežju. Najel je privatno hišo. Drugi listi poročajo, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, dasi 'so nedavno poročali listi, da je jako zdravega lica.
V Mehiki so se vršili zadnje dni hudi boji med vslaši in vladnimi četami. Poročila si nasprotujejo; medtem Iko poročajo vstaši o svojih zmagah nad vladnimi četami, poroča vlada preko Washingtona, da je vstaše potokla.
Na Kitajskem je izbruhnila nova državljanska vojna med nacijonalistično vlado v Nankingu in komunistično upravo v Han-koviu.
Kankov pred kapitnlacijo. Krščanski general Feng, ki je sprva odpovedal pokorščino nankinški vladi in bil kot vojni minister odstavljen, se je z vlado zopet pomiril in s svojimi četami pomaga pri obleganju Hankova, katerega padec se vsak čas .pričakuje.
V Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, bodo to leto zidali velik, nov kolodvor. Zgradbe bodo stale 80 milijonov Kč. Predviden je nov glavni kolodvor za osebni promet, nov tovorni kolodvor, nova kurilnica, nova zgradba za popravila in profesijoniste, nad tirom pa širok most za vo&ovc in pešce.
K posameznim vlakom bo dohod skozi tunele. Poleg kolodvora se zgradi tudi novo poštno iposlopje.
§e papež bi rad letel. Papež je naročil v neiki londonski tovarni letal nov aeroplan, i ki bo imel na perutnicah papežev grb. Baje I ga bodo kmalu poslali v Rim.	I
Cerkev potegnil za nos. Nemškemu knezu Biilovvu ie umrla soproga, katoličanka. Knez je naročil zanio svečano mašo-za-dušnico. Po končani ceremoniji pa je dal truplo, soglasno zadnji želji pokojne žene, prepeljati v krematorij in ga vpepeliti. Cerkev je sedaj silno huda, češ, da je ogoljufana, ker za take, ki se pustijo sežgati, ona ne opravlja pogrebnih obredov.
Trainvai je nemoderen. V mestu Wies-baden so opustili cestno železnico in bodo prevažali ljudi od sedaj naprej samo z avtobusi. Wiesbaden je tedaj prvo večje nemško mesto, ki bo imelo samo avtobusni promet.
Blagor v olju. Angleški in ame-rikanski finančni magnati snujejo mednarodni petrolejski trust. Potem bo dobiček od olja igral večjo ulogo kot pa pridobivanje istega.
Saniranje bolniškega zavarovanja na Čehoslovaškem. Bolniško zavarovanje na Čehoslovaškem je prišlo v krizo. Prispevki niso zadoščali več za kritje zakonitih dajatev. Bolniške blagajne, ki jih je 293, so sklenile
zvišanje prispevka in ministrstvo za socijalno skrb je sklep brez nadaljnjega odobrilo. Zavarovalni prispevki v Čehoslovaški so nekoliko višji kakor pri nas, ker se regulirajo po potrebi. Vrhu tega pa namerava država izvesti še posebno akcijo, ki bo materijalno podprla socijalno zavarovanje. Tako ravnajo odgovorni državniki, ki se zavedajo pomena soci-jalnega zavarovanja. Pri nas pa pravijo in agitirajo s tem, da trpi gospodarstvo pod bremeni socijalnega zavarovanja, dasi se porabi v te svr-he največ en odstotek celotne produkcije v državi. To je,zaradi tega, ker odločuje pri nas v gosp >darski politiki demagogija s tendenco izkoriščanja.
Angleški industrijci so poslali v Rusijo delegata Reumanta, ki naj bi poizkusil ustvariti gospodarske zveze z angleško industrijo. Delegat poroča, da so ugodni izgledi. Sovjetska vlada izpolnjuje napram inozemskim dobaviteljem svoje pogoje in zlasti je pa velike prednosti, da je monopolizirana zunanja trgovina, ki omogoča velika naročila, ki jih vlada sama potem: deli in oddaja dalje. Angleška industrija bi lahko mnogo1 zaslužila s tem, da bi sovjetsko industrijo opremila z modernimi stroji in opremami. Kakor vidimo, nastaja tu konkurenčni boj za dobave Rusiji med Anglijo, Zedinjenimi državami in deloma Nemčijo.
Med prijateljicami:	»Svetujem Vam,
draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHlCHT-ov »RADION«. Poglejte današnji
oglas!«
Kultura.
Heinz Luedecke, Berlin:
Zopet nov ruski film.
(»Živi mrlič.)
Kar se vsebine tiče, ni ta film, ki ga je režiral Fedor Ozep, posebno aktualen. Film je ostra kritika caristično-ortodoksnega zakonskega (hračnega) prava in se obrača zato iproti že davno premaganemu sovražniku; sovjetske reforme so namreč tragedije, kot se dogajajo v tem filmu pod priUskom preživelih moralnih pojmov, že davno pregnale v carstvo zgodovine. — Dejanje je povzeto po istoimeni drami Tolstega; ta vsebina drame je obče znana, zato ne bomo z njo izgubljali besed. Omenimo naj samo, da film mnogo jasneje razgrinja socijalno-krivične nazore Tolstega kot pa igra na odru. Vprašati pa se moramo: ali je film češčenje so-cijalista Tolstega ali pa hoče naknadno opravičiti uspešne reforme nove Rusije na seksualno-etičnem polju?
Toda čemu razpravljati o sodobnosti in upravičenosti tega filma, ki je umetnina, ki ima radi svojih izvamrednih kakovosti vso bodočnost? Rusom se je vnovič posrečilo mojstrsko delo, ki dokazuje, da so vsi proizvodi kapitalistične filmske produkcije revne ničvrednosti. Prav radi tega ima že ta film velik socijalni pomen.
Doslej smo bili navajeni občudovati piri ruskih filmih obvladanje mas; v tej najnovejši igri na platnu pa doživimo najglobu ljo psihološko oblikovanje in duševno ekonomijo. Pudovkin, znani režiser, je »senzacija« filma; igra Fedjo in je z igro dokazal, da ni samo dober režiser, temveč tudi izboren igralec z zmožnostmi, ki ga dvigajo do višine Chaplina. Pudovkin je dal postavi Fedje nov pomen: njegove usode ne razlaga iz dekadentne slabosti, temveč vsa Fedjina dejanja izvirajo iz volje:	ne
lagati. Ljubezen do resnice in svobode napravlja Pudovkinovega Fedjo za outsidra v zlaganem in poginu določenem društvu predrevolucijske Rusije. Lepota Pudovki-nove igre je v tem, da nikjer ne postavlja v ospredje duševnih efektov, marveč igra skromno in s plemenitim samozatajevanjem ih prav zato diha iz njegove igre polno člo-večanstvo.
Sila in moč režiserja Ozapa se kaže v prikazovanju in oblikovanju naturalističnih detajlov; v tem filmu nam prikazuje čudovite slike iz »podzemlja« caristične države, poleg tega pa tudi celo vrsto zanimivih in karakterističnih ljudi. Že s filmom »Rumeni izkaz« je Ozep dokazal, da je eden najsposobnejših režiserjev nove Rusije. Žal pa zaide v obeh filmih cesto v pretiravanja. On naravnost igra s kamero, podaja včasih nekoliko preveč fotografske tehnike in optičnih efektov, ki so sicer sami na sebi zanimivi, ki pa ovirajo potek dejanja.
Film »Živi mrlič« spada med najboljše in najpretresljivejše filme, kar smo jih videli v letošnji sezoni v Berlinu. Tudi drugi igralci so v njem pokazali svoje umetniške sposobnosti.
Maribor.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek •5. aprila ob 8. uri zvečer predava univ. prof. dr. I. Strzygowski o ruski sovjetski umetnosti, ki je zbudila po celem svetu največjo pozornost in je postala za gotove struje umetnosti vodilna. Potrebno je, da jo spoznamo, sai je v največji meri značilno za moderno Evropo! Predavanje je opremljeno z mnogimi skioptičnimi slikami, ki jih je g. profesor dal napraviti nalašč za nas. V pondeljek 8. aprila: prof. B. Teply o so-cijalnosti v moderni slovenski literaturi.
  	’	1	(o)
te.-—
> • v
I
I
k
„Moje stanovanjc se kar blešči
n
od snage/
pravi mlada <>ospa Mica. ..RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla Vse to čisti RADION brez truda in runo/'
i, « p s&srii
"S *	*
/ --»i -»»tt v
r S' r v
Podružnica »Svobode« Maribor priredi v soboto, dne 6. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu predavanje s slikami »Alpe«. Predava sodr. prof. Teply. Krasne slike o alpskih velikanih. Udeležite se predavanja polnoštevilno.
Dramatični odsek »Svobode« Maribor priredi s sodelovanjem pevskega odseka v nedeljo, dne 7. aprila, v Studencih v Delavskem domu gledališko predstavo s koncertom in sicer se vprizori mična veseloigra: »Oče so rekli, da le...« Delavci, prijatelji smeha, vljudno vabljeni.
Delavsko kolesarsko društvo v Mariboru sklicuje v nedeljo, dne 21. aprila, svoj redni občni zbor, ki se vrši ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Nekrepa (gostilna »Zlati konj«), Vetrinjska ulica. Vse članstvo se poziva, da se istega točno udeleži. Za društvo; Leopold Košuta.
Celje.
Stanovanjskim najemnikom za zgled!
Dolgo sem nestrpno čakal, da se bo vendar kdo zganil in napisal par vrstic o grdi surovosti nekaterih hišnih posestnikov proti stanovanjskim najemnikom. — Ker pa nisem nič dočakal, sem si vzel za dolžnost, da napišem sam par vrstic in na kratko povem, kaj mi teži dušo. Da pa ne bom preveč na dolgo in široko razlagal, naj navedem en konkretni slučaj. Namreč tukaj v Cretu je neki hišni posestnik, ki je pred leti kupil hišo in vrgel sedaj svojega najemnika na cesto, v najhujši zimi s tremi malimi otroci v starosti od enega do sedmih let. Postavil jih je na cesto, ko je bilo najbolj mrzlo. In kar je najhujše: Vsi so bili hudo bolni (za špansko boleznijo), dva otroka sta se za silo vlekla, tretji je pa itnel na dan prisilne selitve 39.5 stopinj vročine in sta ga hotela omenjeni posestnik in neki za to najeti delavec nesti kar iz posielje ven v sneg! Nato je pograbila mati vendar še v pravem času tega otroka, ga zavila v prtiče in odejo, da ga niso odnesli kar iz postelje rta sneg. In glejte, dragi najemniki in čitatelji Delavske politike, ta hišni posestnik je sorodnik višjega duhovnika, ki pride večkrat na dopust k njemu. — Namesto da bi upošteval božjo besedo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, je ravnal nasprotno. Ako se mu že nista smilila oče in mati teh otrok, bi se mu morali smiliti vsaj mali, bolni otročiči, katere bi moral pustiti v stanovanju vsaj tako dolgo, da bi bili popolnoma zdravi in da bi bilo malo topleje. Pa jih vrže v najslabšem času na cesto! To je ljubezen do bližnjega! — ■Jaz bi samo tega človeka rad vprašal, ali
ga tako učijo v cerkvi, ker vsaki dan stoji pri Sv. Jožefu ali pri kapucinih, ali ga uči njegov sorodnik, ki je višji duhovnik, take ljubezni do bližnjega? — Kolikor mi je znano, je oče teh otrok stanoval v podstrešni sobici že prej, preden je ta novi gospodar kupil hišo. Oče je skrben in marljiv delavec. Novi gospodar ga ni maral. Mislim največ zato, ker ni hotel trobiti v njegov klerikalni rog in ni hotel stati vedno v cerkvi kakor on. — To sem hotel povedati čitateljem našega delavskega lista, da bodo vedeli, kakšne klerikalne gospodarje imamo tudi tukaj v bližini Celja. - Cenjeno upravo »Delavske Politike« pa prosim, da pošlje list s tem dopisom temu »dobremu« hišnemu gospodarju, da se ne bo mogel izgovarjati, da ni čital tega članka.
:	Opazovalec.
Studenci pil Mariboru.
Delavsko kolesarsko društvo, podružnica v Studencih, javlja svojim članom, da se vrši drugi občni zbor v soboto, dne 6. aprila 1929, ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu (Majhenič). Vsi člani se pozivajo, da se istega točno udeležijo.
ZobuRouca.
Celjski dramatični odsek »Svobode«
priredi dne 7. aprila 1929 v gostilniški dvorani g. Piklove krasno spevoigro »Moč uniforme«. Sodrugom in prijateljem toplo priporočamo, da se udeležijo. Igra Je polna smeha in mičnih prizorov.
Preselitev.
Delavska pekarna r. z. z
o.	z. v Mariboru, Tržaška cesta 50, naznanja, da se je preselila njena 'podružnica iz hiše Glavni trg 18
v hišo
Glavni trg
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili
št. 20
iiiiiiiliiliilliiiiiBiiiii (poleg gostilne KnupleŠ).
zavezo, FfssRGpma ulica 37 v lastni hift
Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član ,CANKARJEVE družbe'!
Letna članarina za .Cankarjevo družbo' znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri iepe knjige. —
reglstrlrone zadruga i
Vabilo
Upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani naznanja tužno vest, da je gospod
A	Pl
r ■	
K	LtJ
ŠEF JAVNE BORZE DELA V LJUBLJANI
Nabirajte
nove
naročnike
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v »Delavski Politiki"! •••
Prav niž Vas ne stane
ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki
, Koroška cesta 9
Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn Vsled tega so tudi umevne NAJNI2JE CENE kljub plačilnim olajšavam.
S. litim urni iliri
ki se vrši v nedeljo, dne 7. aprila 1929 ob 8. uri dop. v dvorani gost. Anderle, Koroška c 3, vhod Splavarska ul DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev računskega sklepa za leto 1928.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega sklepa.
4. Volitve.
5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge.
6. Predložitev poročila o reviziji Zveze gospodarskih zadrug.
7. Sprememba pravil.
8. Slučajnosti. Peter Brauchardt, predsednik
V slučaju nesklepčnosti ob napovtdani uri se viši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov.
Uradne ure: Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v pisarni.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5‘/2% oz. 7% proti odpovedi.
danes zjutraj ob pol 4. uri po kratki, muk polni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 5. aprila ob pol 3. uri izpred hiše žalosti, Prisojna ulica št. 1, na pokopališče k sv. Križu.
Rajnemu, ki si je za organizacijo posredovanja dela v kraljevini SHS pridobil nevenljivih zaslug, naj sveti večna luč, njegovi duši pa mir in pokoj.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1929.
Upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani.
Prevzem gostilne.
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno
„PROHASKA“, Maribor,
Strma ulica
Stremel bom cenj. goste postreči z dobrim in cenenim lastnim vinom, rizling, last. pridelka Din 14, mosler, lastnega pridelka Din 12, kakor tudi s prvovrstno kuhinjo po najnižjih cenah. V nedeljo, dne 7. aprila 1.1. koncert. S spoštovanjem
Franc Marx.
Klobuke
perilo, ovratnice, čevlje, moške in ženske nogavice, dežnike, palice itd. Molke Obleke a Din 290, 300, 360, 450 itd. Obleke za dečke a Din 90,120 itd. Vse to kupite najboljše in najcenejše pri tvrdki
JAKOB LAH, Maribor
Glavni trg a.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Rržen v Mariboru.