133. Sfevilka. I LioMIairi, f poiedeljek, II. ]ul]a 1915. XLVIII. lelo. .Slovenski Narod" vclja v Liabljami na dom dostavljen: ćelo Uto naprej • . • . K 24r— po! leta m • • . . . 12-— Č^trt leta „ • • • . . 6-— Da mesec . > • • . . 2*— v upravništvu prejemant ćelo leto naprej - , . . K 32"— pol leta . • . • . . IT— čctrt leta „ •-•••» 53O Dop!M naj se franUirajo. Rokopiai se ne vračaj©. ffr*4nlatvo i Kaailova niica *L 5 (v pritkćju i«voj *•!•«•• ŠL M» Ispala v»ak dan zvećer lzvzemii aede!J« In praznike. Inserati veljajo: petrrcstopna petit vrsta za c.krat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin.t za trikrat ali večkrat po 12 vin. Partc in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insem ali po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L td, to je administrativne stvari. ——— Posaotcima atetrllka valja 10 vlnariav. —— M« piMUtuft niroJiia brez in glede inseratov se na- priloži za odgGvor depisnka alt xo&a&||.. UpraTBistvo (spodaj, dvoniče levo), Saa21«va elisa at &, te**i«n ii £&. II v #i v i II H L** NAŠE ČETE SO PRODRLE V BE- SARABIJO. — SIENIAVVA ZOPET V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 13. junija. (Kor. urad.) Uradno se razgrlasa: V južnovzhodni Galiciji čete ar-made Pflanzer nadalje z?n2£ovito napredujemo. Po trdovratnih bojih smo zavzeli včera] Tysmienico, Tlu-rcacz in visine sevemo od Olesze. Južno od Czernelice se vrši boj. Nove ruske napade proti Zaleszczykom smo krvavo zavrnili. Prodirajoć iz Bukovine čez državno mejo so vrgle naše čete Ruse iz njihovih ob meji pripravljenih močnih nožici] nazal. Zasleduioč iih 50 zasedle več kraiev v Besarabiji. Zasledovalcl so vjeli včeraj 1500 so-vražnikov. Ob gorenjem Dniestru nasadajo zavezniki uspešno v smeri na Zy-daczcw, kier se drže močne ruske sile se na južnem bregu Dnjestra. V srednji Galiciji je fmel napad avstro - ojrrskih in nemških čet ta uspeh, da smo zasedli Sieniawo ter edbivš! močen sovražni napad v na-skoku osvojili vsa oporišča sevemo od tega mesta. Pri tem smo vjeli 5000 Rusov. Sicer je položaj neizpremenjen. Nanie"t«ik načelnika generalnega štaba nf. Hoier, fra!. * NOVI USPEHl ZAVEZNISKIH AR-MAD V JU2NOVZHODNI GALICIJI IN V BUKOVINI. Dunaj, 12. junija. (Kor. urad?) Uradno se razglaša: Med Dnjestrom in Prutom so za-vojevale čete armade Pflanzer znova več ruskih pozicij. Kraja Jezerziany in Nieswiska sevsrno od Obertyna so vzele v naskoku. Naše zmagovite čete prodiraio proti Czernelici ter so severovzhodno od Horodenke prekoračile Dnjestr. Osvojile so Za-!esczyke. Proti temu mestu so naperili Rusi zvečer in tekom noči obupne napade, ki smo jih vse z naitežjimi izgubami za sovražnika zavrnili. Tuđi ataka nekega kozaškega polka se je v našem ognju popolnoma razbila. V Bukovmi so morali Rusi tuđi zadnje svolc pozicije ob Prutu opustiti. Umikajo se oštro zasledovani od naših čet z veHkimi izgubami čez državno ir.clo. Armada Pffanzer je vjela v vče-rajšnjih bojih okrog 5000 sovražni-kov. Južno od gorenjega Dnjestra se bcii nsdalju'ejo; neki ruski protina-pad na StanisJav smo zavrnili. Za-vezniške čete so včeraj zopet zavze-le Zurawno, ki so ga bile opustile, ker so dospela ruska ojačenja. Namestnik načelnika generalnega štaba r\. H o f e r, fml. NEM?KO URADNO POPOČILO O USPEHIH NA ĆELI FRONTI. Berlin. 13. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo. Severnozapadno od Szawel so naši napadi dobro napredovali. Vzeii smo Kuže v naskoku. ugrabili 3350 niož in 6 strojnih pušk. Južnovzhodno od ceste Mar'^m-pol - Kowno so se pričeli novi boji prott ruskim ojačersjera. Ruski protirapadi južno od od Bolimowa so ostali vsi brezuspešni. Naš plen se je pomnožil na 1660 vjet-nikov S topov in 9 strojnih pušk. Mostna utrdba Sieniawa je zopet zavzeta in 5000 Rusov vjetih. Tuđi vzhođno od Jaroslawa in vzhodno od Przemysla se boj zopet pričen?a. Linsingenove čete so vzele Riinisko. Vrhovno armadno vodstvo. NOVI BOJI OB RAVVKI. Berlin, 12. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Ru?ki sunkl ob Dubissi so se po-nesrečili. Severno od Przasznysza so naše čete jurišale rusko pozicijo, vjele 150 sovražnikov ter ugrabile nekaj strojnih pušk ter metalčev min. Ob Rawki med Bolimowom in Suchaczoworn smo vdrli v sov razno pazicijo. Doscdaj smo vjeli 5000 Rusov. Vrhcvno armadno vodstvo. * m * Odlikovan generaioherst Mackensen. Dunaj, 12. junija. (Kor. ur.) Naš cesar je imenoval gencralobersta Mackensena za drugega imejitelja huzarskega polka št. 10. V dotičnem lastnoročnem pismu se tuđi spo-minia cesar hvaležno zaslug, ki si jih je pridobil Mackensen kot poveljnik hrabre 11. armade v Galiciji. Petrograd, 10. junija. PoroČilo velikesa generalnega štaba: V okolici Šavlov so trajali boji 7. in 8. junija naprej. V smeri proti Kovnu je so-vražnik med Njemcnom in železnico v Wirhallen malenkostno nnpredoval v gozdovih Koslo\vorude. V noči na 8. junij in 8. junija smo zavrnili so-vražne napade na fronto Ugartsberg-Zydaczo\v. vrieli 1^ čr^^tnikov in nad 8H0 mož ter vpienili pet strojnm pušk. Na levo od Dnjestra se se vrši boj z močnimi sovražnimi četami, ki so prekoračile reko pri Zurawni. (»M. N. N.«) Rusija noče odnehati. London, 12. junija (Kor. urad.) >Times« poročajo iz Petrograda: Na-vzlic porazom, ki jih je Rusija doži-vela v Galiciji, je ruska vlada trdno odločena, vojno vsaj toliko časa na-daljevati, da bo rusko ozemlje očišćeno sovražnika. MINISTRSKA KRIZA V RUSIJI? Iz Berlina poročajo: Iz Petro-grada prihajajo vesti o pripravliaioči se ministrski krizi. Vslcd neuspehov ruske armade na bojiščihse ie mirovna struja zopet ojačila. V soboto se Je vršila konferenca zastopnikov po-samezrrih strank ruske dume, ki je spreiela resolucijo, da naj se duma predčasno skliče. Konferenca je nadalje izrazila željo, da se naj sestavi koalicijsko ministrstvo, v katero bi bilo poklicati tuđi parlamentarce. Trdi se, da je iz-gubil ministrski predsednik Gore-mykin. ki hoče »vojno do skraino-sti«, zaupanje dume; ravno tako tuđi vojni minister Suchomlinov. Dan po omenjenem sestanku se je vršil pri carju kronski svet, o katerem pa ni ničesar izvedeti. Par dni pred sestankom zastopnikov ruskih strank se je mudil predsednik dume Rodzjanko v glavnem stanu, kjer je dolgo konferiral z vrhovnim poveljnikom velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem. PROTINEMŠKI IZGRADI V MOSKVI. Petrograd, 13. junija. (Kor. ur.) V Moskvi so ruski delavci v več to-varnah prencliali z delom. zahtevali, naj se odstranilo neinški delavci, ter oplcnili več tovarn in prodaialn. Oklic inestnega poveljnika /Vloskve. Moskva, 12. junija. (Kor. urad.) Mcstni poveljnik je izdal slečeči oklic: Kl junija so se odigrali na ce-stah Moskve žalostni prizori, ki se morejo utemeljevati le z željo ljudstva, prepoditi pripadnike sovražnih držav iz tovarn in družili obratov. Ti dogodki so imeli skoraj podobo res-nih nemirov. Množica je razbila okna in oropala trgovine, čijih lastniki so imeli tuja iinena, Iz te^a povoda na-znanjam prebivalstvu mesta: \'sak nered v notraniosti Rus;je povzdieu-je razpoloženje sovražnika, đela njegov odpor niočnejši in zavlačr.je na-šo končno zmago. Ruski državljani, mislite na one, ki se hore za vas proti Nemcem in ne ovirajte jih, svoio veliko nalc£o izvrševati. Ne pozabite, da bodo oblasti, ki iim Je car povedi moč in var>;tvo ruskih interesov, znale braniti domovino pred hndob-nimi napadi, pa tuđi znale krotiti m-brzdano množico, ki si prisvaja neutemeljeno lastno kritiko. Jaz. kot imejitelj te moči, sem .se uu uneva. mojega imenovanja bori! proti vse-mu nernškemu in bom sku>al tuđi v bodoče braniti moje domovno mesto proti vsem Rusom sovražnim vpli-vom, toda na to opozarjam, da ne trpim nobenega odpora proti monm ukazom ter da bom rabil najstrožja sredstva proti vsakemu nasilstvu tuđi glede na to, da moram braniti last-nino pripadnikov tujih držav. BALKANSKO BOJIŠČE. PRED NOVIMI DOGODKI NA SRB-SKEM BOJISCU. »Agence Havas« javlja iz Niša: Srbski kralj Peter in prestolonasled-nik Aleksander sta odšla na fronto. Na srbskem bojišču je pričakovati skoraj večjih in važnejših dogodkov. (M. N. N.«) * Srbi pred Dračem. Kakor poročajo italiianski listi, so zavzeli Srbi Tirano ter se bližajo Draču. Od tam jim je prispel Esad-paša do Tirane nasproti, katerega so Srbi jako vljudno sprejeli. LISTEK. flmcrihanka. Francoski spisa! Pierre de Cou-levain. (Dalje,) — Usmrtila se je? je vzkliknil marki ter nehote izdal svoje skriv- ne skrbi. — Ne, ne, hvala bogu! . . . Prehladila se je, ko je odhajala iz opere ... Nastopila je pljučnica. Doktor Moreau je storil vse, da jo resi . . . Ni bilo rr.ogoče . . . In po sedmih dneh ... je podlegla. Guy je govoril počasi stavek za stavkom, da pripravi svojega prijatelja polagoma na svoje razkritje. — Mrtva! ona! ... je vzkliknil Jacques. Oči so se mu širile strahu in telo se mu ie mrzlično treslo. Mrtva! ja več prijateljice kakor ona. Ćutim se Dooolaoma za- pusčenega. So težki trenotki v življenju. Pravkar jih doživljava jaz kakor ti. Zapuščam te zdaj. Na svi-denje! Prijatelja sta si krepko stisnila roke. — Povej, da ne srne nihče v mo-jo sobo. dok fer ne pozvonim, pod nikako pretvezo, je del marki. Guy je pogledal svojega prijatelja. — Nikakih neumnostij, a, je del. — Bodi pomirjen. Ko je marki ostal sam, je polju-bil Kristijanino pismo, je počasi od-prl in čital. Sprva so se mu besede samo vtisnile v spomin, ne da je poj-mil njihov smisel. Končno je pričel umevati. Zajemal je iz njenih vrst tako silno nežnost in tolažbo, da se mu je stopilo srcć in solze so mu zalile oči — solze utehe. »Jacques je pisala vojvodinja. Bog me kliče in ne morem zapustiti tega sveta, ne da se od tebe poslo-vi-rn. Koaiec naj ine ljubezni je tak, kakršen je moral biti, kakršnega sem si želefa. Vcdno sem verovala v bož-jo pravičnost, sedaj verujem v božjo usmiljenost. Globoko bodeš užalo-ščen, ker me ne najdeŠ več, to vem, to Čufkn . . . Tolaži se s tem, da po-črvam. Tuđi čas stori svoje in na mrtve hitro posabsmo. V moj spo- min se loti dobrih del. Moja želja je, da ustvari moj spomin kaj dobre-ga . . . Tako hočem po možnosti popraviti krivico, katero sem ti storila. 2al mi je, da sem motila Annino sre-čo. Ne kesam se pa, da sem te ljubila . . . in nikakih očitkov ne ču-tim . . . Zapustila sem ti Addolora-to . . . to sem jaz, prav jaz . . . Postavi jo v najtemnejši kot svoje sobe, da nikdo ne vidi njenega pravega lica . . . Kako mučna je bila ta krinka! Mesto poljuba ti pošiljam blagoslov. To je pravica umirajoče . . . ■■■: ti daj sinov, lepih in močnih sinov, kakor si jih želiš. Vidiš Jacques. končno sem onstran Ijubosumnosti mesa, onstran nizkotnih Čuvstev. Zato sem se morala dvigniti zelo visoko, tja do smrti . . . Zdaj sem tam ... Ne slisim več ropota, ne vidim kakor tebe: tvoja slika bode, ki zadnja ugasne v moji duši. Z bogom ... ne upam se reci: na svidenje. Kristijana.« Te vrste je vojvodinja napisala drugi dan svoje bolezni. Na predvečer svoje smrti pa je pristavila: »Annie odhaja. Vse je poravnano med njo in menoj. Najhujše zlo je strasnejše od daleč kakor od blizu.« (Dalje prihodnjić.j ,bLUVCI>OtV INAKUU , QtlC 1*. JUHIja 1^10. 133. stev. Srbske Čete ojačene s črnogor-Blćirni oddelki se bližajo Lješu. Esa-tlovi pristaši v Skadru hočejo zasta-jviti albanskim vstašem, ki so se fimaknili izpred Drača, pot ter pre-prečiti, da se rešijo v severno Alfo an i] o. Italijanski listi priznavajo, da tiavdaja srbska okupacija italijanske Ipolitične kroge s precejšnjo skrbjo, fcolažijo se pa $ tem, da Je Albanija še ,vedno »odprto vprašanje>«, o katerem Sa bo odločal mirovni kongres. Esadpaša je javno proklamiral svoje zavezništvo z Italijo in Crno goro in menda tuđi v Srbijo ter izro-Ča izdano Albanijo *varstvu« svojih prijateljev. Med neodvisnimi Albanci vlada radi tega veliko ogorčenje. Lugano, 12. junija. (Kor. urad.) *Oiornale d' Italia« poroča z dne 11. t. m. iz Skadra: Srbi so zasedli Pro-grades, Starovo in Elbasan po bojih, . pri katerih je bHo več vaši požganih. Neki drugi srbski oddelek, pomeSan s Crnogorci je zasedel Lu in pobočje miridit.skih hribov ter skuša prodre-ti v nizino Zadrine in LJeš. Srbska armada je korakala od Elbasana v Tirano ter se pričakujc akcija proti Draču. Srbski odposlanci v evropskih glavnih mestlh Lugano, 11. junija. (Kor. urad.) Srbska poslanca Costa Stojanović in Arangelovič ki sta se podala v evropska glavna mesta, da zagovarja-ta novo balkansko zvezo v zmislu Srbije, sta se izrazila napram rim-skemu zastopniku lista »Corriere della sera«, da je Macedonija histo-ričen, nacijonalen in gospodarsko integriran del srbske države in da ne more biti noben transakcijski objekt nasproti Bolgariji. Resni boji ob Soči. RESNI ZA ITALIJANE BREZUS-PEŠNI BOJI OB SOCl. Dunaj, 13. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo. Ob Soči so se vršili zadnja dva Uni ziasti pri Plavi resnejši boji. Po-Skus zavzeti taru vzhodne obrežne visine, kl ga Je izvršila 11. t. rn. brigada Ravenna, se je končal s tem, da se je sovražnik umaknil. VčeraJ zju-trai so Italija ni reko znova prekoračili. Po Iju tem boju se je posrečilo našim četam vrečl sovražnika, kl Je neprestano dobivaj ofačenja, nazal ter obdržati lastne pozicije, pred ka-terimi leži nad 400 mrtvih Italijanov, trdno v svojih rokah. Na koroški in tirolski me3i se oa-daljiijejo artiljerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fml. BOJI OB SOČI. — ZAVRNJENI ITALUANSKI NAPADI OB KORO-ŠKI MEJL Dunaj, 12. Junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Posameznl boji In artiljerijski boji ob Soči se nadaljujeio. DosedaJ so se obdržali Italijani na vzhođnem bregu reke le pri Tržlču in Kobaridu na točkah, ki leže pred našo bojno fronto. Včeraj ob zor! so se popeli sovražni oddefki pri Plavi na obrežne visine; toda vrgli smo jih zopet nazai. Ob koroškl meli so zavrnile naše čete sovražne napade na prehode v okolici Monte Paralba ter so ta hrib zasedle. Poskus Italijanov, dobiti zopet Montepiano, se je ponesrečil. Sicer se pomika sovražnik v po-samezn:h obmelnih prostorih polago-ma proti našim pozicijam. Tako se nahaja v Cortini d* Ampezzo, Fiera di Primerio in v Borgo. Name>t!i!k načelnika generainega štaba p!. Mofer, fml. Boji na Tirolskem. Dunaj, 12. junija. (Kor. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: Do-godki, ki so se 9. junija v noči na 10. junij odigrali na ozcmlju severno od Cortina d* Ampezzo, dajejo sijajno spričevalo o visoki vojaški in bojni vrednosti naše obmejne obrambe. V Cortina d* Ampezzo so se v zadnjih dneh zbrale italijanske Čete, ki so tekom 9. Junija, nekako eno infanterij-sko brigado močne, v treh kolonah začele prodirati, da prederejo našo obrambno fronto. Te napadalne kolone so zadele prej, nego so pričakova-le, na naše čete, ki so bile pripravljene na boj. Razvili so se trije kra-jevno razdeljeni dalni boji, ki so se vsi končali z umaknitvijo Italijanov. Najprej se je razvil napad srednje kolone, ki je iz svojih težkih baterij namerila intenziven ogenj na naše pozicije pri Soupansesu, severno-zahodno od Peutlsteina, dočim so se bersaljeri polagoma razvili k napadu. Po živahnem streljanju, pri katerem so naši zakriti topovi vzeli predvscm bersaljere kot cilj, je oslabel napad in so ga končno popolnoma opustili. Sovražnik se je povsod umaknil, na nekaterih mestih zbežal ter pustil 59 mrtvih In mnogo ranjencev. Lastne izgube 5 mrtvih, več ranjenih. Desna kolona je naletela pri vhodu v Gott-reško dolino na naše čete. Napad se je kcnčal zvečer s precejšnjimi izgu-bami Italijanov, ki so odbiti, pustili v naših rokah dva Častnika in 117 in-fanteristov kot vjetnike, NaJmanJ ak-tiven se Je pokaza I kot bistvena kolona feataljon, ki je priSel doli v Trave-n?naz7pškft dolino« 8a le pocfaisil na* pasti naše težke utrdbe v Faneški dolini, pa se je kmalu vsled našega ognja umaknil proti Fiorenškein sedlu. S tem se je povsod nonesrečil sovražni stinek. Le v križišču dolin pri Ponte Alto so vrtale nadaljne sovražne čete. Da se tuđi te preženejo, je cdšla iz Faneške doline ena stot-nija. Ravnotako je odšla iz Pausesa ena stotnija proti Ponte Alto, da napade sovražrika za hrhtom. Zadnji stotniji se je posrećilo ob treii zjuiraj neopaženo priti do sovražnika, Čeecar paznost so naše stotnije odvrnile, ter ga napasti. Sovražnik se je hitro pri-Čel umikati in je odšel čez Fiorenško sedlo. Tako je bila ćela fronta zopet prosta. Boj je bil, brez veejih izgub, povsod uspešen. Pri tem pa se mora poudarjati, da v tem boju rezerve niti v akcijo nišo stopile. 0 m * * Francoske specijalne čete v italijanski armadi. Iz Berlina poročajo: V Genuo je dospelo 1500 franeoskih vojakov. So to specijalne tehnične čete. kateriii italijanska armada nima. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijanski listi nrinašajo enthu-zijastične članke, kako hrabro se oh-naŠa kralj na boiišču. Inspiciral je že ćelo 500 km dclgo fronto, Iezel na gore in alpske prelaze, bil ob Soči. Vojaki so svojo hrabrost postoterili. Najstarejši vojak italijanske ar-made je 84!etni Giorgio Avente iz Sardinije, ki se je boril že 66. leta proti Avstriji ter se je sedaj prosto-voljno oglasil. Pri zadnjem bombardiranju Be-netk so padle bombe tuđi na Markov trg. Med ribiškimi čolni je nastala strahovita panika, ker jih je obsul en naš aeroplan z jeklenimi pšicami. V Milan so prignali par avstrij-skih vojnih vjetnikov. Italijanski listi morajo priznati, da so to prave voja-ške postave, ponosni korenjaki, kate-rim se pozna, da so vajeni boja. V Bologni so postavili topove proti eventualnem napadu avstrij-skih avijatikov. Kot prvi štabni častnik je padcl v boju bersaljefski polkovnik Ne-gretto, ki je bil s svojim bratom — poslancem eden najžilavnejših pro-pagatorjev vojne. Garibaldinskih čet tokrat ne bo. Vsi štirje bratje Oaribaldi — sinovi Ricciotija Garibaldija — so vstopili kat prostaki v italijansko annado. Za svojce ranjenih in umrlih vojakov je bilo dosedaj v Italiji privatno nabrano 2 in pol rnilijona lir. Kralj je daroval tej zbirki še pol milijona. V Italiji, kakor znano, ne bodo iz-hajali uradni seznami izgub. Vojne oblasti pa so tuđi listom prepovedale priobčevati privatno sestavljene se-zname. Neki milanski tovarnar je raz-pisal nagrado 50.000 lir, ki naj se raz-deli med one vojake, ki bodo vjeli prvih pet Nemcev na bojišču. Preganjanje »vohunov« se na-daljuje. V četrtek so aretirali v sa-mem Milanu 14 »avstrijskih in nem-ških špijonov«. V Milanu so se vršili v sredo zopet protinemški izgredi. Demoliranih je bilo več trgovin, katerih last-niki so nemški Švicarji. Protinemški izgredi so se vršili tuđi v Monzi. Neprestani izgredi proti Nem-cem, ki so pcmekod naperjeni tuđi proti nemškim švicarjem, so prisilili vlado, da je izdala no^vo okrožnico, v kateri pozivlja na mir in red. »AvantU javlja, da sta trčila pri Fiorenzi dva tovorna vlaka. Skoda Je velika. Odkar Je nastala vojna, je neha-!o vsako izseljevanje iz Italije, ki je bilo navadno le zaČasno, pač pa se le mnogo ljudi h inozemstva vrnilo domov. ZdaJ jitn daje žetev zaslužke, a na ieseni in Dozimi ba zelo trda. Delavci kovinarske in usnjarske stroke imajo dosti zaslužka, tuđi v predilnicah in tkalnicah, ki delajo za armado, je dosti zaslužka. Nič zaslužka pa nimajo tište stroke, ki delajo pri stavbah, rotem posli brezŠtevil-nih hotelov, ki so vsi živeli največ od tujskega prometa, delavci v prista-nih pomorscaki in taki IJudje. Dragi-nja sicer ni posebno velika, a Ijudje jo hudo občutijo, saj je, izvzeinši Bel-gijo, Italija najbolj obljudena država v Evropi. ZAPADNO BOJSŠČE. POLO2AJ NA FRANCOSKI FRONTI. Berlin, \2. junija. (Kor. uraJ.) Uradno: Odbili smo sovražne napade se-vercvzhodno od Nienporta, na vz-hrKlnem pohočju visine Loretlo in proti Souchez. V blizkem ho|u severno od !:cu-rie se nam Je posrečilo vreči Franco-ze, ki so dvakrat s svežimi močn-i napadii, popolnoma iz naših pozicij. UmikajoCi ?e sovražnik je utrpei jako težko izdube. Južnovzhodno od Kebutcrne zopet prodiraino iz svojih zaici leže-čih pozicij. Vrhovno annatino vodstvo. ♦ Ber!In, \.^\ junija. (Kor. urad.) Uradno porcčilo. Vo|a«?\r? naprave v L'.inevifle smo ohirct'avali z bo^bamJ. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKA URADNA PORO- CILA. Pariz, 10. junija. Uradno poroči- 10 z dne 9. junija ob 3. uri popoldne: Včerajšnjemu ^'ečernenlu poročilu ni ničesar pripomniti, ražen napre-Jck 100 metrov plobočine na fronti ,5o robovih •■ ozda Le Pretre, kjer smo zavzcli dve, na nekaterih inestih ćelo tri vrste nemških strelskih iarkov. Vjeli smo F0 mož. — Na predlog generala .Toffreia je sklcnil vojni minister Millerand po-deliti podporočniku angrleške arma-de. VVarnefordu križ Častne legije kot znak hvale za sijajen uspeh, ki Ra je dosegel z un^čerieni enega »Zepnelina«. Uradno poročilo zvečer ob 11. uri: V ođseku sevemo od Arrasa tra-iajo hndi artiljerijski boji naprei. Za-vzeli smo v minuli noči in danes zju-traj Neuvil'e - St. Vaast, ki ^a je imel sovražnik se v rokah. Celotna vas je sedaj v naš; posesti. V Labvrinthu traia.'o naši uspehi ziasti v južno-vzhodnem delu naprei. V okolici He-buterne smo kljnb hudemu ohstrelje-vanju razširili naše pozicije okoli farme Toutvent. V okraju vzhodno od Tracv - le - Monta, ob farmi Ouennevičres se je ponoćni protina-nad sovražnika popolnoma ponesre-čil. V celoti smo obdržali dne 6. junija zasedeno pokrajino. — Od ostale fronte ni ničesar poročati. (M. N. N.) Pariz, 11. junija. Uradno poročilo z dne 10. Hinija ob 11. uri zvečer: »V odseku severno od Arrasa trajalo artiljerijski boji nanrei. vendar jih ovira močna me^la. Dodatna poroči-ta o zavzetju Neuville - St. Vansta konstatirajn. da ie bil naibolj scvero-vzhouno ležeči del vaši. kakor tuđi od sovražnika zgrnjena noliska utrd-ba od sovražnika z največjo trdo-vratnostjo branjena. Nnša infanteri-ja se je ćelo pozicije polnstila korak za korakom v bo'ni za vsako hišo. Nemci so se urnaknili ?>ele v skra'ni sili ter so pusti1! mnnjjn materijaln, med tem en 77 cm ton in več strojnih nusk v naših rok^h. Našli srno v hi-šah. zveznih jarkih in kletih skornj 1000 mrtvih Nemcev. V okolici 116-huternc smo odvzdi sovražm'ku v dnevih 7., 8. in 9. junija šest strojnih pušk. V Chamna^ni je napndel sovražnik pri Beausejouru naše pozicije z več nego enim bataljonom. a je 11 i I povsod zavrnjen. Mno^o Nemcev je ostalo mrtvih v tem okraju. Na vi-šinah pri Maasi. posebno pri Eparge-su. močan artiljerijski boj v čigar poteku so naši topovi prisilili sovražne baterije, da so vtihnile. (»M. N. N.«) Špionaža v Belgiji. Berolin, 13. junija. (Kar. urad.) Wolffov urad poroča: Odkrili so ćelo organizacijo špionaže s sedežem v Maastrichtu, ki je delovala predvsem v Belgiji. Pri jeli so 17 špionov, od katerih so jih 8 v Ljutihu usmrtili, 6 pa skupaj k 77 letom ieče obsodili. Trije na smrt obsojeni bodo najbrže pomi-loščeni. DELO NEMSKII1 PODMORSKIH COLNOV, Reuterjev urad poroča iz Londona z dne 10. t. m., da so bili v zad-niih dnevih tori>edirani sledeči paij- niki: ribiška parnika »Nottingham« in »Velocitv« v Severnem mori u, nadalje pri Qrimsbyju ribiške ladje >Tunisian« in Castor«. Pri Harwi-ehu je bil torpediran parnik »Erna I^oldat^. Pri Plvmouthu je potopil neki nemski podmorski čoln ladjo > tfxpress«. Većina posadke je bila re-sena. Iz Rotterdama poročo|ot da sta bila v visini Kinsak ])Otopliena dva travlerja. — Iz Ipsiclia peročajo, da je bil ob obali pri Suffolku torpediran neki tovorni parnik s o«mhi do 4000 tnnami. — Iz Londona poročajo, da je bil v Severnem morju torpediran ribiški pnrnik AVaagol-. Torpedirana sta bila ruski parnik »Pan:n<- in švedski parnik Ota-ro<^. Posadke so se resile. Nadalje so bile torpedirane sledeče hdie: Lau-r'Jtania-<, »fld\varc!«, »\Vell fare-s >Letty« in »CardiirV. 12. t. m. je bila torpedirana ruska ladia »Thomusi-na in franeoska ladja »Libertć" na visini Lundv Island . Zadnio Indjn je porušil podmorski čoln z bombami. »Zeppelin« potopil dve angleški iadii. Iz Rotterdama poročajo: Dve angleški ladji ste bili v Severnem morju od ne!:e^a »Z_ppelina< napa-deni in potopljeni. Ancjeske *zgul?e. London, 13. junija. (Kor. urad.) ^Daily Mail« poudarja angicške izgu-1)C ki so v 12 dneh znašale 30.000 mož. An^ltške izdube častnikov. Iz Londona poročajo: V krogih ane:!eške^a plemstva so povzročili najnovejši seznami izgub največjo potrtost. Okrog 200 čartnikov, ki pri-padajo visokemu angleškemu plemstvu, se v tem seznamu označuje kot mrtve. Večji dci padlih je našlo ju-naško smrt v Franciji in le mali del v Perzijskom zalivu in pri Dardane-lah. Najtežje izgube je imel polk Ro-yal Lnncastre pri Ypernu. Od pričet-ka vojne je izgubljenih 71S5 častnikov, od teh je umrlo 2246 na bojnem polju. Med častniki, ki so padli v me-secu maju, se nahajajo trije brigadni generali in 12 pcdpolkovnikov. Najbolj je trpel neki kanadski polk, od katerega je bilo 29 častnikov usmr-čenih in 94 ranjenih. Indijske čete so v Perzijskem zalivu izgubile 31 častnikov, avstralske pa 8 častnikov, ki so vsi mrtvi. Polki iz Northumber-landa imajo 7 padlih, 39 ranjenih, iz Yorkshira 23 padlih, 2S ranjenih, iz Durhama 10 padlih. 20 ranjenih, iz Kenta in Kings Scottish Borderers po 12 padlih in 18 ranjenih častnikov. Ponicč Kanade Angliji. London, 10. junija. (Kor. urad.) Po noročilu lista »Times« iz Toronta je izdal minister za deželno brambo oglas za pridobitev novih 35.000 mož za angleško armado. Novi kontingent naj obsega 27 pešpolkov in šest baterij artiljerije. Če se bo sestavil ta novi kontingent, bo Anglija imela iz Kanade v celem lrO.000 vojakov na razpolago. Kanadski premierminister namerava to poletje obiskati London za kratek čas. Municij5ko vprašanie na Anijleškem. Rotterdam, 10. junija. (Kor. ur.) »Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: V debati v zbornici lordov o zakonski predlogi glede ustano-vilve mlnistrstva za municijo je po-udarjal lord Curzon, da Anglija dobavlja tuđi velike množine municije za svoje zaveznike. Dva lorda, ki sta bila ob fronti, sta poročala o nuj-ni potreba, da se angieška armada preskrbi z večjo množino municije. Lord Stanhope je rekel: Mislim, da ne rečeni ničesar, kar ve že vsak uemški štabni častnik. toda v sploš-nem lahko izjavim, da se Francozi drže v strelskih jarkih le z malim številom pušk in pod zaščito izbornih tonov, kalibra 76 milimetrov. Mi se držimo z ognjem iz pušk, kajti franeoski način stane mnogo municije, naš način pa stane mnogo člo-veških življenja. London, 12. junija. (Kor. urad. Skleni!o se je, da se bo vse mestne delavske prostore pripravilo za izde-lo\ anje municije. V poštev priđe približno kakih 100 prostorov. London, 11. junija. (Kor. urad.) Kabinet je imel včeraj posebno sejo, v kateri je razmotrival o delavskem vprašanju. Pričakuje se v kratkem najvažnejše odredbe o mobilizaciji delavcev. Transporti vojnera materijala. Iz Novega Jorka poročajo z dne 11. junija: V zadnjih dnevih so odšti veliki transporti vojnega materijala, naloženi veČinoma na pasažirnih parnikih, v Liverpool. Angleški krediti. London, 12. junija. (Kor. urad.) »Times« Doroča. da bo nova kredit* f na zahteva, ki jo bo v torck predlo-žil Asquith parlamentu zvišala skup-no svoto vseli kreditov na eno milijardo funtov šieriingov. Nemiri na otoku Cevlon. Kolonjaini urad poroča iz Londona z dne 11. junija: V raznih delih Ccvlona so izbruhnili hudistični ne-ii'iri proti molianiedanccin. Trgovine rnohamedanccv v Kandyju so bile oropane. Na mnogo n'c^iih se je moralo razglasiti obsedno stanje. Gou-verneiir je javil. da so nastali ti nemiri vsled sovraštva meci rasaini in vsied trgovinske zavisti ter nišo na-pcrieiie proti kaki evropski vladi in ljudstvu. .Mnogo posestev je bilo mi-čcnih, vec ljudi umorjenih in par vstašev ustrcljt-nih. GRŠKi Š!:F GF.NERALNEGA ŠTA-CA O IZIĐU VOJNE. Atene, 10. junija. (Kor. urad.) List -Neon Asty« navaja izjavo gr-škega šefa generalnega štaba, da je zmaga centralnih držav nad vsemi sovražniki sedaj tako sigurna, kakor je prorokoval ob začetku vojne, če-pravr mu takrnt ni nihče verjel. Boi za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 12. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Ob kavkaski fronti je bila neka sovražna kolona, ki je napredovala v smeri proti Oltv-ju, vsled protinapada naših čet, za-vrnjena. Pri tem smo odvzeli sovraž-niku važne pozicije. Carigrad, 14. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Rusko napredovanje pri Citvju je bilo odbito, izgubili so okrog 1000 mož. Pri Ari Burnu je bil neki napadalni poskus v noči 9. junija odbit. Izgube sovražnika v bojih med 4. in 6. junijem pri Sedil Bahru in Ari Burnu se cenijo na 50.000 mož. Turki so vplenili 12 strojnih pušk. M\Wtt DOia liEiiii. V četrtek je izročil berolinski ameriški veleposlanik Gerard v nem-škem zunanjem minstrstvru noto amerikanske vlade, glede potopitve parnikov »Custing« in »Gulflight« in v zadevi parnikov »Falaba« in »Lu-sitanije«. Ameriška vlada jemlje z zado-Ščenjem na znanje, da priznava Nem-čiia princip, da mora biti odprto mor-je za nevtralne ladje povsodi dostop-no in da priznava svoje obveznosti za slučaj, ako napadejo neniški le-talci ali podmorski čolni nevtralne ladje, ki nišo zakrivile nikakega so-vražnega dejanja. Glede parnika »Falaba«, pri katerega potopitvi je izgubilo več ame-riških državljanov življenje, se američka vlada čudi nazoru nemške vlade, da bi smel Častnik, ki hoče ir-govsko ladjo zapleniti, opustiti obzire na varnost pasažirjev, ako se skuša ladja zaplenitvi odtegniti in priklicati pomoč, ziasti če je v trenotku torpe-diranja poskus zbežati itak Že opustila. Iz pravil mednarodnega prava, ki ne morejo spremeniti splošnih pred-piso*v človečnosti, izhaja, da so pasa-žirji in posadka zapravili svoje življenje le tedaj, ako se ladja aktivno in nasilno zoperstavlja ali pa skuša zbežati, kadar je že dobila povelje, da se naj v svrho preiskave ustavi. Glede »Lusitanije« izjavlja nem-Ški odgovor na prvo ameriško noto, da je bil ta angleški parnik oborožen, da je imel na krovu skrite topove, da je bila posadka za bo] izvežbana in prcškrbljena z municijo. Tuđi da je vozil parnik kanadske čete ter irnel tcvor, ki je po ameriških zakonih za pasažirske ladje prepovedan in končno da je bila »Lusitania« pomožna ladja angleške vojne mornarice. Ameriška vlada izjavlja, da je dala vse to uradno preiskati. Uradna preiskava je dognala, da je nemška vlada n a p a č n o i'nformirana. Ako pa meni ameriška vlada, da ima prepričevalne dokaze, da ameriški uradniki nišo izpolnili svoje dolžno-sti, potem naj predloži tozadevni materijal ameriški vladi. Ameriška vlada se sploh postavlja na principijelno stališče, da na-sprotuie potopitev pasažirske ladje zakonom človečnosti. »Lusitania« je bila v prvi vrsti pasažirska ladja, vozila je več kakor tisoč oseb, ki nišo imeli z vojno ničesar opraviti; na-vzlic temu je bila brez opozoritve potopljena, in možje, žene in otroci so morali v smrt na način, kateremu v medernem vojskovanju ni primere. Ker se je med potopljenimi na-hajalo tuđi več kot sto ameriških državljanov, je ameriška vlada dolžna opoz^iti nemško vlado na težko odgovornost, ki si jo je pri tej tragični zadevi naprtila, in na neoporečni princip, na katerem ta odgovornost slonL Le ako bi se bila »Lusitaoia* 1OO. StCV ^SLOVENSKI NAKOU-, dne 14. junija I!*i5. Stran 3. preiskavi ali zaplenitvi nasilno opi-rala, ali ako bi se ne bila hotela ustaviti, bi bil srnel nemški oficir spraviti potnike na ladji v nevarnost. In to tuđi v zmislu instrukcije nemške ad-niiralitete z dne 3. avgusta 1914., ki je priznala principe človečnosti in na njih temelječe zakone mednarodnega prava. Ameriska vlada je radostno pripravljena posredovati med Nemčijo in Anglijo za sporazum, ki bi omogo-čil spremeniti značaj in pogoje pomorske vojne. Karkoli pa se v tem oziru zgodi, eno pričakuje ameriska vlada z vso gotovostjo: da bo nem-ška vlada uveljavila načela pravičnosti in človečnosti v vseh sluCajih, v katerih so bili oškodovani ameri-ski državljani, ali pa kršene njihove pravice kot nevtralcev. Zato ponavlja ameriška vlada na'-esnejše in najsvečanejše svoje opomine iz prve note z dne 15. maj-nika, opirajoč se na pravo, na člo-večnost in na staro prijateljstvo z nemškim narodom. Dejstvo, da je kak del odprtega morja proklamiran za vojni okoliš, ne srne oškodovati pravic ameriških Iadij in ameriških dr/'avljanov in arneriška vlada smatra, da priznava nemška vlada, da se življenje nekombatantov ne srne spravljati v nevarnost, in da je treba previdno postopati, kadar se naj do-žene ali je sumliiva ladja res sovraž-na ladja, oziroma nevtralna ladja s kontrebando na krovu. Ameriška vlada srne pričakova-ti, da bo nemška vlada v tem oz'ru ukrenila vse potrebno in prosi za za-gotovilo. da se bo to zgodilo. Podpisan: James V. Gerard, ameriški veleposlanik v Berolinu. Vtisk ameriške note v Berolinti in na Dunavu. Z Dunaja javljajo: Vtisk ameriške note na berolinske in dunajske politične kroge ni povsem nezadovo-Ijiv. Predvsem nima nota značaja ul-timata. temvcč čopiišča nadaiina po-gajanja o arneriško-nemški sporni za-devi. Politični krogi poudarjajo tuđi, da se v noti opetovano izraza pri-pravljenost Amerike priti z Nemčijo do prijateljskega sporazuma. Aretacna zaradi »Lusitanije«. Novi Jork, 11. junija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Federal Orand Jurv je po zaslišanju nem-škega rezervista Gustava Stahla kot priče, odredila njegovo aretacijo zaradi suma krive prisege.ker je izjavil, da je videl na »Lusitaniji« postavljene topove. m m m Bryanov okllc na areerišks nared. \Vashifigton, 12. junija. (Kor. ur.) Brvan pravi v svojem oklicu na ameriški narod: Predsednik in on sogla-šata v ciljih in željan, dovesti do mirne razrešitve spora Združenih dr-žav z Nemčijo, toda glede sredstev, da se to doseže, so njuni mnenji ne-združljivi. Med zistemi. ki se jih vlada pri medsebojnih odnošajih poslužuje, zavzemata dva prevladajoče stališče, namreč sila in pregovarja-nje. Sila dela z ultimatumom; prego-varjanje navaja dokaze, zahteva preiskave ter se opira na pogajanja. Sila predstavlja star zistem, nrego-varianie pa nov zistem, ki ima za cilj splosno bratstvo. Nota Nemčiji pa so-glaša po niegovem prepričani«, boli z načeli starega zistema. Bryan pro^i, naj ga prištevajo k tištim, ki resno na to deluiejo, da se nastopi pot. ki ne dopusti nobenega dvoma, da hoee vlada nadaljevati pokajanja z Nemčijo. dokler ne doseže prijateljskega sporazuma ali dokler ni vsaj pritisk vojne izginil in se moremo mi, spo-minjajoči se z.crodovinskega prijateljstva in številnih vezi. ki družijo Netn-Čijo z Združenimi državami. obrnitf na Nemčijo. En narod mora izvesti svet iz temne vojne noči na svetlobo dneva, kjer se bodo meci prekovali v rluge. Zakaj bi nekega dne ne spre-jeli te častne naloge? Znkaj ne takoj? Iz neutralnih tfržtiv. VZNEMIRjENOST NEVTRALNIH DRŽAV. Nota Združenih držav Nemčiji zna dati povod, da se bodo s podobnimi zahtevami oglasile tuđi druge nevtralne države, katerih ladje so izpostavljene nevarnosti tor-pediranja. Očitno je, da vlada v ne-katerih nevtralnih državah vznemir-jenje. Nizozemska se oborožuje. V nizozem. parlamentu se je samo en socijalnodemokratični poslanec iz-rekel proti temu, da bi se nujno raz-pravljalo o razširjenju črnovojniške dolžnosti, češ, da bi to znalo pro-vzročiti paniko, ki bi napeljala vodo na mlin tistih, ki hočejo, naj bi se Nizozemska čim prej udeležila vojne. Iz nekaterih avstrijskih listov se da po-sneti, da so na Španskem začeli »framazoni« veliko agitacijo za voj-&a Kazen tega. kar se uradoma do- roča in kar prijavljalo listi te Nem-čije, ne yć pri nas nihče, kaj se v res-nici godi na španskem, ker od tam ni ne listov ne pišem. Pač sta pa >Ka'rntner Tagblatt« in mariborska »Straža« priobčila čisto enako se ^laseč članek o gonji za vojno na bpanskem. Članek obsega presenet-ljive detajle, stvari, ki jih pač vć samo specijalist za španske stvari. Rekapitulirati tega Članka pa se nam ne zdi vredno, ker nimamo pravega za-upanja v to stvar. V »Straži« je namreč ta članek šifriran z »Dr.—K—.«. To naj bo pač dokaz, da je članek v »Straži« izviren, in da je sotrudnik »Straže« specijalist za španske stvari. Članek v »Karntner Tagblattu« se, kakor smo že rekli, doslovno vjerna s člankom v »Straži«, samo da v ^Karntner Tagblattu« članek nima podpisa. Spričo dejstva, da je sedaj vsaka kontrola takih poroeil nemo-goča in se nam zdi ta enkrat kot slovenski izvirnik, podpisani drugič v nemški izdaji nepodpisani članek ne-kam sumljiv, ne moremo za zdaj ni-česar reci, kakor je na Španskem, Sicer je pa veliko bolj zanimivo vprašanje, kako je z Romimsko in z Bolgarsko. Aspiracije Bolgarske so znane. Od Srbije zahteva Macedoni-jo, od Orske Kavalo in vso njeno okolico, od KJomunske povrnitev Do-brudže, od Turčije pa Odrin. Po po-ročilu »Politische Korrespondenz« ni tripleententa Bol^arski nič zaneslji-vesra obljubila. Obenem se vrše ne-kaka pokajanja med Bolgarsko in Roniiinijo ter med Bolgarijo in Tur-č:]o. Bol^arska je poslala v Carigrad dva politika, ki imata najnrž nalogo, pomiriti Turčijo in jo zagotoviti, da ostane Bolgarska nevtralna. ĆETVEROZVEZA TUĐI V ROMU-MJI NIMA USPEHOV. Nekateri listi so priobčili izmišljeno vest. da je izročila četverozve-za Romuniji ultimatum, v katerem jo je pozvala, da naj se takorekoč tekom 24 ur'pridruži ententnim arma-dam. Take govorice je že na prvi pogled spoznati za izmišljetine. Toliko je pa gotovo, da naperjajo en-tentni diplomati vse sile, da bi izva-bili Rornune iz nevtralnosti. Glavno težkočo jim dela besarabsko vpraša-nje. glede katerega odklanja Rusija dosedaj vsako koncesijo. Sedaj se poroča. da je v tej zadevi intervenira! pri carju tuđi franeoski predsednik Poincarć. Na drugi strani se trudi Angiija pridobiti Romunijo za »politiko zmernosti« in italijanski listi veđo povedati. da se vrše v Londonu dolga posvetovanja med Qreye-vim namestnikom lordom Cre\ve in romunskim poslanikom. Uspehi vseh teh diskusij pa so, kakor vse kaže, popolnoma neza-dostni. Rusko - romunska pogajanja so se, kakor poročajo iz Curina, že ob vprašanju »razdelitve Bukovine« (iz katere so ravnokar izginile zadnje ruske čete!) razbila, ker je hotela imeti Romunija mejo ob Seretu, Rusija pa ji je hotela dati le Prut, romunska vlada je začela zatirati demonstracije romunskih intervenciio-nistov, med rorminskem narodom je razvila »Besarabika liga^< živahno agitacijo za zooetno osvoiitev ruske Besarabije. Italijanski listi sami pri-znavajo, da za enkrat ni upati na na-stop Rbmuniie. V najugodnejšem slučaju, da bo Romunija še le koncem avgusta nastopila, ker hoče popreje spraviti svojo letino pod streho in še to le pod pogojem, ;;ko pričnejo Rusi med tem zopet srečno ofenzivo in zasedeio Bukovino. Na.inovejša vest, ki prihaja preko Budimpešte, vc povedati, da se vrše pred Romunijo in Bo'^arijo pokajanja za skupno zasiguranie nevtralnosti obeh držav in da so ta po-gaianja tik pred zaključkom. BOLGARIJA SE NE DA ZAPE-LJATI. NajnovejŠe vesti iz Sofije kaže-jo. da je Boigarija slej ko prej trdno odložena ostati nevtralna. V tem oziru je vlada popolnoma solidarna in kralj Ferdinand je politično stališče min. predsednika Radoslavova demonstrativno odobril, s tem da ga je obiskal na stanovanju in tam več kakor eno uro ž njim konferiral. Res je, da Četverozveza še ni popolnoma obupala. Tako javlja »Pester Lloyd« iz Sofije: Franeoski angleški in ruski veleposlanik so izročili holgarskemu min. predsedniku Radoslavovu skupno noto. Radoslavov je takoj izjavil. da je Bolgarija trdno odločena ostati do konca vojne nevtralna. Ponudbe četverozveze nimajo za Bolgarijo nobene cene, ker so, kakor zatrjujejo bolgarski krogi, še vfedno popolnoma nejasne ter se zla-sti glede Makedonije ne spuščajo v nikake konkretne predloge. četverozveza pričenia sedaj operirati z »lastnoročnimi pismi.« Italijanski listi javljajo, da se na-haja angleški polkovnik Syker kot posebni pooblaščenec angleškega kraiia na ooti H Sofija. Svfcet nese bolgarskemu kraflu lastnoročno pismo angleškega vladarja. Na]nove]&l predloži četverozveze BolgariJI. Četverozveza je v svoji zadnji noti ponudila Bolgariji: 1. Tracijo do crte Enos - Midia; 2. del Makedonije, toda Še le po vojni in pod pogojem, da bo dobila Srbija dohod na morje; 3. glede Dobrudže, Drame,- Kavale in Seresa obljublja četverozveza Bolgarijo najiskrenej-še podpreti. V Sofiji smatrajo, da ti predlogi resnega razmotrivanja niti ne zasluži jo. KONFLIKT MFD ITALIJO IN GRŠKO. Z Dunaja poročajo: Kakor javljajo bukareški listi so nastale med Orško in Italijo resne diplomatične diference. Grško časopisje je napram italijanskim imperijalističnim tenden-cam jako nervozno. Nekateri listi na-padajo Italijo na najostrejši način. Tako pravi »Chronsos^: Italijani so muzikanti, ki so nesposobni za v?ak velik čin. Prijeli so za crožje, toda ne kakor Brutus za svoje hodalo, temveč kakor brigant Rinaldo Rinal-dini za svoj nož. Taka pisava znači o sovražno-sti, s katero zasleduieio nekateri gr-ški krogi početje Italije. VOLITVrT NA GRŠKrZM. Volitve v grski parlament so pred durmi.Venizelosovi pristaši razvijalo silno oštro agitacijo proti vladi, ki tuđi ne drži križem rok. Pone-kod je prišlo do nemirov. V Solunu so priredili Venizelosovi pristaši velik demonstračni obhod ter so razbili agitačne lokale vladine stranke. Orožništvo je odkrito simpatiziralo z Venizelosovimi ljudini in še le vo-jaštvo je moglo napraviti mir in red. Program grške vlarfe. Atene, \Z. junija. (Kor. urad.) »Agence d' Athenes« poroča: Listi objavljajo program vlade, čegar temelj je, kakor pravi vlada, izpolnitev nacionalne mfsije svobodnegn kra-Ijestva, ki neposredno obstoja na tem, da se obdrži ozemlje, ki ga je dozdaj z boji priboril narod. Po na-ziranju vlade more narod samo po tem potu stremiti po izpolnitvi zgo-dovinske misije. Čeprav vlada priznava potrebo, vzdržati mir. ki je ne-obhodno potreben za notranjo obno-vitev dežele, si je vendar popolnoma svesta narodnih dolžnosti in pripušča tuđi pri sedanji mednarodni krizi vsako akcijo, ki bi označevala dejstva kot zagotavljajoča narodne pravice in udejstvitcv narodnih aspiracij. Ne glede na sedanjo mednarodno krizo priznava vlada, ravnajoča se po istih načelih, kot neizogibno potrebo, obraniti in razviti vojaške in pomorske moči, da si zajamči integriteto ter uveljavi svoje narodne pravice. Program cbeta tuđi reformo volilncga zistema s proporcionalnim zistemom. Priporoča reformo državne organizacije, izboljšanje financ, zvišanje bogastva dežele, predvsem delav-skega stana, rešitev agrarnega vpra-šanja in pa vprašanje rozin. * Iz Nizozemske. Iz Amsterdama poročajo: Nizozemska vlada je prepovedala izvoz vseh vrst orožia, izvzete so le Iov-ske puške. — Poslanska zbornica je sorejela z 82 proti 10 glasovi zakonski nacrt o začasnein zastopstvu pri Vatikanu, Brez posebnega glasovanja je zbornica sprejela tuđi ^akon o izrednem vojnem kreditu 50 milijo-nov goldinariev in izredni kredit za mornarico, nadalje zakon o razširjenju črnovojniške obveznosti in posebne odredbe za novačenje. Švedski protest. Stockholm, 12. junija. (Kor. ur.) švedski zunanji urad je da! vsled krivične poštne cenzure amerikan-sko-švedskih pišem švedskemu poslaniku v \\ashingtonu nalogo, naj energično proti temu protestira. Obenem so tuđi v Londonu energično protestirali. Govori se. da bodo v bo-doče poskusili, pošiljati pošto na direktnih ameriško-švedskih ladjah. Zakon o kontu prennja izdojalesv. Uradno se poroča: Število naših sovražnikov se je pomnožilo in monarhija mora svoje moči še bolj napeti, da se jim vpre, mora pa tuđi vse storiti, da zaduši, če mogoče s primerno ostrostjo vsako izdajalsko početje že v zarodku. Žrtve, ki jih doprinašajo zvesti državljani, ne smejo priti v nevarnost ali pa ćelo postati brezuspešne, vsled zločinskih dejanj posameznikov. Radi tega je potrebno, da se odstrasilna i i"**ft zakona oiači j& da. se s k^^skn od^ovornostjo izdajalca združi tuđi jamstvo za škodo, ki bi nastala državi iz njegovega zločina. To je temeljna misel cesarske naredbe, ki jo pri-občuje uradna »Wiener Zeitung«. Kdor dezertira kot vojak k sorvraž-niku, kdor dvigne v vojnem času po krivem svoje orožje proti avstro-ogrski monarhiji ali njenim zavezni-koin, kdor služi sovražniku z vo-huiistvom ali sicer z dejanjem ali na-svetom, ta naj bo primoran odškodo-vati državo za svoj zločin. Zločinsko dejanje mora biti izdajalsKo. Ni treba, da bi ravnal btoriiec v oUkritcm ali skritem sporazumu s sovražni-kom. Izdajalec je tuđi tišti, ki sicer nima s sovražnikom nobenih zvez, ki pa počenia dejanja, ki so za sovražni-ka koristna in ki podpirajo njegove vojne naniene. To je glavni znak iz-dajalske^a početja. Izdajalec je dol-žan povrniti škodo, ki je nastala neposredno ali posredno iz njegovega početja. Povrh pristoja državi tuđi primerna odskodnina, ki jo naj dc^Io-či sodnik. Da se državi povračilo škode zasigura, je pripustno konfiscirati premoženje obdolžcnca že tekom kazenske preiskave. Kazensko postopanje se vrši v vojnem času pred vojaškim sodiščem, po sklenje-n«ni miru preide konpetenca na civilna kazenska sodišča. Čim je premoženje konfiscirano, izgubi obdol-ženec pravico, razpolagati ž njim med živimi. Konfiskacija premože-ženia že umrlega izdajalca je dopust-na le tedaj, če je bil izdajalec že pra-vomočno obsojen in če premoženje dedičem šc ni izročeno. Tozadevna končna odločitev spada v kompeten-co visjega sodišča. Dnevne vesti« — Ministrski S'vet. \ soboto po-poldan se je vršilo daljše posvetova-nje niinistrov pod predsedstvom grota Stiirprkha. • — Oklic vrhovnega nadzornika prostovoljne vojne oskrbe Nj. \r. nadvojvode Franca Salvatorja, ki je bil pri nas adresiran na avstriiske narode, je izšel na lirvatskcm v posebni obliki kot poziv »Hrvatskomu narodu«. V tem oklicu slavi nadvojvoda vrline hrvatskih čet in hrvat-skeg:a naroda ter pozivlja na nadalj-no delovanje zn »Rdeči križ«. Oklic »Hrvatskomu narodu« je interesan-ten političen dokument, ker stoji na stalisču državnopravne samostojnosti hrvatskega naroda. — Ohrekovanie naše armade. Poročevalec lista ^Times« v ruskem glavnem stanu Stnnley NVashburn je začetkom rneseca aprila priobcil članek, v katerem je sramotil našo obrambo Przemvsia in zlasti oficirski zbor. Te g'rde laži so bile koj ta-krat pojašnjene in ožicrosane kot ne-vredne izmišljotine. Zdaj je \Vash-burn priobcil o tej stvari nov spis, ki morda še prckaša njegov prvi članek vsaj glede nesramnih obdolžitev in obrckovanj naših oficirjev. Iz vojne-ga tiskovnega stana je na ta Članek razposlano opširno poročilo, v katerem so vse obdolžitve temeljito ovr-žene. Zaradi pomanjkanja časa, časa za prelaganie ir. tuđi zaradi poman]-kania prostora nam je nemogoče pri-o'nčiti to pojasnilo, sicer so graški in dunajski listi dobili in priobčili že včerai. Konstatiramo torej le, da so vse dolžitve \Vashburncve popolnoma ovržene in je dokazano, da so od konca do kraja neutemeljene. — Odlikovani slovenski častnl- ki. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila nadpo-ročnik Edvard Levak. 6. stotnije letalcev in nadporočnik Karol S r e j c , 8. trđnjavskcga topničar-skega batauona. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil topničnrski akcesist 10. topničarske-ga polka Ivan K a v s e k. Srebrni zaslužni križec s krono- na traku hrabrostne svetinje je dobil višji fortifi-kacijski deloAodja Ivan Zacko-v i č. — Odlikovani slovenski voaki. Srebrno Iimbrosmo svetinjo 2. razreda sta-dobila saperja 5. saperske-ga bataljona Štcf-in Kolari č in Ju-rij P e r š i č. Srebrni zaslužni križec na trnku hrabrostne svetinje so dobili: Četovodja Josip S o m š i č in kor-noral Grcgor J e 1 e š i č pri 14. in-fant. divizijskem sanitetnem zavodu in računski podčastnik 1. razreda pri vojni bolnici 3 2 Ilerman K o d e r. — Nova vojaška šarža. Vojna uprava je sistemizirala novo vojasko šaržo »č^ s t n i šk e ga namest-n i k a«. Castniski namestniki tvorijo v bodoče s štabnimi naredniki stan »višjih podčastnikovvcu kroži govorica, da je napež darova! večjo vsoto denar-ia za vojne namene Italije. »Karntner Tagblatt« pravi, ca je to popolnoma neresnično. — Slsdkor. Uradno se razglaša, da so popolnoma neosnovane vse vesti, da bo zmanjkalo sladkorja ali da se bodo cene znatno zvišale. Zaloge sladkorja so tako velike, da popolnoma zadoščajo in bo vlada z vso energijo rastopila proti poskusom ne-opravičene podražitve. Tuđi se bo preprečilo vsako zbiranje zalog. Za slučaj, da v kakeni kraju nastopi za-časno pomanjkanje sladkorja, je pre-skrbijeno, da dobe za konsum pri-hodnjih štirih tednov o b č i n e dotični sladkor od tovarn in to posredovanjem trgovinskegn ministrstvn. — Zahvala litijsklh rekonvale-scentov. Podpisani si štejemo v pri-ietno dolžnost, cenjene dame od Rdečega križa ter g. dr. Premrova najlepše zahvaliti za vso blagonnklo-nieiiost ter izvrstno postrežbo v bolnici. — Josip F o r t u n, Anton G o -I o b in Josip Lazar. — Deželn! urad »ObČega pokoj-iun?kejxa zavoda za nameščence« v Trstu je vlada razpustila. Vodstvo teg^a urada je prevzel začasno dežel-ni urad na Dunaju, kateri posluje tuđi kot upravTiiška in rentna komisija prejšnjega tržaskega deželncga urada. Ljuliljanska agentura zavoda posluje slej ko prej v Pražakovi ulici štev. 3. — Kataster vodnih sli. Hidrogra-ficni centralni biro v c. kr. ministr-stvu za javna dela je izdal VI.*zve-zek katastra vodnh sil, v katerem je vpoštevano porečje Save in sicer od Medije do izliva potoka Uranja in dalje proga do deželne meje. — »Grazer Tagblatt« prijavlja v Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. junija 1915. 133. štev. c. kr. deželncga kot izjemnega sođi-šča v Gradcu, s katcro je bil odgovorni urednik »Grazer TagMatta* na tožbo dr. Janka Brejca in Franca Smodeja spoznan krivim prestopka po členu III., zakona z dne 15. oktobra 186S, št. 142 drž. za., in obsojčn na globo 50 K, ozironia pet dni zapo-ra in v povrnitev kazenskih stroškov. — Slovenski umetnik, ki si je s svojimi na svetovnoslavnega Goyo spominjajočimi risbami v Pragi in v Ljubljani, v Moiiakovem in na Duna-ju priboril sloves izredno nadarjene-ga risarja in ki ga je prav zaradi njegovih risb po vsem svetu uvaževano češko umetniško društvo »Manes« v Pragi sprejelo v število svojih rednih članov, se je v sili odločil, da proda umetniško dovršeno, že v okvir de-jano risbo za slepo ceno. Kdor se zanima za umetnino, ki je spričo svroje studijske dovršenosti neprimerno več \Tedna in posebno prikladna za okras kateregakoli salona ali boljše sobe, si jo blagovoli čim prej ogledati v prodajalnici gdčne. Schuber-tove v Židovski ulici v Ljubljani, ki je iz prijaznosti prevzela posređo vanje. F. K. — Darila društvom. G. prof. Jos. Reisner, sećaj pri vojakih v Pulju, ie poslal našemu upravnistvu znesek 40 K za sledeča društva: »Glasbeni Matici« 10 K, »Družbi sv. Cirila in Metoda« 10 K, »Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaiu« 10 kron, »Radogoju« 5 K in »Domovini-5 K kot pozdrav beli Ljubljani. — Poročil se je danes gespod Ivan K r a n j c, c. kr. davčni asistent in c. kr. poročruk v rezervi, z gospi-co Pepico Peterlinovo iz Škoc-jana. Bilo srečno! Zahvala. Šolsko vodstvo v Brez-}u pri Dobrovi se zahvaljuje slavni Kmečki pesojilnici ljubljanske okolice za velikodušno darilo 30 K. — Helena Franke, šolska voditeljica. Iz Novela mesta poročajo: Tu-kajšnjo deško ljudsko solo so zaprli, ker rabijo poslopje za druge namene. V Kropi je umrla gospa Terezija M a g u š a r, posestnica. Pogreb je bi! danes. Cenjenim rodbinam naše sožaMe! Rop. Pcsestnika Ivana Markeža iz Zg. Belovlaka blizu Piuja sta v nekem gozdu napadla dva razbojnika in inu vzela 150 K denarja, uro in nož. Orožniki so prijeli nekega vojaka in nekega kmečkega fanta, na ka-tera leti sum, da sta storila ta rop. Drobne novice s Štajerskega. V M a r i b o r u je zbolel 2. t.m. nek vo-jaski delavec iz Ogrskega. Kazali so se kolere sumljivi znaki. — Umri je v Mariboru poštni poduradnik Anton M 1 a k a r v starosti 70 let. PobegU ruski vjetniki prijeti. Občinski predstojnik Jančič v Šent Lenartu pri Laškem trgu je 29. maja prijel dva pobegla ruska vjernika z imenom Kosetkov in Mamonov. Ta dva vjetnika so poslali iz Feld^acha v Sterntal, da tam pomagata pri gra-jenju barak. Od tam sta pa pobegni-la. Nameravala sta pritt v Srbijo. Orožja ništa imela, pač pa par ko-sov kruha, ki so ga jima po niuni iz-povedi darovali med potoma ljudje. Oba sta se popolnoma dobro spora-zumela s slovenskim prebivalstvom. Se isti dan ju je orožništvo odvedlo v Sterntal. Potres v Dalmaciji. V noči dne 9. t. m. so eutili v Dalmaciji dva pre-cej močna potresna šunka. Škode ni bilo nobene. Split brez piva. Splitski listi poročajo: V mestu je popolnoma zmanj-kalo piva. V nobeni gostilni ni dobiti niti kapljice piva. Ker so prometne zveze jako otežkočene, ni upati, da bi dospeli kmalu »novi sodčki«. Hrvatski sabor. Danes se'je se-stal hrvatski sabor h kratkem zase-danju.K zasedanju so prišli tuđi v vo-jaški službi se nahajajoči poslanci: grof Janko Drašković, Voj. Kemnf, dr. Milenko Marković, dr. Marko No-vosel, dr. Živko Petričić, Avrel Ro~ ner, dr. Ivan Ribar, dr. Makso Rošić, urednik Večeslav Wilder. Včeraj do-poldan je imela hrvatsko-srbska koalicija plenarno sejo, y kateri se je posvetovala o dispozicijah za tekoče zasedanje. Hrvatski minister groi Teodor Pejacsevich, ki je na Francoskem interniran, se ne bo vrnil domov, do-kler ne bo konec vojne in so dotične vesti, ki so krožile po iistih, neutemeljene. Pač pa imato njegovi naj-bližnji sorodniki od njega poročilo, da uživa na Francoskem vse udobnosti in da ravnajo franeoske oblasti ž njim vseskoz pozorno in in vljudno. Razbojniška družba pred sodi-ščem. V Zagrebu se začne 21. t. m. sodna obravnava, ki bo trajala 14 dni. Obtožena je razbojniška družba: Stjepan Kunštck, Franjo norvatić, jn Anka Badrić s kakimi 30 tovariši. Obtoženi so petih roparskih umorov :n brezštevila vlomov. V Krapinske Topiice na Krvat-skern je došlo do 50. maja 711 oseb. V aeroplanu v sovražno deželo, ie res zelo j^petozaniaiiva voina drama v treh delih, katera se samo se danes vkh v kino »Ideal«. Velik smeh vzbudi veseloigra »Moteni medeni tedni«. — Jutri »Model<. Drama v petih delih z Lido Borelli v glavni vlogi. Odletel je kanarček iz stanovanja na Jurčičevem trgu št. 2, prvo nadstropje. Kdor ga je vjel, naj ga odda tamkaj proti nagradi. Razne stvari. * Bolezen grškega kralja. Ve- černi buletin z dne 10. junija pravi: temperatura 37°, žila 102, dihanje 17, rana boljša, lahno vnetje ledvic, al-b!!nina nekoliko več. * Etna }t začel zopet bruhati. 2 bruhanjem so združeni potresni šunki. * Ruski vrhovni poveljnlk Niko-laj Nikolajević se nahaja, kakor po-roča „N. fr. Pr." v Moskvi, kjer da se bo moral dati operirati. * Sin Oskar VVHđeja padel. Iz Ženeve poročajo, da je sin Oskar Wildfja, Ciril, ki je spremenil potem, ko je bil njegov oče obsojen v ječo, svoje ime v Hallanđ, padel sredi maja kot kapltan artilerije v Flandriji. * Umor italilanskega rezervista. Iz Lugana poročajo: Neki iz Fran-coskega došli italijanski rezervist je umoril v napadu blaznosti obeinskega tajnika svoje domovne občine Bove pri Cuneji, Giordana. * Draginia mesa na Ruskem „Nevoje Vremja* poroča, da je 2. junija množica kupovalk vdrla v neko prodajalno mesa, ogorčena nad dra-ginjo in vsleđ prodaje liviandskega mesa. Pri tem pogromu so bili proda-jalci osebno napadeni in tepeni. Po liciji se je komai posrećilo razgnati množico žensk in napraviti zopet mir in red. * Drafinja v Varšavi. „Rieč" poroča iz Varšave: Draginia v V'ar-šavi vedno boli narašča. Zlasti cene mesa so zelo poskočile. V dctajlni prodaii velia sedaj funt mesa 90 ko-pejk, medtem ko stane v mirnih časih samo 15 kopejk. * Kardinali Amette proti novi pariški modi. Iz Ženeve poročajo: „Cri de Pariš" nazr.anja: V plakatih kardinala Amette, ki so nabiti v pariških cerkvah, odreka ta vsem onim Parižankam, ki nosijo kriia samo do kolen in pregloboko izrezane bluze, odvezo. * Potop angleškega parnika. Iz Batavije poročajo: Angleški parnik „Zweenau s 1470 tonami se je v Ma-durski cesti potopil. Pet moz posadke in 11 potnikov je utonilo, os'ialim je prišel na pomoč neki • nizozemski parnik. * Slikar Flashar umri. Iz Mo-nakoiega porečajo: Pretcčeni teden je umri v svojem ateljeju slikar Fiashar. Od leta 18S3. je neprenehoma deloval pri listu „Fiiesrende Blattcr". * Sven Hedinova knjiga o vojni. „Frankfurter Zeitung poroča iz Stock-holrna: Sven Hedinova knjiga o vojni je izšla istočasno v Londonu in New Vorku v jako obširni n2k!adi. Tuđi v Španiji bo izšla tej slična knjiga. Ako jo bodo smeli izdati tuđi v Italiji, o lem se razpravljajo. * Italijanski slikar Sartorio iz-ginil. Iz Lugano poročajo: Med po-drobnimi poročili z bojnega polja je zanimivo dejstvo, da je znameniti italijanski slikar Sartorio izginil Mudil se je na bojišču ob Soči in tamkaj zbiral motive za svoje slike. Že tri dni nimaio o njem nobenega sledu. Tuđi v pcročevalski stan se se ni vrnil. * Preveč prijazna napram fran-coskim mornarjem od vjete posadke podmorskega čolna „Curie", katere so te dni odpeljali iz Gradca, je bila neka dama „RdeČega križa" na graš-kem kolodvoru, ki jim je nosila okrepčila, dajala cigarete ter je z njimi ćelo franeosko govorila. Nekateri urad-niki so intervenirali ter naznanili — kakor poročajo graški listi — ćelo zadevo vodstvu „Rdečega križa*. * Ljubavna zaloigra se je zgodila v neki gostilni v Požunu na Ogrskem. Neki bančni uradnik iz Dfbrecina, ki služi sedaj prostovoljnu kot ognjičar pri artiljeriji, je v dotični gostilni prenočeval s svojo nevesto Margito Kovacsevo. Ta draga nevestd je svojega ženina — baje iz Ijubo-sumnosti — zavratno ustrelila in potem še sebe ustrelila. * Literati. Znana je uloga, ki jo je igral pesnik in pisatelj Gabriele d* Annunzio v zadnjem stadiju italijan-skih priprav za vojno proti Avstnji. Bolj s spretno reklamo kakor s svojimi deli si je d' Annunzio pridobil v italijanskem svetu veljavo, vsled katere je pač eden prvih reprezentantov italijunske kultura in življenskih ter kulturnih idej, za katerih nositelja se smatra italijanski narod. Napačno pa bi bilo misliti, da je Gabriele d' Annuncio edini literat, ki igra v se-danji vojni kako vlogo. Koj od trenutka, ko je nemška armada prekoračila belgijsko mejo, se je oglasil mož, ki ima še vse drugačno literarno ve-ljavnost kakor Gabriele d' Annunzio. To je Maurice Maeterlinck. Ta je ćelo popotoval po Francoskem in Italijanskem, prirejal predavanja po raznih mestih in z vso svojo veliko umet-nostjo, buditi čute in jih razpthovati, nctil bojno razpoloženje proti Nemčiji. Dalje Mauricce Barres, član franeoske akademije, sicer zmernokatoliSkega mišlienja a odličen in duhovit pisatelj. Barrčs spi^e, odkarse je začela vojna vsak dan članek za „Fcho de Pariš** in je gotovo eden najuplivnejših vo-diteljcv javnega duha na Francoskem. Potem Romain Rolland, Alfred Capus — tuđi ta dva spadata med prve glasnike v sedanji vojni. Zdaj nam je misterijozen poznavalec španskih vaši ra7odel, da je tuđi spanski pesnik Perez Galdos zakoprnel po lavorikah d' Annunzia ter hujska na vojno in da je tuđi pesnik Braga, tega časa prezident portugalske republike, prijatelj vojne. Pri vsem tem je, ne glede na vojno, zanlinivo le to, kako veljavo imajo v romanskih deželah pes-niki in pisatelji, še veliko večjo, kakor na Angleškem časnikarji in na Nem-škem vseučiliški profesorji. Najtiša poučila. Revolucija v Mehiki. Pariz, 10. junija. (Kor. urad.) »Temps ^oroča: Mehikansko posla-ništvo v Parizu je bilo obvešceno s kabelsko brzojavko, da so konsritu-cionalisti pod generalom Caranzo po petclne\nern hoju pri Leonu premn-gali reakcijonarje, ki so bili pod vodstvom Vile. Armada Caranze je vple-nila ves tren in celo artiljerijo so-vražnika. Reakciionarji so se umak-nili v severni del Mehike. Danass; list obsega 4 strini. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteoroiosično poročilo. VlSIoa nad morjein 306-J Sredn 1 iračni tlak 7"1 mm § °""D- mel^ 1= Vetlovi Nebo "" vanja v mm £ 2 12. 2. pop.l 7374 1 28 5 ' si. ivzh. jasno „ 9. zv. ! 736 6 ' 22 4 brezvetr. brezoblač. 13. 7. zj. 736 1 17 3 si. jvzh , „ 2. pop. 733 2 28-2 sr. jvzh. jasno „ 9. zv. 7326 ; 213 brezveti. oblačno 14. 7. zj. 7324 191 si. jug del. jasno Srednja temperatura sobote 22 4 , norm-17 4, nedelie 22 3, norm. 175U. Padavma v 24 urah 0*0 mm in 0*0 mm \ SAM\TORIUM • EMONA / iZA-NOTRANJC IN■ KIM JR(iiCNE-DOLETAJI L ■PURGDNlSmCA 7 LtJUBLUAIMA ■ kohen^kega l^ica- ^ f 1 sef-zdra^kfhtwvj^Dr-FR DERGANC \ Uiiifnirn priporoča VlLllillLK Harodna tiskarna, Spr«|aioct tako] Izvežbasega brivskega poiila. Plaća 40—48 krcn mesečno in lirano. Ponudbe na Rermina Bukovčan, Postofna. 1413 Ižčem Vstop 1. iulija. 11-1« Dr. Josip Sernec, Celje. izurjeoa v šivanju, spretna in urna sprejaio se v trajno službo za takojimi nastop v modni trgovini P. Jfagšič, £jubljana. 1425 ISčc se mlad in spreten ki obvladaje v govoru in oisavi slo- venščino in rem^čino. Prednost imajo taki, ki znalo steno^rafirati. Ponudbe z navedbo plače na naslov: dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik v Siovenjgradcu. 1405 Išče se 1415 V ^? ^ H vesča meŠane stroke za trgovino na deželi. Ponudbe na U2ravni>tvo »SIov. Naroda« vcđ „PrOfilfalka 1415". Spreten, sestavlfanfe bilance zsio-žea, vojažčino prost 1419 kujitfovoiliiSi a veletrgovino na Reki se i££e. Pokoji: Perfekten korespondent za nemški in hrvatski event. it.ilijanski jezik in uron računar. Fonudniki, čc mogodc absoivcnti trg. visoke Sole, naj ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo pKi«?e vposlieio pod šifro: MW. H. 6679". na Itudolla Mosse, DunaJ I., SeilerstAlte 2. fjŽElODČmTi/tKPJRAi rilehrndrjD PICCGlhja f I I v Ljubljani < MZPOSILJA a ____ f/PO POVZETJU 1 stokisnica 20 vin. Izobražena «i| g a n m tm iS^ ^5 I I £ 4i* ^ I Ž 4J %g% k dvema deklicama n mm pod moteli pooolL Pismene ponudbe sprejrne upravništvo »Sloven. Naroda« pnd šifro ,,VzgO- litoliica !372", 1372 lSyIjlLyO i^iuHinkOliu cvetralno tuđi žensko meč, obć'h r!e-želnih jezikov zmožne^a. spreJ9£GSta Dosedanjo službovanje, plačilni zahte- vek in dan mocjočerja nastopa je v po- nudbi navesti. Sprcjtncm tuđi knfigovoiljo al! knMgo^Gdkinjo. Peter Majdič, Celje. 1416 - -r —-— m « pi m • »-■•------»- w -----— Iti J i S « V U u li 1II j U In 1422 le boljša starej^a moč se za boljšo iino trgovino tukaj Na naslov „trgovina št i00 142211 na upravaiitvo »Slovenskima Nareda«. livu liyy$ku JuiluuiimO ena ali dve prodajalki mešane stroke ia krepak deček kot se spra|m@]o takoj pri tvrcikl i iBarevc Un Sp. Štajerska. 1404 imMiMbti PultlOiiikil spcejme 4akoj pod u^odnimi pogoji v službovanje oziroma učenje parni Mlin 3. Zafravec, Sreoišce (polstrau) na Siajerskera. Ponudbe nasloviti je omenjenemu. 1421 Ivan Kranjc, c. in %r. porocni^ v re$. in c. }y. da-jzm cc;i$icni. Pepicrt Kvanjcnj. Pelerini, posestnica in trgovca hci, ■ffii peročena. >*Sfr~ 1423 Ljukljana-Skocijan. dns 14. junija 1915, fflamesto rsakega posebnega obvestila). f. K. KJ11IEI g puškar — * SeleniHipva ulica št. 6 ^«T^:::i««r pušk, samokresov, iovskthiotrebscin kakor tud i umeialni ogenj po na nižph cenah, Popravila pušk, samokresov toČaa in solidno. Cenovnik zastorsj in poštnine prosto. Cenovnik zastoni in poštnine prosto Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in I znancem pretužno vest, da je naša prisrčno ljubljena mamica, stara mamica, sestra, teta.svakinja in tašča gospa Terezija Magušar posestnica danes ob pol 2. pop., previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. I Pogreb predrageb nam pokojnice bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob I pol 5. uri popoldne iz hišc žalosti na pokopaiišČe v Kropi. Predrago pokojnico priporoČamo v pobožno molitev in blag spomin. V KROPI, 12. junija \915. 1424 ŽalujoČe družine: Magušar, Planinec, Dr. Olip, ŠušterSič, Pollak, Župan.