t&utLska.
aTprayica
GLASILO KOMUIVISTICTTSTB PARTIJ® SLOVENIJE
Poštnina plačana t gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Protest vojaške uprave JA zaradi izvažanja strojev. — Anketna komisija ZN V Grčiji.
Otvoritev poljskega Sejma. — Proces v Skoplju, — Koroške vesti.
Delo Ljudskih izobraževalnih svetov. — Vtisi s fizkulturnega kongresa. Pomen ustanovitve generalnih in glavnih direkcij. — Nove gospodarske uredbe.
V britanski coni Nemčije so formacije bivše hitlerjevske vojske. — Francija predlaga, naj bi upravo nad Porurjem prevzela organizacija ZN.
Leto VIII. - Št. 31.	|	Ljubljana,	četrtek,	6.	februarja	194?	J	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih	|	Mesečna	naročnina	Din	43.—_____I__________Cena	Din	2.—
PROTEST VOJAŠKE UPRAVE JA angloameriški vojaški upravi zaradi odvažanja strojev in tovarniških naprav iz Julijske kraiine
Opatija, 5. febr. Vojaška uprava JA za cono »B« Julijske krajine je poslala ze vrsto protestov skupni ekonomski komisiji, včeraj pa je poslala protest an-gioameriški vojaški upravi za cono »A« zaradi neprestanega kršenja sporazuma Morgan-Jovanovič in odvažanja 9tro.jnih naprav iz kra jev, ki na j bi pr upadli Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
V protestu je rečeno, da so bila že večkrat poudarjena in so tudi dobro znana načela, po katerih se morata ravnati obe vojaški upravi pri upravljanju ozemelj, na katere je razdeljena Julijska krajina. Ta načela so bila poudarjena najprej v devinskem sporazumu, nato pa še večkrat v zvezi z raznimi dogodki, ki so bili sporočeni svetovni javnosti.
Glede na to, da je bila Julijska krajina že od nekdaj celota, čeprav je razdeljena na dve coni, je bilo jasno, da bo treba mnoge stvari reševati skupno. V ta namen je devinski sporazum odredil ustanovitev skupne ekonomske komisije med dvema vojaškima upravama, ki bo imela nalogo reševati tista vprašanja, ki bi imela pomen za eno, kakor tudi za drugo vojaško upravo. Iz sejnih zapisnikov ekonomske komisije se da natančno ugotoviti, kakšno stališče sta zavzemali ena in druga delgacija ob raznih vprašanjih. Jugoslovanska delegacija je stalno in vztrajno zagovarjala stališče spoštovanja devinskega sporazuma in v njem poudarjenih principov, ko se je borila za koristi ljudstva na tem ozemlju. Angloameriška delegacija pa je s svojim ravnanjem in enostransko razlago izigravala vsako prizadevanje jugoslovanske delegacije, kakor tudi sam devinski^ sporazum. Najzgovornejši dokaz za to je vprašanje, ki se je že več mesecev obravnavalo na sejah skupne ekonomske komisije, to je vprašanje odvažanja strojev in materiala iz tistega dela cone »A«, ki naj bi po načrtu mirovne^ pogodbe z Italijo pripadel Jugoslaviji, t. j- iz Pulja in delov Slovenskega Primorja.
Odvažati so začeli že v aprilu in maju 1946, o čemer je jugoslovanska delegacija poročala na sejah z dne 81. maja in 10. junija 1946. Odgovarjajoč na našo zahtevo, da se odvažanje prepreči in vrne, kar je bilo odpeljanega, je angloameriška delegacija skušala dokazati, da ekonomska komisija ni pristojna presojati, kaj je šteti za napravo in kaj ne. Očitno je, da so hoteli pridobiti na času. Ko pa se to ni posrečilo, so obljubili, da bo odvažanje ustavljeno.
Ta obljuba ni bila izpolnjena, temveč se je izvažanje še povečalo in je doseglo višek v januarju 1947. V razdobju od aprila 1946 do konca leta so odpeljali med drugim stroje iz tekstilne tovarne r Podgori, velik transformator iz Opčin in vrsto tovarniških naprav iz Pulja.
Opozarjajoč stalno na grobo kršenje devinskega sporazuma je naša delegacija odločno zahtevala, naj preneha enostransko postopanje angloameriškili okupacijskih oblasti, vendar so bile njene zahteve brezuspešne. Proti koncu leta 1946 in v začetku leta 1947 se je zvedelo za sklepe, ki jih vsebuje načrt mirovne pogodbe z Italijo in po katerih bi Pulj in del Slovenskega Primorja, ki sta pod angloameriško vojaško upravo, morala pripasti Jugoslaviji. Kakor hitro se je zvedelo za to, se je pustošenje teh krajev in odvažanje vsega, pa celo tistega, kar bi tudi po omenjenem načrtu ■pogodbe moralo pripasti Jugoslaviji, spremenilo naravnost v vandalstvo.
Na jugoslovanske zahteve so bili dani različni odgovori, toda niti eden odgovor ni bil zadovoljiv. Na seji 19. decembra 1946 je bilo rečeno, da sc odvažanje strojev in materiala ne bo ustavilo, pa naj hi tudi bilo to - nepravilno, major Copper pa je izjavil, da je edini način, da se rešijo te naprave ta, da jih Jugoslavija kupi. Ta predlog je bil stavljen vnovič na .seji z dne 14. januarja 1947. Na isti seji je izjavil major Copper, da je odvažanje iz Pulja Interna stvar angloameriške vojaške uprave, ki lahko dela na svojem ozemlju, kar hoče. Toda, ker je bila argumentacija, ki jo je dala jugoslovanska delegacija, preveč jasna in ker je bila dokazana kršitev sporazuma Morgan-Jovanovič. na pdlagi katerega nobeni vojaški upravi ni dovoljeno, da dela, kar hoče, je angloameriški tisk štel za potrebno, da poskuša prekiniti diskusijo o odvažanju iz Pulja.
Tako stališče in tako ravnanje dokazuje samovoljo in pripravljenost anglo-ameriških okupacijskih oblasti, da opu-stošijo Pulj do konca kljub temu, da je to kršitev ne samo obstoječih sporazumov, aiftpak tudi vseh priznanih mednarodnih načel prava in pravičnosti, da ne govorimo o zavezniških odnosih in sodelovanju, k bi ga lahko pričakovali.
Po izjavi, ki jo je 17. januarja 1947 dal predsednik angloameriške delegacije, ki je visok in pristojen organ okupacijskih oblasti, da je vsako odvažanje iz Pulja prepovedano, bi bilo normalno, da se to tudi izvede. Toda dejstva govore drugače in dokazujejo, da so 26. januarja 1947 odpeljali iz arzenala v Pulju na vojaških kamionih 90 elektromotorjev. Da se poveča pustošenje v Slovenskem Primorju so odpeljali naprave z železniških postaj Sežane, Prvačine, Volčje gore, Sv. gore. Sv. Petra in Gorice. Tu so poskušali odpeljati tudi naprave cementne tovarne, ki pa so jih tamkajšnji delavci komaj rešili. Dejstva govore tudi o tem, da v Pulju po izjavi z dne 19. decembra 1946 ter izjavah z dne 14. in 17. januarja 1947 pospešeno
I in v naglici pripravljajo za odvoz vse, j kar se le da.
Prav tako vsa ta dejstva pojasnjujejo tudi tendenco, ki se skriva za izjavo z j dne 17. januarja 1947, da se namreč pred svetovno in jugoslovansko javnostjo izjavi, da ne bodo več odvažali, dejansko pa se odvažanje nadaljuje, okupacijska oblast pa si je postavila za nalogo, da se izogne diskusiji v ekonomski komisiji, ker ta kot pristojni organ za vsa skupna vprašanja te vrste najbolj ovira in kompromitira enostransko i ravnanje, samovoljo in izmikanje angloameriške vojaške uprave sodelovanju z vojaško upravo JA v mirni dobi. IJs#« kler ne bo po diplomatskih kanalih postavljeno in bo moralo biti tudi rešeno to vprašanje, sq postavi ljudstvo na tem ozemlju in Jugoslavijo pred gotovo dejstvo, t. j. pred popolno izpraznitev krajev, o katerih je bilo govora.
Na podlagi navedenih dejstev protestira vojaška uprava JA cone »B« proti vsakemu nadaljneqmu odvažanju iz Pulja in Slovenskega Primorja, zahteva, da vrnejo vse doslej protipravno odpeljane naprave, stroji in material zopet na svoje mesto ter opozarja na to, da se iz podatkov, ki jih ima na razpolago, vidi, da za enkrat kljub vsem izjavam in obljubam ni nikakega namena, da bi preprečili odvažanje, ampak se celo pripravlja odvažanje naprav iz ladjedelnice »Scoglio Olivi«. Vojaška uprava se ne strinja s tem. da ekonomska komisija ni bila in ni pristojna za obravnavanje vprašanj, o katerih je govora, in je mnenja, da pomeni vprašanje odvažanja materiala iz Pulja in Slovenskega Primorja velik gospodarski udarec za prebivalstvo tega kraja in da se mora to vprašanje rešiti, pri čemer se ni treba izogibati diskusiji.
Vojaška uprava JA se ne more strinjati z izjavo, da so tozadevni postopki samo interna stvar angloameriške vojaške uprave. Nasprotno, to je še prav posebno skupna stvar obeh vojaških uprav, zlasti če jo gledamo iz perspektive priključitve teh krajev k Jugoslaviji. Vojaški upravi JA ni in ne more biti vseeno, ali bo Pulj prišel v sestav Jugoslavije kot mesto, ki bo imelo pogoje za gospodarsko, kulturno in drugo življenje, ali pa bo v tistem trenutku popolnoma oropano.
Na koncu protesta je ugotovitev, da ■pomeni postopanje v omenjenih krajih, ki še vedno ni prenehalo, izigravanje sporazuma Morgan-Jovanovič, prav tako pa tudi načrta mirovne pogodbe in se zahteva, naj se to vprašanje že enkrat načne talko, kakor to terjajo obveze, ki vežejo obe strani, in naj se ta stvar reši sporazumno z vojaško upravo JA za cono »B« Julijske krajine.
★ ★ ★
ZASEDANJE ANKETNE KOMISIJE ZN V GRČIJI
Grški monarhofašisti bi radi prikrili resnico o pravih vzrokih dogodkov v Greifi
Atene, 5. febr. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Anketna komisija Varnostnega sveta je pričela zasedati 30. januarja v Atenah, toda doslej je storila še zelo malo glede izpolnitve svojih nalog, ker so prispeli predstavniki Jugoslavije in Albanije z zamudo, ker je grška vlada zavlačevala izdajo potnih listov.
„ Delegat Albanije je prispel v Atene sele 3. t. m. popoldne, ko je komisija že končala četrto sejo.
Na prvih štirih sejah je sprejela komisija nekaj sklepov, ki se nanašajo v glavnem na vprašanje postopka.
Komisija je sklenila, da ne bo sprejela kakih posenbih pravil glede postopka, razen v primeru potrebe. Predstavniki vsake od 11 držav članic Varnostnega sveta bodo predsedovali po abecednem redu. Komisija je sklenila, da bodo vse seje v prisotnosti predstavnikov tiska, razen v primerih, ko bo to komisija posebej prepovedala.
V petek popoldne je poslušala komisija izjavo bolgarskega delegata Ku-liševn in jugoslovanskega delegata Josipa Djerdje.
Predstavnik vlade FLRJ je podal izjavo, v kateri je poudaril naslednje:
4. Da bi lahko opravila komisija »vo-,jo nalogo, je neobhodno potrebno, da proučijo Člani komisije položaj temeljito in kar najbolj resno;
2. anketa naj poteka javno v prisotnosti predstavnikov tiska in pred očmi svetovne javnosti;
3. za uspešno delo komisije je neobhodno potrebno, da bi predstavnik jugoslovanske vlade dejansko in aktivno sodeloval v komisiji in bi bila udeležba pri delu stalna, t. j. ves čas dela.
Na svoji seji je komisija v soboto dopoldne sklenila, da bo glavno delo
opravljeno v Atenah, ker imajo predstavniki FLRJ, Bolgarije in Albanije potrebna polnomočja in ves material, ki je potreben za obrazložitev stališč svojih vlad. Komisija pa ni ničesar odločila o obsegu udeležbe predstavnikov FLRJ in drugih dežel pri njenem delu.
Vedno bolj jasno se kaže težnja grških monarhofašističnih krogov in njihovih inozemskih pomagačev, da bi prikrili resnico pred komisijo in svetovno javnostjo in se izognili vprašanju o položaju v Grčiji, da bi čim bolj skrajšali bivanje komisije v Grčiji, posebno pa v Atenah ter tako zmanjšali zelo važno vlogo tožilcev današnjega grškega režima, ki izziva nemire na Balkanu.
Zelo različni so poskusi grških mo-narhofašistov in njihovih inozemskih pomagačev, da bi prikrili resnico in preprečili temeljito preiskavo v Grčiji v zvezi s povzročitelji državljanske vojne.
Policija v Atenah je dala izbrisati povsod napise »Smrt Bolgarom!« — znak ksitosov, ki so lahko pisali take stvari neovirano im z odobritvijo policije že od decembra 1944. List »Rizespa-stis« poroča, da je vlada razpustila koncentracijsko taborišče »Pavle Melasu«, internirance pa je poslala v druge trdnjave.
V parlamentu si predstavniki vlade z vsemi silami prizadevajo, da bi zadušili in oslabili glas resnice. Na seji parlamenta je izjavil poslanec liberalne stranke Rendis, da grozi Grčiji nevarnost, da postane druga Španija in bo v Grčiji vzpostavljena diktatura. Nato je vstal Tsaldaris in vprašal govornika, ce je umestno, da govori tako, ko biva v Grčiji anketna komisija.
Na isti seji je izjavil poslanec liberalne stranke Hrizostonos, da so pripravile desničarske stranke in organizacije teren za sedanjo državljansko vojno, pri čemer so ubijale levičarske in druge demokrate ter izvrševali aretacije ne sa-
mo komunistov, ampak tudi demokratov. Nato je zahteval minister za trgovinsko mornarico Avram, da bi opustili ostro debato zaradi prisotnosti amketne komisije.
Grški reakcionarni listi pozivajo komisijo, da bi čim prej odpotovala iz Aten v Solun in od tam v sosedne dežele. Grški monarhofašisti, ki poskušajo prikriti xesnico in preprečiti komisiji možnost, da bi izvršila naloge, določene v resoluciji Varnostnega sveta z dne 19. decembra, dobivajo podporo od predstavnikov mednarodne reakcije. To se posebno vidi iz poskusov, da hočejo že od prvega dne prikriti delo komisije pred javnostjo in da bi delala komisija po metodah tajne diplomacije.
Reakcionarni listi ameriške in angleške delegacije odkrito pišejo, da se ne sme ponoviti napaka pariške konference, ko so dovolili dostop novinarjem na vse seje. Čeprav je bilo sklenjeno, da bodo novinarji prisostvovali sejam, do danes še niso mogli prisostvovati nobeni seji. Po vsaki seji so tiskovne konference o tem, kaj se je godilo na seji, toda poročevalci često izpuščajo važne podrobnosti. Tako n. pr. niso sporočili novinarjem zelo važne in karakteristične podrobnosti, ko je predlagal ameriški predstavnik Eteridge, naj bi smeli prisostvovati predstavniki Jugoslavije in ostalih treh držav, ki niso članice komisije, samo sejam komisije, katerim prisostvujejo predstavniki tiska.
Prav tako je značilno, da je kljub važnosti dela te komisije za svetovno javnost nenavadno malo predstavnikov važnejšega ameriškega, angleškega in francoskega tiska v Atenah. To razlagajo tu kot jasno izražene težnje grških mo-narhofašistov in mednarodne reakcije, da bi prikrili pred svetovno javnostjo dejstvo, da so oni povzročili v Grčiji državljansko vojno in da ogrožajo mir na Balkanu.
Krutost 'n (inizem angleških stražnikov
do smrtno ranjenih jugoslovanskih predstavnikov v Neaplju
Rim, 5. febr. Dopisnik Tanjuga poroča:	Postopanje	britanskih vojaških
osebnosti in cinizem četnikov jio uboju Glunčiča osvetljuje dejstvo, da so vrgli angleški stražniki težko ranjena jugoslovanska predstavnika Glunčiča in En-gela kot vreči na kamion, ko ju je bilo treba prepeljati v bolnišnico.
Takoj nato je prišel v bolnišnico nek agent angseške vojaške policije in smehljaje vprašal: »Kaj še nista umrla?« Pozneje je prišel v bolnišnico major angleške policije v spremstvu nekega četnika, da zasliši zmrcvarjenega Engela.
Kljub protestom in zahtevi Engela, nuj se četnik odstrani iz sobe, angleški oficir tega ni dopustil.
Višek cinizma četniških zlikovcev pa je dejstvo, da je privedel četnik Markovič — eden izmed organizatorjev uboja Glunčiča — v noči po uboju 25. januarja skupino četnikov pod okno Glun-čičeve vdove, da so tam prepevali pesmi.
Jugoslovansko predstavništvo je že prej zahtevalo aretacijo Markoviča, Angleži pa so uradno odgovorili, da ga ne morejo najti.
Ves italijanski tisk obsoja britanske okupacijske oblasti zaradi umora V. Glunčiča
Rim, 5. febr. Dopisnik Tanjuga poročaj Italijanski listi prinašajo obširna poročila o tiskovni konferenci, na kateri je dr. Smodlaka pojasnil podrobnost o aločinskem napadu četnikov na uradna jugoslovanska predstavnika Vi-cka Glunčiča in Josipa Engela. Vsi listi obsojajo ta zločin in citirajo besede dr. Smodlake, da je to rezultat politike britanskih vojaških oblasti proti jugoslovanskim izdajalcem in vojnim zločincem v Italiji.
V članku z naslovom »Britanske vojaške oblasti ščitijo vojne zločince« navaja list »Unita« izjavo dr. Smodlake in poudarja, da britanske vojaške oblasti ne zapirajo jugoslovanskih vojnih zločincev, Id se prosto gibl jejo po Italiji 'in vodijo lažno klevetniško kampanjo proti novi Jugoslaviji in ne vršijo terorja samo v taboriščih, ampak tudi nad italijanskim prebivalstvom — nad slehernim, ki pokaže svoje demokratično mišljenje. List tudi naglasa, da britanske oblasti vedo, kje so jugoslovanski izdajalci in vojni zločinci, vendar jih nočejo izročiti jugoslovanski, vladi. »Tako ravnanje,« piše »Unita«, »je nevarno za zdravo ureditev na svetu, za medsebojno sporazumevanje in miroljubno sodelovanje narodov.«
»Progresso dTtalia« objavlja članek o tiskovni konferenci dr. Smodlake v Rimu, ter poudarja besede dr. Smodlake, da je to eden najtežjih incidentov med jugoslovanskimi in britanskimi oblastmi v Italiji in da jugoslovanska vlada zahteva popolno zadoščenje. Nato je poudarjeno dejstvo, da nosijo polno odgovornost za zločin britanske vojaške oblasti, ki niso intervenirale niti pozvale angleških vojakov ali vojaške policije, da bi preprečili četniški napad.
Nadalje se navaja v članku izjava dr. Smodlake, da kljub zahtevam jugoslovanske vlade in ponudbi sodelovanja britanske vojaške oblasti nočejo izročiti jugoslovanskih vojnih zločincev, niti tistih, ki so v taboriščih pod zavezniškim ■poveljstvom.
Končno opozarja list na izjavo dr. Smodlake, da je italijanska vlada izrazila jugoslovanski vladi obžalovanje za-
radi tega dogodka, izražajoč upanje, da italijanski narod ne bo dovolil, da bi na njegovem ozemlju ostali jugoslovanski vojni zločinci, ki lahko ovirajo odnose med Italijo in Jugoslavijo, čim bo Italija postala gospodar v svoji lastni hiši.
»Avanti« pravi v članku z naslovom »Zavezniške oblasti ne marajo, da bi se
20.000	Jugoslovanov iz Italije vrnilo v domovino«, da zavezniške vojaške oblasti nočejo izdati dovoljenj za povratek beguncev v Jugoslavijo.
Celo kvahmkvistični »Buon senso« poudarja besede dr. Smodlake, da italijanski narod, ko bo postal gospodar v svoji hiši, ne bo dovolil, da bo na njegovem ozemlju prebivalo toliko jugoslovanskih vojnih zločincev, ki bi s svojim delovanjem motili odnose med Italijo in Jugoslavijo. List naglasa, da so britanske vojaške oblasti krive, da se je zgodil ta zločin, ker ga niso hotele preprečiti in ker nočejo izročiti Jugoslaviji vojnih zločincev, ki so v conah pod zavezniško upravo.
Tudi monarhistični list »Corriere delta Nazione« ostro obsoja ta zločin in piše: »Izlivi krvavega sovraštva v taborišču Porto Reale vzbujajo ogorčenje civiliziranega sveta. Tudi mi, ki že stoletja pripadamo civiliziranemu svetu in ki hočemo ostati taki, moramo obsoditi ta zločin.«
Dr. Smodlaka izročil zavezniškemu predstavništvu v Rimu noto zaradi zločina v Neaplju
Rim, 5. febr. Dopisnik Tanjuga poroča:
Jugoslovanski predstavnik v zavezniškem svetodajnem svetu za Italijo dr. Smodlaka je izročil generalu Mat-thevvsu, šefu komisije za zvezo in za civilne stvari glavnega štaba zavezniških sil, noto o zahtevah jugoslovanske vlade, ki jih stavlja zavezniškim vojnim oblastem v Italiji zaradi zločinskega napada na jugoslovanske predstavnike v četniškem taborišču v Neaplju,
Papeška komisija za socialno pomoč vsestransko podpira vojne zločince, ki odhajajo iz Italije - piše »Unita«
Trst, 5. febr. Dopisnik Tanjuga poroča:
List »Unita je že v dveh zaporednih številkah objavil poročila svojega posebnega dopisnika iz Genove, v katerih razkriva vlogo komisije sv. Stolice za socialno podporo raznim evropskim vojnim zločincem, ki se odpravljajo iz Italije v druge dežele. Do-pvsnik poroča, da se v Genovi vkrcavajo na ladje, ki odhajajo v Španijo ali pa v Latinsko Ameriko vojni zločinci vseh narodnosti. Ti zločinci imajo potne liste in vse potrebne listine, ki jim jih je izdal mednarodni Rdeči križ v Genovi preskrbi pa jim jih komisija sv. Stolice.
V svoji zadnji številki je list priobčil uvodnik, v katerem je med dru-
gim rečeno: »Znano nam je, da je jugoslovanska vlada poslala sekretariatu sv. Stolice dve diplomatski noti, v katerih protestira zaper zaščito, ki jo daje sv. Stolica jugoslovanskim vojnim zločincem. Jugoslovanski noti na odločen način razkrivata aktivnost komisije sv. Stolice za socialno pomoč, ki je preskrbela ustašem in Paveliče-vim ministrom potne liste in finančna sredstva ter jim s tem omogočila, da so pobegnili v dežele Latinske Amerike. S tem je odgovornost te komisije še bolj podčrtana in se mora ta stvar razčistiti pred javnostjo. Za enkrat pa mi še naprej objavljamo vso to umazano trgovino med kriminalnimi tipi in svetostjo, da bi še bolj osvetlili to umazano aktivnost.«
Kompartija dobila naivec glasov pii volitvah v Rio de Janeiro
Rio de Janeiro, 5. febr. (Tass.) Pri volitvah za občinski svet v Rio de Janeiro je Kompartija dobila 103.304 glasov, delavska stranka 82.657, nacionalna demokratska zveza 82.051, socialdemokratska stranka v bloku s skupinami drugih strank 52.689 in republikanska stranka 46.329 glasov.
Na podlagi teh rezultatov bo dobila Kompartija 18 mest v občinskem svetu, dočim bodo imele: delavska stranka 9 mest, nacionalna demokratska zveza 9, socialdemokrati v bloku s skupinami nekaterih drugih strank 6, republikanci 5, levičarska demokratska stranka 1, na-
cionalna delavska stranka 1, in stranka narodnega predstavništva (integralisti odnosno brazilski fašisti) 1 mesto.
Krščansko demokratska, socialno-progresivna, republikansko-demokratska in proletarska stranka niso dobile nobenega mesta v občinskem svetu.
Mario De Antrade Ramos, kandidat socialdemokratske, delavske in vrste manjših strank pri volitvah za senat, je dobil 191.541 glasov, komunistični kandidat Joro Amazonas je dobil 119.756 glasov, kandidat nacionalne demokratske zveze Hetstor Del Trao pa 96.279 glasov.
Otvoritev poljskega Sejma
Varšava, 5. febr. (Tass). Prva seja poljskega Sejma se je pričela 4. februarja. Sejo je otvoril z govorom predsednik »Krajovve rade narodo-we« Bierut. Nato je predsednik izročil začasno predsedstvo starešini poslancev Trombolskemu, članu PPS.
Po zaprisegi poslancev je Tromboi-ski predlagal parlamentarnim skupinam, naj predlagajo kandidate za stalnega maršala (predsednika) Sejma. Predlog, da se izvoli za maršala Sejma eden najstarejših borcev stranke »Stronnictvvo ludowe« Vladislaw Ko-walski, so stavile vse parlamentarne skupine, razen PSL (Mikolajczykova stranka).
Nato so na predlog predstavnikov bloka in drugih parlamentarnih skupin (z izjemo PSL) predlagali kandi-
date za namestnike maršala Sejma: Schwalbe-a (PPS),Sambrowskega (PPR), Barcikovvskega (Stronnictwo demo-kraticzne). Ta predlog je bil soglasno sprejet, — vzdržalo pa se je 28 poslancev (poslanci PSL*.
MikolajCi.yk, ki je govoril, da bi podal predloge parlamentarne skupine PSL, je imel dolg govor, v katerem je trdil ponovno, da volitve na Poljskem takorekoč niso bile svobodne.
Poslanec Zedlovvski, (Stronnictvvo demokraticzne) ki je govoril nato, je dal Mikolajczyku živahen odgovor in pobil njegove neosnovane trditve.
Po ratifikaciji zapriseženega besedila in zakona o volitvah predsednika je bila seja prekinjena do prihodnjega dne.
V SKOPLJU JE ZAKLJUČENA RAZPRAVA PROTI TERORISTOM
Vse poti izdajalcev naših narodov vodilo v monarhofašistično Grčijo, ki je zatočišče teh zločincev
Skoplje, 5. februarja. (Tanjug) Pri nadaljevanju razprave je sodišče v ponedeljek zaslišalo predlagane priče.
Hamdija Emini je kot priča potrdil, da je bil trikrat v Skoplju in od centralnega komiteja dobil navodila za delo komitejev na področju Kosmeta ter program organizacije.
Na vprašanje javnega tožilca, ali so člani balističnih tolp na terenu vedeli za zveze organizacije z inozemstvom, odgovori priča, da so vedeli in da se je stalno govorilo na terenu o tem, da podpirajo organizacijo Turčija, Anglija in Grčija — in da ima zveze tudi s komitejem v Bariju. Od inozemstva je organizacija pričakovala pomoč. »O prehodu čez mejo bi bil takoj obveščen turški konzul, ki bi moral zopet obvestiti angleškega konzula v Skoplju. Na ta način bi bili grški monarho-fašisti takoj obveščeni o točnem času prehoda naših tolp čez mejo. Zaradi lažjega prehoda v Grčijo in da ne bi bilo prevelikih izgub, bi morali monar-hofašisti istočasno izvršiti diverzantski napad na jugoslovansko-grški meji, oziroma izzvati obmejne incidente.«
Priča Hdija Zarič opisuje delo pri organiziranju komiteja v Drenici. Potrdi, da mu je Biljali rekel, da vzdržuje organizacija stike z angleškim konzulom v Skoplju.
Za pričo Efisom Bisi stopi pred sodišče priča Josif Brkič, ki je bil dolgoletni sluga angleškega konzulata in ki je sam izročil angleškemu konzulu Birtenu pismo organizacije »Nacionale Šiptare Demokratik«. Priča navaja, da je konzul Birten, ko je prejel iz njegovih rok pismo, rekel, naj v prihodnje podobna pisma prinašajo sami člani ^organizacije, ali pa naj mu jih pošljejo priporočeno po pošti.
Priča Vele Tasov Mančevski, duhovnik, opisuje zločine balističnih tolovajev v Debru, mučenja prebivalstva in okoliščine, v katerih je prišlo do umora An-drije Andonova.
Priča Tanevski je bil komandant I. bataljona 8. brigade in se boril z balističnimi tolpami. Osebno ne pozna obtoženca Busija. Ko pa so v boju zajeli 20 ba-listov, je prejel pismo Mehmeda Busija, ki se je podpisal kot poveljnik tetovske cone. V pismu grozi z represalijami nad civilnim prebivalstvom, če priča ne bo izpustil zajetih balistov. Obtoženi Busi nato pri soočenju prizna, da je to pismo osebno poslal priči.
Sodišče je nato prebralo razne listine, ki jih je javni tožilec priložil obtožnici. S tem je bilo dokazno postopanje končano.
GOVOR JAVNEGA TOŽILCA LR MAKEDONIJE
Včeraj je pred senatom okrožnega ljudskega sodišča v Skoplju imel zaključni govor javni tožilec LR Makedonije Nikola Vrazalski, ki je med drugim izjavil:
»Med to razpravo je bilo odlično osvetljeno dejstvo, da navdihi, korenine in priprave vseh teh podjetij — katerih rezultati so teroristična dejanja in ustanavljanje različnih proti-ljudskih organizacij — potekajo iz inozemstva, iz Barija, iz monarhofašistič-ne Grčije, od znanih fašističnih hlapcev in njihovih zaščitnikov v inozemstvu.
Ni čudno, da se korenine in izvor vseh teh protiljudskih organizacij pojavljajo v inozemstvu pri tistih, ki se ne morejo pomiriti z novo nastalim položajem v naši državi, ki je rezultat junaškega boja naših narodov. Ne morejo se pomiriti s položajem, ki ga naša država zavzema pri vzpostavljanju miru. svobodnega življenja in vsestranskega razvoja vseh narodov.
Gledajoč stvari tako, kajti drugače jih niti ni mogoče gledati, bomo lahko pravilno ocenili, zakaj se vodi boj proti FLRJ in kdo je v njegovih prvih vrstah. Izhajajoč iz te točke nam bo jasno, zakaj so korenine in izvor vseh protiljudskih podjetij v inozemstvu in zakaj na drugi strani ta podjetja v naši državi med našimi narodi nimajo podlage, ampak slone na bednih ostankih razbitih okupatorjevih hlapcev, na onih, katerih roke so omadeževane s krvjo naših narodov.
Tudi v tem konkretnem primeru ni izdajalsko početje takozvane organizacije »Nacionale Šiptare Demokratih« nič drugega kot podaljšanje protiljudskega delovanja balistov med okupacijo, nadaljevanje dela onih izdajalcev Šiptarjev, ki so v času, ko je plamtela narodno osvobodilna borba bratskega albanskega ljudstva in narodov Jugoslavije, kakor tudi vseh balkanskih narodov, izdajali in se stavljali v neposredno službo fašističnih okupatorjev. Ako pogledapio delo te organizacije kot celote, ako pogledamo delo vsakega njenega člana posebej, bomo videli, da so bili vsi med okupacijo zvesti hlapci okupatorja.
Ni slučai. da so se takoj po osvoboditvi povezali z razbitimi balističnimi tolpami, ki so jih preganjali oddelki naše ljudske armade. Ko pa so izgubili vsako pomoč zavednih šiptarskih množic, so bili prisiljeni k posamičnim terorističnim dejanjem, k iskanju zvez z inozemskimi reakcionarnimi krogi, k begu in iskanju zatočišča v monar-hofnšistični Grčiii, kier izvainjo skupno z monarhofašisfienimi tolpami priprave za vpad v FLRI ter jih istočasno podpirajo v niibnvih borbah proti naprednim demokratičnim silam grškega liudsfva,
Šiptarska manjšina ni sla za temi izdajalci. Šiptarska manjšina ie vedela, da tolpe Izena Trpeze, Sulja Otikja in Reta Grgura ne predstavljajo nič drugega kot poizkn« povratka na temne čase okupacije. Udeležila se je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi borb proti fašističnemu okupatorju, zavedajoč se. da si more samo s skupno borbo izvojevati svoio svobodo, da se razvije in izgradi svoio nacionalno kulturo.«
Nato se je javni tožilec dotaknil pra-
vic šiptareke manjšine v FLRJ in dejal: »Resnice o tem, da je albanska manjšina svobodna v FLRJ in da 60 ji zagotovljene vee pravice in dana polna možnost njenega nemotenega nacionalnega življenja ter nagel razvoj, ne ve samo šip-tarska manjšina, ampak prav tako tudi vsi ti izdajalci, ki stoje pred sodiščem. To resnico so priznati tudi pred sodiščem, ko so po Azemu Moraniju, sekretarju njihove organizacije, dejali, da je šiptarska manjšina v FLRJ svobodna in da so to manjšino namenoma zapeljevali.
Jasno je, da so pri tem svojem izdajalskem početju našli pomoč v inozemstvu pri sovražno razpoloženih elementih do nove Jugoslavije. I prvi i drugi imajo isti cilj: zrušiti ljudsko oblast, najlepšo pridobitev narodno osvobodilne borbe, in obnoviti v FLRJ in zavezniški LR Albaniji staro zgradbo Karadjordje-vičev in Petra Zivkoviča v Jugoslaviji ter Ahmeda Zoguja v Albaniji.
Prav nič ni čudno, če general Hudson obljublja 35.000 pušk in drug material ter moralno pomoč balističnim tolpam v LR Albaniji. Prav nič ni tedaj čudno, če se zahtevajo tuji oficirji, ki bi vodili akcije teh balističnih tolp: prav nič ni čudno, če se^ dobiva^ pri turškem konzulu v Skoplju potni list za bandite, ki morajo v inozemstvo prenašati vohunske podatke in konzulove direktive:	končno ni prav nič
čudno, da so banditi pisali pismo angleškemu konzulu, v katerem ga vprašujejo, ali naj še naprej ostaneio v gozdu, ali pa odidejo v Grčiio. Neizpodbitno je ugotovljeno, da je dva tedna pozneje sledila koncentracija balističnih tolp in kot rezultat te koncentracije odhod proti Grčiji.
Nepobitno dokazano je, da vodijo vse poti izdajalcev naših narodov v monarhofašistično Grčijo, ki je postala zatočišče teh zločincev. Odhajajo tja, ker vedo. da jim bodo dali monarho-fašisti polno podporo, da jim bodo dali odeje, obleko, čevlje, hrano in vojašnice, v katerih bodo živeli vojaško življenje. Odhajajo tja, ker so tesno povezani z njimi in končno odhajajo tja, ker so^ njihovi hlapci, ker so prednji oddelki monarhofašističnih tolp. ki se dan in noč pripravljajo za vpad v FLRJ in Albanijo.«
Nato je javni tožilec razkrinkal vsakega posameznega voditelja posamičnih balističnih tolp, ki so odšle v Grčijo, dokazujoč. da so navadni hlapci okupatorja in izrodki svojega naroda. Govoreč o nadaljnjih dejstvih, ki odkrivajo zločinsko početje teh banditov, je izjavil:
»Zavedali so se, da ne bodo mogli šiptarskih množic povezati 6amo s tistimi gesli, ki so jih razširili. Zato so se spravili zlasti na Slovane, skušajoč jih prikazati kot sovražnike Šiptarjev. Oni vedo, da pripada največja zasluga za uničenje fašizma ravno Slovanom. Prav tako vedo, da so slovanski narodi po vojni najdoslednejši borci za pravični in trajni mir, da so najdoslednejši čuvarji svobode in neodvisnosti malih narodov, da so šli pri svoji državni ureditvi naprej in postali zgled drugim narodom. Oni so to vedeli, zato so pa tudi zavestno razpihovali mržnjo proti Slovanom, služeč s tem tistim sovražnikom miru, ki skušajo ustvariti nekakšen antislovanek!
Koroška dežel, vlada se poslužuie nasilia
za potvarjanje volje slovenskega ljudstva na Koroškem
Slovenji Pliberk, 5. februarja. Nedavno je bila sklicana javna seja občinskega sveta v Slovenjem Pliberku. Takoj po otvoritvi seje je župan pre-čital resolucijo, ki naj bi predstavljala voljo ljudstva po nedeljivi Koroški. Ker je ljudstvo, ki je seji prisostvovalo, spontano protestiralo proti temu potvarjanju njegove volje, je večina občinskih svetnikov zahtevala, naj župan pojasni, zakaj in po čigavem naročilu to dela. Odgovoril je, da je dobil pri deželni vladi in pri okrajnem glavarstvu nalog, da mora tako resolucijo napisati in poslati najkasneje do nedelje 26. t. m. v Celovec. To izjavo je podprl ob-
činski in zastopnik frakcije 5VP Potisk, ki je izjavil, da je občina dobila poleg tega tudi telefonični nalog od deželne vlade v Celovcu, da se to izvede. Ker je ljudstvo proti temu najbolj ogorčeno protestiralo, je drugi zastopnik frakcije OVP Tarman poklical žandarmerijo, ki je bila v ta namen že pripravljena, da napravi red.
Ljudstvu je bila odvzeta vsaka beseda in vsiljena resolucija je bila podpisana od štirih občinskih svetnikov, medtem ko se je pet občinskih svetnikov podpisa vzdržalo ter poslalo protestno resolucijo medzavez-
niškemu svetu zaradi takšnega postopka deželne vlade.
Koroška deželna vlada pa je s tem dejanjem ponovno dokazala, da se tudi danes poslužuje vseh nedemokratičnih sredstev za potvarjanje volje ljudstva. S tem, da hoče izsiliti takšne resolucije v čisto slovenskih krajih, kjer je prebivalstvo bilo skoraj stoodstotno udeleženo v partizanski borbi ter žrtvovalo svoja življenja za to, da se dokončno osvobodi in priključi k svoji matični državi, vršj deželna vlada na Koroškem naj-podlejše potvarjanje volje ljudstva s pomočjo vsiljenih in postavljenih županov.
Avstrijski minister za prosveto je aktivno sodeloval pri germanizaciji koroških Slovencev
Dunaj, 5. februarja:	Dopisnik
Tanjuga poroča:
Slovenci na Koroškem so v pričakovanju pravične rešitve svojih nacionalnih zahtev — da se priključijo k FLRJ — zahtpvali in zahtevajo, da se jim odobri delovanje šol v materinem jeziku. Avstrijska oblastva so vedno odbijala to upravičeno zahtevo koroških Slovencev. Tako je avstrijski minister za prosveto dr. Hurdes na zahtevo Slovenske prosvetne zveze, da se odprejo slovenske šole, v poizkusu, da bi snel z bivših avstrijskih oblastev odgovornost za nasilno germanizacijo koroških Slovencev, 13. januarja t. 1. poslal Zvezi uradni akt pod št. 48.034—VI-15-46. V tem aktu izjavlja, da zahtevi ni mogoče ugoditi zaradi pomanjkanja učiteljev, ki govorijo slovenski jezik«. Avstrij-
ski minister za tem dodaja: »Ta pojav je posledica nacistične šolske politike na Koroškem.«
To je prvo uradno priznanje aktivnega avstrijskega ministra, iz katerega je razvidno, da se je na Koroškem vodila nacistična politika. Dejansko ni bil od plebiscita leta 1920 pa do zloma nacistične Nemčije sprejet noben slovenski dijak v učiteljišče v Celovcu. V 25 letih koroški Slovenci niso dobili torej niti enega mladega učitelja. Za to nosijo odgovornost bivša avstrijska oblastva in nacistični režim po anšlusu leta 1938, kot to priznava sedanji avstrijski minister za prosveto dr. Hurdes. Vendar pa je značilno, da je isti doktor Hurdes opravljal za časa Schuschniggovega nacističnega režima službo- pokrajinskega referenta za Koroško in da na ta način tudi on nosi odgovornost za »nacistično šolsko politiko na Koroškem.«
Primer avstrijskega »odporniškega gibanja«
Dunaj, 5. febr. Tanjug poroča:
Avstrijski uradni krogi se zaman trudijo, da bi tik pred podpisom mirovne pogodbe prikazali, da je obstajalo avstrijsko odporniško gibanje proti nacistični okupaciji. Kakšno je bilo to »odporniško gibanje«, v neki meri osvetljuje tudi izjava koroškega Slovenca F. Višnerja. ki so ga nacisti nasilno odgnali v delovno taborišče v Laxenburgu pri Dunaju. Višner pravi, da je februarja 1945, torej v času, ko je Rdeča armada že vodila borbe na ozemlju Nemčije ter za osvoboditev Budimpešte, ko je Jugoslovanska armada preganjala hitlerjevsko vojsko iz svoje dežele, zavezniške čete pa prodirale v Nemčijo, prišla v taborišče skupina SS-ovcev, in to samo 2 dni pred razpustitvijo taborišča. V taborišču je bilo 2i5 mladih ljudi, med njimi en Gradiščanski Hrvat, en koroški Slovenec in dva Nemca. SS-ovci ©o vse pozvali, da stopijo v SS-oddelke. Temu pozivu se niso odzvali samo gradiščanski Hrvat, koroški Slovenec in 12 Avstrijcev, medtem ko je 199 Avstrijcev in 2 Nemca pristopilo v SS-oddelke.
»Vsa deistva jasne pričale e slovenskem značaiu Koroške11
piše češkoslovaški list »Svobodna zeme«
veznost po prvi svetovni vojni in na-, daljevala z izvajanjem germanizacije. Avstrijske državne oblasti so preganjale slovenske intelektualce, ki so bežali iz Koroške in iskali zavetja v Jugoslaviji. 2e nekaj let pred anšlu-som so bila slovenska posestva na Koroškem dodeljevana Nemcem iz rajha. O usodi Slovencev je odločala znana organizacija »Heimatbund«, katere voditelji so bili veliki' pridigarji nacizma in protislovanskih idej. Leta 1938 so nacisti zasedli Slovensko Koroško in naredili zadnji korak k iztrebljanju Slovencev, ki so jih množično pošiljali v koncentracijska taborišča. Cele slovenske vasi so morale leta 1941 zapustiti svoja ognjišča. Hitler je nameraval Slovence kolonizirati v Ukrajini, tako da bi se za vse čase osvobodil njihovega sosedstva.
Praga, 4. februarja. Dopisnik Tanjuga poroča:
Tednik »Svobodna zemč« objavlja članek, posvečen slovenskemu značaju Koroške in upravičenosti jugoslovanskih zahtev, v katerem se navaja vrsta zgodovinskih dejstev o nesporno slovenskem značaju te pokrajine in naporih nemškega imperializma, da germanizira koroške Slovence, ki so predstavljali oviro za nemško prodiranje proti Sredozemskemu morju. Germanizacija slovenskega življa se izvaja neusmiljeno in v ta namen se izkoriščajo vsa mogoča sredstva: tako gospodarska moč kot politična oblast. Celokupen državni aparat je v službi' germanizacije.
Toda odpornost koroških Slovencev je bila velika. Leta 1913 je bilo samo 5% Slovencev v državni službi. Kar se tiče stališča avstrijskih političnih strank do slovenskega problema, ga popolnoma osvetljuje dejstvo, da je bila avstrijska social - demokratska stranka vedno na strani Nemcev in da nikoli ni branila nacionalnih pravic Slovencev. Šola je bila najnevarnejše orožje v rokah Nemcev, s pomočjo katerega so dušili nacionalno zavest v dušah slovenskih otrok. Da bi dosegel svoje germanizatorske cilje, se nemški imperializem ne ustavlja niti pred najbolj prostaškimi potvorbami, niti pred nasiljem.
Po prvi svetovni vojni je postala Slovenska Koroška žrtev sumljivih političnih mahinacij zaveznikov in Italije, ki so jo nasilno odtrgali od njene prirodne celote. Plebiscit v Slovenski Koroški je bil samo člen v verigi nemških laži in slepitve — člen, ki Je bil skovan s pomočjo mednarodnih čini-tel jev.
S svoje strani je Avstrijska republika poteptala svečano sprejeto ob-
Danes živi v Slovenski Koroški nad
120.000	Slovencev, ki pa nimajo nobene slovenske šole.
List dalje piše, da je bila Slovenska Koroška kljub dolgotrajnemu nemškemu zatiranju stalno v stiku z ostalimi slovanskimi predeli ter da je sodelovala v vseh duhovnih gibanjih Slovencev še iz časa reformacije. Slovenski Celovec je bil središče politične in kulturne aktivnosti.
»Avstrija poizkuša dokazati« — nadaljuje list — »da je Slovenska Koroška z njo gospodarsko povezana. Toda koroško gospodarstvo in industrija sta naravno usmerjeni proti vzhodu po dolini reke Drave in proti jugu k Jadranskemu morju. Za Slovensko Koroško je življenjskega pomena, da bi bil njen lesni izvoz osvobojen carinskih meja, ker se v prvi vrsti izvršuje preko jadranskih pristanišč. Iz vsega tega jasno izhaja slovenski značaj Koroške in njen odnos do Jugoslavije. »Pravica« Avstrije do Slovenske Koroške je podobna pravici tatu, ki smatra ukradeno stvar za svojo, ker se nahaja pri njem.«
»Jugoslavija s polno pravico zahteva popravo meje nasproti Avstriji«
Bern, 5. februarja. (Tanjug) Švicarski list Voix Ouvriere« objavlja uvodni članek, v katerem poudarja upravičenost jugoslovanskih teritorialnih zahtev v pogledu Avstrije. V članku se navaja, da je bil plebiscit leta 1920 nepravilen, ker so bila imena številnih koroških Slovencev izbrisana iz glasovalnih seznamov, medtem ko so avstrijski veleposestniki in industrijci z grožnjami prisilili Slovence, da niso glasovali za priključitev k Jugoslaviji.
»Nasprotno s Fieglovimi izjavami« — je rečeno v članku — »je nemogoče pozabiti, da je bila Avstrija fašistična tudi pred anšlusom. »Heimvvehr«, armada katoliških miličnikov, se z ničemer ni zoperstavila nacistom ko so
List dalje piše, da so se v Avstriji edino koroški Slovenci aktivno borili proti nacistični hitlerjevski okupaciji.
•»Voix Ouvriere« navaja ostala dejstva, ki potrjujejo upravičenost zahtev Jugoslavije nasproti Avstriji, ter omenja, da so Avstrijci aktivno sodelovali v okupaciji Jugoslavije in da nosijo odgovornost za veliko število vojnih zločinov, ki so bili storjeni v tej deželi. Razen tega podčrtava, da so »današnji dejanski gospodarji v Avstriji nacisti ali klerofašisti. ki so pripravili anšlus«.
Ob koncu list ugotavlja, da Jugoslavija s polno pravico^ zahteva popravo meje nasproti Avstriji, s čimer bi se popravile krivice, ki so bile zadane Slovencem z nepravilnim plebiscitom
ti izpremenili Avstrijo v oporišče za | leta 1920, in bi se izpolnila njihova napad na Balkan.«	1	želja, da se priključijo k FLRJ.
★ ★ ★
blok, služeč tistim, ki 60 prevzeli vlogo hujskačev na vojno in ki so istočasno največji sovražniki tudi samih Šiptarjev.
Zavrženi in prezrti od ljudstva so se lotili terorističnih akoij. Kot žrtev njihovih zločinov je padel narodni heroj Mitadin Popovič, ki je vse svoje življenje posvetil ljudstvu in poglabljanju bratskih odnošajev e šiptarsko manjšino, nato Redzer Zajazi, Nemet Zajazi in drugi sinovi ter hčerke delovnega ljudstva. Zaslepljeni in popolnoma pogreznjeni v izdajstvo so se zatekli k tem zločinom, računajoč, da bodo na ta način dosegli svoj cilj. Toda vsaka kapljica krvi, vsako uničeno življenje je še bolj združevalo naše narode, še trdnejši so postajali temelji naše zgradbe.
Kot javni tožilec, ki mora pokazati največjo objektivnost pri obtoževanju, ne morem najti nobene besede, ki bi ©lužila kot olajševalna okolnost obtožencem. Od V6ega početka ©o bili zakleti sovražniki svojega ljudstva. Njihova glavna naloga je obstojala v delovanju proti lastnemu ljudstvu, v delovanju proti narodom Jugoslavije
Na podlagi vsega navedenega in z ozirom na celoten potek razprave, upoštevajoč material, s katerim sodišče razpolaga. smatra javno tožilstvo, da je obtožnica kot celota in posamično za vsakega obtoženca popolnoma utemeliena, da je dokazan vsak njen stavek. Zato predlagam sodišču, naj izreče najtežjo in na.istrožjo kazen za zagrešena kazniva dejanja.«
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA ZA PODPIS MIROVNE POGODBE Z BOLGARIJO IN MADŽARSKO
Beograd, 5. februarja. (Tanjug) Nocoj je odpotovala z brzovlakom v lariz na podpis mirovne pogodbe z Bolg«'; rijo in Madžarsko naša delegacija, ki jo tvorijo: minister za zunanje za-
deve Stanoje Simič, predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljub Colakovič in predsednik kontrolne komisije LR Hrvatske dr. Pavle Gregorič. Pogodba bo podpisana 10. februarja.
Madžarski poslanik je izročil poverilne listine
Beograd, 5. februarja. (Tanjug) Izredni poslanik in opolnomočeni minister Madžarske republike v Beogradu
g. Zoltan Szanto je včeraj dopoldr izročil jKiverilne listine svoje vlač predsedniku Prezidija Ljudske skuj ščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju. Pri i: ročitvi sta bila navzoča sekretar Pri zid i j a Mile Peruničič in minister i zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simi
Za poneverbo 5 let odvzema svobode
Ljubljana, 5. februarja.
Danes je bila pred okrožnim sodiščem razprava proti Kacinu Vinku, bivšemu tajniku obnovitvene zadruge Kranj in okolica. Obtoženi je izrabil svoj položaj in vzel iz zadružne blagajne okrog 8000 din, ki jih je uporabi! v svoje namene. Na svojo roko in brez vednosti zadružnega odbora je organiziral poseben odsek za izdelavo cementne opeke Material, ki ga je za
sam ter tudi izkupičke obdržal zase. Ves dolg, ki ga je napravil pri tem, znaša čez 17.000 din. Stroje, ki jih je rabil za ta posel, je najemal od privatnikov in obljubljal odškodnino na račun zadruge.
Ko je zadružni odbor za vse to zvedel in je obtoženi videl, da bo klican na odgovornost, je naročil nekemu nemškemu ujetniku, naj zažge njegovo hišo, češ da je več vredna, kot pa je on zadrugi napravil škode. Sodišče ga je spoznalo za krivega vseh obto-žen.h dejanj in ga obsodilo na 5 let odvzema svobode s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Delo Ljudskih izobraževalnih svetov
Slovenski narod ima stare kulturne tradicije, ki so se še posebej oblikovale m se visoko dvignile v času narodno osvobodilne borbe. Danes so naše ljudske množice prav posebno željne kulturnega dviga in priznati moramo, da so naše' množične organizacije pri tem že mnogo storile, vendar je treba na drugi strani poudariti, da njihovo delo marsikdaj in marsikod ni tako kvalitetno, kakor bi moralo biti. Marsikje je kulturno delo samo v prirejanju raznih zabav, plesov in podobnega, v kolikor se pa uprizarjajo razna dramatska dela in prirejajo druge prireditve, njihov program često ni tako izbran, da bi dvigal zavest delovnega človeka, pravilno prikazal današnji čas. Pogosto tu določajo program ljudstvu tuji elementi.
Ljudski izobraževalni sveti, ki so organizirani širom Slovenije, marsikje še ne poznajo svojih glavnih nalog. Popolnoma napačno je trditi, da je ljudsko izobraževalni svet (LIS) igralska družina, fizkultumi aktiv ali pevski zbor. LIS mora biti vodilni faktor našega ljudsko prosvetnega dela, kjer naj bodo zastopane vse množične organizacije. LIS vodijo vzgojo našega ljudstva — žena, delavstva in mladine tako na političnem kakor na gospodarskem oziroma strokovnem področju. V LIS-u morajo biti ljudje, ki jim naše ljudstvo zaupa vodstvo kulture in ki imajo avtoriteto. LIS ne sme dopustiti, da bi naše kulturno delo zavirali razni malomeščansko nastrojeni ljudje, mora pa k temu delu pritegniti razne strokovnjake, ki jih nikakor ne smemo odvajati od dela. Stojimo pred velikimi gospodarskimi nalogami nove petletke in za načrtovanje, kakor tudi za izvedbo najrazličnejših načrtov potrebujemo visoko kvalificirane in politično zavedne ljudi, ki jih moramo vzgojiti med vsemi sloji našega ljudstva. Izvedba vsega tega je poleg drugih faktorjev tudi težka naloga ljudsko izobraževalnih svetov.
Pri nas je še mnogo ljudskih univerz, ki nosijo samo naslov »ljudska univerza«, vsebina njihovega dela pa je še daleč od tega naslova. Ljudske univerze so šola našemu ljudstvu, kjer naj bi se delavec, kmet, žena in mladina seznanjali z današnjim gospodarstvom, z delom ^ nem. 'n političnem področju itd. Cesto naši prosvetni aktivisti ne vidijo vseh možnosti, ki bi jih lahko izkoristili za dvig ljudske univerze. Saj imamo na državnih posestvih kmetijske strokovnjake, na sindikalnih forumih industrijske strokovnjake, inženirje in politične delavce, ki so sposobni, da nam Prikažejo probleme našega razvoja. Vsak-
1 do nam o svoji stroki lahko nudi del svojega znanja. Njihovo strokovno znanje skupno s politično vzgojo množičnih organizacij in oblastnih forumov, more na ljudski univerzi opraviti veliko delo. Po teh vidikih mora torej Ljudsko izobraževalni svet voditi dobro kadrovsko politiko in možno bo izvesti marsikaj, kar mnogi (n. pr. na Vrhniki) trdijo, da ni mogoče.
Prav tako je z analfabetskimi tečaji. V Slovenijo prihajajo na delo mnogi, ki so po zaslugi starih jugoslovanskih režimov ostali nepismeni. Na take ljudi mora sindikat skupno z Ljudsko izobraževalnim svetom vedno misliti. Treba jih je pritegniti v analfabetski tečaj in pri tem premagati vse več ali manj malenkostne težave. Nepravilno je, če pravimo, kakor pravijo v Borovnici, da ni prostora, da ni kurjave in podobno. Naša dolžnost je, da vzgojimo ljudi, ki bodo sposobni opraviti težke naloge, ki čakajo našo gospodarsko izgradnjo v naši bližnji petletki. Moramo se baviti s temi ljudmi, kjer koli in kadar koli nam je to mogoče, če ni drugače, je pa treba stopiti k njim na dom in jih več ali manj individualno učiti pisanja in čitanja. Sele ko bomo rešli ta osnovna vprašanja, to se pravi naučili ljudi brati, in to ne samo črke, ampak tudi vsebino, tedaj bomo postavili temelj naši množični kulturi in šele tedaj lahko računamo na širok kulturni in gospodarski razmah.
Dalje morajo ljudski izobraževalni sveti pokazati, kaj je vzgojnega in primernega za našega delavca, kaj za kmeta, žene in mladino. Vsakega človeka je treba več ali manj individualno pritegniti k študiju v krožkih, mu svetovati, ga navajati na obiske dobrih gledaliških predstav, sovjetskih filmov in podobnega.
Naši Ljudski izobraževalni sveti nikakor ne smejo dopustiti, da bi se z raznimi plehkimi prireditvami ljudstvo odvajalo od pravilne politične poti. Če bomo na takšen način pristopili k delu na kulturno prosvetnem polju, nam ne bo mogoče dvomiti v uspeh našega petletnega načrta, ki je za vse nas zgodovinskega pomena. Z delom na kulturno prosvetnem polju lahko delavca politično in kulturno dvignemo tako visoko, da bo globoko razumel veliki pomen svojega dela in vseh današnjih gospodarskih naporov.
Zato pa se morajo naši Ljudski izobraževalni sveti bolj poglabljati v svoje delo in se obenem sami intenzivno seznanjati s problemi našega gospodarstva, z razvojem našega družbenega reda in prenašati vso to obširno snov na ljudstvo, ki je edina ustvarjalna sila in porok naše. boljše bodočnosti.	D.	A.
Vlili s I. fizkulturnega kongresa Jugoslavije
V petek se je končal I. kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije, katerega potek je poleg jugoslovanskih fizkultur-nikov stpremljaila predvsem vsa naša mladina ter mednarodna športna javnost I. fiakultumi kongres je pokazal pravilno razumevanje in zdrav duh naših fi&kulturnikov in fizkultumih organizacij, ki z vso svojo močjo skupaj z ostalim ljudstvom vlagajo ves trud in napore za uresničenje velikih nalog petletnega načrta industrializacije in elektrifikacije.
su, plezanjem, narodnimi igrami itd. Pomanjkanje kadrov bomo skušali rešiti s fizkuilturniimi tečaji na množičnih mladinskih gradbenih delih.«
Delegacja sovjetskih fizkultumikov se ni udeležila kongresa in je zato Vsezvezni komite za fizkulturo in šport pri Svetu ministrov SZ v imenu sovjetskih fizkultumiikov z brzojavko toplo pozdravil I. kongres in želel vsem jugoslovanskim fizkulturnikom novih uspehov in športnih zmag v letu 1947.
Zasedanju so prisostvovali tudi naši
m
Fizkulturni delegati balkanskih držav: na levi je Bolgar Pianečki, poleg njega Albanec Kristu Papajani s še dvema rojakoma.
mladina se pripravlja za gradnjo mladinske
PROGE ŠAMAC—SARAJEVO
_ Po vsej državi se te dni vršijo mladinske konference, kjer mladina razpravlja o sklepih VI. plenuma LMJ, zlasti o gradnji mladinske proge Šamac —Sarajevo. V podjetjih, šolah in na vasi se organizirajo prve mladinske delovne brigade, razni strokovno-politični tečaji za vzgojo novih vodilnih kadrov, ki bodo pri delu na progi potrebni.
Mladina mesta Beograda bo na gradnjo proge poslala 8500 mladincev in mladink, ki bodo za 3 izmene formirali 34 mladinskih delovnih brigad.
Mladina mesta Zagreba se je na svoji konferenci obvezala, da bo na mladinsko progo poslala 6000 mladincev in mladink.
Mladina okraja Vareš bo na mladinsko progo poslala 4 mladinske delovne brigade. Iz okraja Ostolac pa bo Mladinsko progo gradilo 370 mladincev in mladink.
ludi mladina Julijske krajine, ki je že lani mnogo prispevala za zgraditev proge Brčko—Banoviči, bo tudi letos pomagala pri gradnji proge Šamac—Sarajevo. Na gimnaziji v Postojni bodo v kratkem formirali dijaško delovno brigado, ki bo v počitnicah delala na progi.
Priprave za gradnjo mladinske proge se vrše po vsej državi, ker se mladina zaveda vseh nalog, kj jih je pred njo postavil maršal Tito in naši narodi.
Vsi sarajevski študenti bodo gradili progo Šamac-Sarajevo
Študenti sarajevske medicinske fakultete so na svoji konferenci razpravljali o pripravah in odhodu študentske mladine na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. Ssklenili so, da bodo položili izpite že v prvem izpitnem roku, kar bo omogočilo, da bodo vsi člani Ljudske študentske mladine Sarajeva lahko gradili Mladinsko progo. V imenu albanskih študentov je govoril Baškimi, ki je obljubil, da bodo tudi albanski študenti sodelovali pri vseh delovnih akcijah s študenti sarajevske fakultete.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••S«
MLADINA, PRIJAVI SE ZA GRADNJO PROGE ŠAMAC—SARAJEVO!
Kongres je prikazal enotnost fizkul-turne organizacije ter tesno povezanost in predanost fizkultumih voditeljev vseh zveznih republik. Navzočnost predstavnikov madžarske demokratične športne organizacije, zastopnikov bolgarske, albanske in romunske fizkultume organizacije je močno poudarila solidarnost ter povezanost našega fizkulturnega gibanja z bratskimi balkanskimi in drugimi demokratičnimi državami.
I. fizkulturni kongres je prikazal, da .je fizkultura v vojski nerazdružljiva s fizkulturo na terenu, saj ima iste naloge, a njena osnova je tekmovanje za fizkulturni znak.
Kongres si je postavil nove naloge in dolžnosti. Med najvažnejše spada poleg telesne krepitve vsestranska vzgoja naših fizkultumikov od najmlajših do najstarejših im še večja razmabnitev fizkulturnega gibanja.
Prav posebno sliko so dali kongresu delegati iz inozemstva in naši najboljši fizkulturniki, ki so bili prisotni kot delegati ali pa so dobili pohvalo in priznanje. V odmorih so pripovedovali najrazličnejše zanimivosti iz svojih izkušenj. Zastopnika bolgarske fizkultume organizacije Pianečkega so stalno obkrožali naši fizkulturniki in novinarji in prav rad jim je odgovarjal na številna vprašanja. Tako je n. pr. povedal, da je v Bolgariji čez tisoč fizkultumih društev, da je fizkultura prodrla v njihove vasi, da njihovo fizkultumo gibanje sloni na podobnih principih kot pri nas in da se sedaj zelo pospešuje smučanje. Pi-aneSki^ je dejal, da je pri njih košarka množičen šport, ki je zelo priljubljen med delavsko mladino. Njihov športni list izhaja v 30.000 izvodih trikrat na teden.
Veliko zanimanje albanske miladine za prvi kongres se je izražalo iz številnih brzojavk, ki so prihajale iz Albanije, kot n. pr. iz Lesa, društva strelcev iz Valome, fizkulturnikav iz Kavaile itd. Mladi voditelj albanske delegacije Kristl Papajani je izjavil, da stopajo njihovi fizkulturnifki z velikimi koraki naprej ter da je pri njih število fiakultumic enako moškim. Marsikatera ženska je odstranila feredžo, da je lahko nastopila na tekmovanju. Nikdar prej niso mogli sestaviti državne reprezentance v vseh fizkultumih disciplinah, kakor se jim je to posrečilo za balkanske igre po osvoboditvi. »Ena naših najvažnejših nalog,« je dejal Papajani, »je sistematična vključitev v organizacijo vse naše miladine, j ki se zdaj neorganizirano bavi z raznimi športi, kot n. pr. z rokoborbo v pa-
riajbotjši fizkulturniki in športniki, kot n. pr. Franjo Punčec, Avgust Prosinek, državni prvak v kolesarjenju in zmagovalec Tour de Romanie, rekorder Mihalič. Vsi ti so s svojimi predlogi pomagali uspešno rešiti nekatere probleme. ! Poleg njih so prisostvovali kongresu Ne- j 11 Barvadoro, vseslovanski prvak v lahki j kategoriji boksa, Tone Cerer, državni prvak v prsnem plavanju, Mira Korpes, prvakinja v prsnem plavanju, Maroje Miloslavič, prvi Jugoslovan, ki je preplaval 100 m v manj kot eni minuti, Antiča Skrtič, udarnica in državna prvakinja na 800 m ter zmagovalka pomladanskega orossa, šahovski mojster Sveto-
zar Milovič, devetnajstletni mladinec in najboljši fizkultumik Makedonije Ramadan Nasip, Leuert, tehnični vodja »Partizana«, kapetan -Jovičevič, eden najboljših lahkoatletov v JA in drugi fiz-kultumiki iz JA.
Natalija šoškič, delegat LR Makedonije in znana tizkultumica, mi je med drugim rekla: »Pri nas imamo velike težave z vključitvijo žen, ki imajo še mnogo predsodkov. Zato bo potrebna za fizkulturo prav tako učinkovita propaganda, kot je bila propaganda za an-alfabetske tečaje. Tekmovanje za ZREN je omejeno predvsem na mesta Skoplje, Bitolj, Veles, medtem ko ga na vasi le slabo poznajo. Potrebno bo posvetiti več pažnje sistematizaciji in organizaciji nacionalnih športov. Verujem, da bo kongres s svojini predlogi in zaključki mnogo pripomogel k napredku fizkulture v Makedoniji.«
Delo posameznih komisij je bilo zelo izčrpno. Centralni odbor FISAJ-a nas bo z zaključki seznanil s posebno brošuro. Zasedanju komisij so prisostvovati razni publicisti, dopisniki Tanjuga, za-stopnk »Filmskega podjetja« in zastopniki umetnikov LR Srbije, katerih pojasnila in predlogi so bila zelo dobrodošla pri reševanju skupnih problemov in težav.
Vse zasedanje je potekalo v svečanem in manifestativnem duhu, ki je dosegel svoj višek pri čitanju pozdravne brzojavke tov. maršalu Titu, čitanju govora podpredsednika vlade tov. Kardelja kongresni delegaciji, pri pozdravnih brzojavkah fizkultumikov Sovjetske zveze, Bolgarije, Albanije in Madžarske.
Edinstveno je bilo tudi korakanje smučarske ekipe, ki je s 45 km oddaljenega Kosmaja, kjer se je kosmajski odred boril štiri leta proti okupatorju in izdajalcem, prinesla pozdrave fizkultur-nikov Srbije I. kongresu. Smučarje so vso pot pozdravljali prebivalci ter jim izročali pozdrave I. kongresu, ter bogate darove, kot n. pr. opanke, domače smučke, preproge.
Delegati so se udeležili med zasedanjem raznih predstav, kot n. pr. opere »Prodana nevesta«, fizkultumih filmov (Balkanske igre, orossi itd.) ter otvoritve bazena v državnem institutu za telesno vzgojo.	D.	K.
PLASTIČNI ZEMLJEVID — RELIEF SLOVENIJE
Po osvoboditvi je naša oblast spoznala pomen in potrebo reliefov, ki so velike važnosti zlasti v našem gospodarstvu. Ministrstvo za gozdarstvo je na pobudo gozdarskih strokovnjakov že tretji mesec po osvoboditvi pričelo izdelovati pregleden relief Slovenije, ki je bil te dni dokončan. Relief je v merilu 1:100.000 za dolžine in 1:30.000 za višine. Dolg je 2,6 m in šiTok2,5m. Izdelan je po preciznih specialkah. Najprej so bile izrezane vse stometrske plasti iz vezanega lesa, debeline 3,4 milimetre.
Po risalnih delih so v novembru 1945 pričeli rezljati plastnice na specialnem stroju in modelirati na relief, a
junija 1946 so pričeli modelirati mavec. Relief Slovenije sestavlja 14 sekcij, ki predstavljajo celotno narodnostno slovensko ozemlje s hrvatsko Istro kot dodatkom. Nekatere sekcije se lahko sestavijo tudi v manjša zaključna področja (Koroška, Gorenjska, Štajerska in tako dalje).
Odlivki reliefa bodo popolnoma enobarvni (sivkasti ali beli), da bo lahko vsak interesent izrazil svoje zahteve, kaj naj se na reliefu poudari ali ponazori (gozdovi, reke, planine, industrijska področja, prometna sredstva itd.). Relief je namenjen našemu ljudstvu, zlasti podjetjem, ljudskim odborom, šolam in drugim ustanovam.
Relief Posavja in dela Koroške.
Siudiishe in Ijudske knjižnice
študijske knjižnice v Mariboru, Celju in Novem mestu so bile ustanovljene s posebno uredbo 1. marca 1946. Po enem letu obstoja bo verjetno treba njihovo število še povečati. Ker pa imamo poleg študijskih še ljudske knjižni-ce, poglejmo, kakšne naloge imajo prve y primeri z drugimi.
Študijske knjižnice so znanstvene ustanove, vezane na posebna pravila glede ureditve m poslovanja. Namenjene so vsem ukazeljnim in ne samo znanstvenikom in dijakom. Priporočljivo je da bi imele čim več obiskovalcev in to iz najširših ljudskih množic, ki se zanimajo za razvoj in napredek vseh panog življenja.
V čitalnicah so obiskovalcem na razpolago časopisi in revije, razni priročniki, znanstvena dela in sploh vsi zakladi, ki jih knjižnica hrani. Ker pa je nujno potrebno, da se knjižnica ohrani tudi poznejšim generacijam, se ne morejo knjige izposojati na dom, zakaj izkušnja uči, da je treba vsako knjigo po deset do dvanajstkratni izposoditvi prevevati. Nobena knjiga pa ne vzdrži treh prevezav. Ce bi torej študijska knjižnica izposojala knjige na dom, bi morala že po dveh letih misliti na nabavo novih knjig, kar pa ni mogoče, kajti zgodi se, da nekaterih knjig po dveh letih sploh ni več na knjižnem trgu; pri tein pa bi trpela^ tudi nabava novih del. Kdor pa si hoče izpopolniti znanje, ima v čitalnicah dovolj prilike in možnosti.
Namen študijskih knjižnic je tudi v tem, da dajejo nasvete 0 strokovni literaturi vsem, ki jih potrebujejo, oblast-vom, raznim ustanovam, društvom za za kulturno-prosvetno delo in vsem znanja želinim. Ob primernih prilikah pri-
rejajo razstave slovenskih knjig, revij, časopisov in tiskov sploh, seveda s sredstvi, ki so knjižnicam na razpolago. (Študijska knjižnica v Novem mestu pripravlja razstavo knjig, ki so izšle na Koroškem, za obletnico ustanovitve OF pa razstavo partizanskega tiska). Z njimi je omogočen širokim množicam vsaj majhen pregled našega tiska, kar vzbuja željo po izobraževanju. Posebna naloga vsake študijske knjižnice je, da zbira v svojem okolišu vse slovstveno-zgodovinsko in narodopisno tiskano in rokopisno gradivo, obenem pa tudi začasno brani vse arhivalije krajevnega značaja: zemljiške knjige, spise sodišč in civilno uprave zgodovinske vrednosti, ki niso pri sodiščih in civilni upravi več v rabi. Prav tako mora imeti tudi evidenco nad knjižnicam državnih uradov, ustanov Ln podjetij svojega okoliša, katero vodi na podlagi 6jx>ročil teh uradov, ustanov in podjetij.
Ljudske knjižnice so dopolnilo študijskih knjižnic. Njihova naloga je, da sinjo med ljudstvom izobrazbo in jim poteg tega nudijo tudi vzgojno razvedrilo. Izposojajo predvsem leposlovne in poljudno znanstvene knjige. Da bi bil ta načrt izvedljiv, naj ima vsak kraj svojo, knjižnico in pa čitalnico, kjer naj
bi delovali tudi bralni in študijski krožki. Razumljivo je, da mora vsaka knjižnica posvečati posebno pažnjo mladinskemu slovstvu. Gibalo ljudske knjižnice pa mora biti knjižničar. V knjižnico prihajajo različni ljudje, z različno stopnjo izobrazbe in različnim okusom. Večina izmed njih ne pozna vseh knjig in prihaja v knjižni«) brez določenega načrta za izbiro knjig in vzamejo, kar jim pač pride pod roko. Knjižničar mora v
takem primeru svetovati, pomagati pri izbiri čtiva in navajati bralca na čita-nje sodobnih knjig. Biti mora torej vzgojitelj in izobraževalec ljudstva, gledati mora, da dobi čitatelj v roko koristno knjigo, ki ga bo zabavala, istočasno pa mu tudi poglobila znanje. To knjižničar doseže predvsem tedaj, če mu nudi dobro komentirano izdajo. Ljudska knjižnica mora imeti vsa najnovejša leposlovna in poljudno znanstvena dela, izločiti pa mora vsa zastarela in nesodobna.
Uporaba študijskih knjižnic je brezplačna, ljudske knjižnice pa izposojajo knjige proti malenkostni odškodnini, katero uporabijo za nabavo in vezavo knjig. Študijske knjižnice se izpolnjujejo z dolžnostnim; izvodi (to je neprecenljiva pomoč, katero jim nudi ministrstvo za prosveto), dalje z darovi, zamenjavami in nakupi. Poleg dotacij ministrstva za prosveto pomagajo vzdrževati študijske knjižnice tudi okrajni, ozi-
roma mestni ljudski odbori. Ljudska knjižnica vrši svojo nalogo na majhnem prostoru v eni mestni četrti ali v območju enega krajevnega ljudskega odbora, medtem ko je ena študijska knjižnica za več krajev.
Knjižničar študijske knjižnice ima celoten pregled nad vsem tiskom v LRS, medtem ko je ljudski knjižničar navezan na poročila knjižnih založb in objav v časopisju Nasveti, ki jih dobi v študijski knjižnici, so zanj aragoceni, zlasti velja to za ljudske knjižničarje, kj ne morejo nabaviti svoji knjižnici vseh novih knjig in morajo pri naročilih izbirati najaktualnejše in najboljše. Povezavi obeh tipov ^knjižnic služijo tudi knjižničarski tečaji, katere prirejalo knjižničarji študijskih knjižnic.
Ravno knjižnice so tiste, ki bodo s svojimj zakladi preoblikovale značaj in prevzgojile današnjega človeka, da bo kos vsem velikim nalogam, ki jih predenj postavlja petletni načrt. K. B.
Kaj nam ie bila knjiga
med Domovinsko volno
Dokler smo živeli, bomo imelj polne duše nepozabnih spominov na napore, na tovarištvo, na kri in na nenehno, močno težnjo po osvoboditvi našega človeka in človeštva sploh. Ideja rešitve izpod zatiranja je poplemenitila našo borbo, da je iz narodno osvobodilnih meja prešla na okvir občih človečanskih pravic.
Knjiga ima pri tem svoje posebno mesto.
Leta tisoč devetsto ena in štiridesetega smo na majhnem krožku dobili nekaj poglavij VKP(b); drugič spet nekaj. V tistih časih smo se zavedali pomena borbe proti fašizmu, toda ta knjiga nam je
nenadoma odprla neverjetno široka obzorja. Zavese pred pravo zgodovino so se odmikale, svetovni nazor je dobil trdne oblike in čutili smo v njej moč in toploto Komunistične partije in sovjetskega človeka. Tako nam knjiga VKP(b) ni bila samo velika učiteljica, temveč velika in dobra vzgojiteljica. Ona je vrezala potem močno brazdo v borbi narodov proti sovražnikom človeštva. Pri nas pa se je pridružila stoletni borbi naših največjih mož od Prešerna do Cankarja.
Naša domača knjiga nam je bila v teh strahotnih letih in veličastnih obenem, dober in intimen tovariš. Ko so
težke okolnosti pehale človeka dan za dnevom v težko realnost, je duša našla prav posebnega, toplega zatišja na tistih malih, zdelanih in včasih tudi krvavih straneh Prešerna.
Kolikokrat se je zgodilo, da so se v vasi ali mestu kamor smo prišli, zableščale male rdeče knjižice Bora in Prešerna v rokah naših ljudi. Prsti, ki so bili umazani od zemlje in z mazilom od pušk, so listali po pergamentnem papirju in živa, močna beseda je neprestano dolivala v srca veliko vero.
- Niso bili redki slučaji, ko se je odločalo o^ tem ali pride v nahrbtnik knjiga ah vec municije. In znano je, da je mu-nicija pomenila življenje.
Večkrat si imel priliko na pohodih skrivaj obesiti na mulo nahrbtnik, včasih celo puško. Toda knjiga, če je bilo le mogoče, je ostala pri tebi. In tako so •	,ZY5S^° nosRi Pri sebi ljudje, katerim
je mhko vsak čas nehalo biti srce.
zk? ie povedati, kako vesel dogodek je bil, če je prišla v četo knjiga Oto-na Zupančiča, Prežihovega Voranca ati Miška Kranjca. Junaki iz romanov so oživeli v nas, kajti mali človek ni več trpel, mali slovenski človek se je bori] za svoje pravice. Povezala se je tako preteklost s sedanjostjo.
Našo knjigo so med okupacijo požigali fašisti, ker so hoteli iztrebiti naš narod. Tega pa ni bilo mogoče.
Tudi v današnjih časih na Primorskem zažigajo slovenske knjige in obenem z njo, — kar je seveda neločljivo — hočejo ugonobiti slovenski živelj. Toda tudi to vandalstvo ne bo imelo uspeha. Cas gre svojo pot naprej in pod njegovimi kolesi se bo moralo ukloniti vse, kar se upira pravici in svobodi člove-čanstva. In vsaka dobra knjiga ima na tej poti svoje veliko in častno mesto.
Godina Ferdo.
Pomen ustanovitve generalnih in glavnih direkcij
Z ustanovitvijo direkcij postane operativno vodstvo industrije še aktivnejši udeleženec v gospodarstvu
Ob koncu prejšnjega meseca je vlada FLRJ izdala uredbo o ustanovitvi generalnih in glavnih direkcij ministrstva za industrijo FLRJ. Generalne odnosno glavne direkcije«, ki jih je 12, se ustanovijo kot administrativno operativni voditelji industrijskih podjetij vsedržavnega pomena ter bodo organ ministrstva
Ustanovitev glavnih, odnosno generalnih direkcij je nadaljnji korak k prilagoditvi organizacijskih oblik novemu značaju našega gospodarstva. Z ustanovitvijo glavnih uprav smo že napravili velik korak v tej smeri. Toda glavne uprave so podedovale še nekatere slabe strani predvojnega ministrstva; namesto, da bi se prežele z ekonomskim operativnim duhom iz tovarn in podjetij, so včasih vplivale na birokratizacijo podjetij. Sama organizacija glavnih uprav ni ustrezala potrebam operativnega vodstva. Vsa ta uprava se je delila v glavnem na dva oddelka: na načrtno-proizvodni in komercialni. Zato načrtni oddelek ni imel nobene zveze s cenami, čeprav so v našem načrtnem gospodarstvu tudi cene načrtno določene. Glavne uprave so imele pogosto značaj povsem administrativnih enot. Čeprav so izdajale odredbe kot glavni voditelj podjetja, so bile tesneje zvezane z ministrstvom, kakor s tovarnami.
Organizacija generalnih, odnosno glavnih direkcij sloni bolj na komercialni podlagi. Namesto oddelkov so ustanovljeni štirje odseki: obratni, načrtni, komercialni in kadrovski. Vsi so podrejeni generalnemu, odnosno glavnemu direktorju. Imajo zelo razpredeno omrežje. Glavni odsek je obratni. Z ločitvijo obratnega odseka od načrtnega je J>ilo obratnemu odseku omogočeno, da je postal v resnici operativen ter Sva gibalna sila vse direkcije. Razen tega nove uredbe o akumulaciji in cenah zahtevajo v podjetjih in direkcijah duha racionalnega poslovanja. V dosedanjih upravah niso bili normirani stroški poslovanja, medtem ko so v direkcijah in v pod-
jetjih ti stroški normirani. To pomeni, da si bodo direkcije in podjetja prizadevali znižati stroške, da bi povečali dobiček.
Vsa organizacija generalne direkcije je mnogo bolj prožna od bivše uprave. Generalne direkcije so rezultat naše spremenjene socialne ekonomske strukture, ki je omogočila, da smo združili tovarne na nov socialistični način v ekonomsko celoto.
O tej notranji ne le formalni, temveč tudi vsebinski sprememba priča tudi sprememba imena uprave v direkcijo. Sedanja generalna direkcija ne upravlja samo, temveč tudi odreja, vodi ter je prava direkcija, ki vodi o vsem račune in vse nadzira.
Med generalnimi in glavnimi direkcijami je razlika. Generalne direkcije so tiste, ki pomenijo v našem gospodarstvu nekaj več in ki so že dosegle stalne uspehe. Glavne direkcije pa vodijo tisti del našega gospodarstva, ki je še v graditvi in ki še nima ustaljenega trdnega mesta kot činitelj v našem gospodarstvu. Z napredkom industrializacije in krepitvijo naše industrije bodo postale tudi glavne direkcije generalne. Prav tako bo v doglednem času v republikah odpravljena stara organizacija ter način vodstva, tako da bomo prišli na ustanavljanje generalnih in glavnih direkcij.
Ustanovitev generalnih in glavnih direkcij pomeni velik korak v utrjevanju ter uvajanju novega sloga in načina dela ter vodstva v naši socialno ekonomski strukturi. Kar so nove uredbe vlade FLRJ o akumulaciji in cenah izoblikovale z enotnimi cenami in drugimi ukrepi, bodo generalne direkcije z novo, popolnejšo bolj operativno organizacijo, tako da bodo naši državni organi, ki vodijo gospodarstvo, izločili vse ostanke birokratskega odnosa do gospodarstva ter bodo postali še aktivnejši udeleženec v njem.
Odredba o določitvi skupin proiivodov
Na podlagi drugega odstavka I. člena iredbe o enotnih cenah z dne 31. decembra L946 (Uradni list FLRJ št. 762-106) izdaja flada Ljudske republike Slovenije
odredb o j določitvi skupin proizvodov in nslug, za katere se bodo določale enotne cene z veljavnostjo za vse območje LR Slovenije
1.	člen
Enotne cene, veljavne za vse območje LR Slovenije, bodo določene:
I.
Za skupine kmetijskih, gozdarskih in industrijskih proizvodov in predmetov po naslednjem seznamu:
A. Kmetijski ln ilvllskl proizvodi: Sorščica, kaša, proso, sveža in sušena povrtnina, okopanine, sveže sadje, sveži in Buhi gozdni sadeži razen suhih gob, orehi;
drobnica, konji za klanje, sveže meso in drobovina, kri, kosti, perutnina, domači zajci, divjačina, jajca, sladkovodne ribe, mleko;
moka: grahova, ajdova, ržena, sorščična, sojina in druge; zdrob, kruh, lecti, prepečenec, netipizirani keksi, ovseni kosmiči;
kranjske klobase, hrenovke, safalade, ocvirki in zaseka, soljena slanina, konjska mast;
siri vseh vrst, maslo, mlečne konzerve; paštete, konzervirane in soljene ribe; umetni in prirodni med, satovje, netipizirani bonboni, pecilni praški in pudingi, vanilni sladkor;
sladne kave in kavini nadomestki, začimbe, kocke za juho, gorčica;
sadni in rastlinski sokovi, kompoti; kislo zelje in repa;
alkoholne in brezalkoholne pijače, sodavica, medicinska vina, kisi razen alkoholnega;
tropine, led, čaji domačih zelišč, zdravilna zelišča, ličje in trstika, sadike.
B.	Les in lesni Izdelki:
1. Jelovina in smrekovina:	hmeljevke, drogovi za vodnjake, vinogradniško kolje, smrekove škodlje, lesna volna, okrogel les za suho robo: bukovina: les za suho robo in lesna volna; jesenovina: vesla, les za suho robo, specialni les za športne izdelke, les za domačo obrt; javorovina: les za suho robo; brezovina: kolarski les, les za modele, vretena in lesene klince; črna gabrovina: kolarski les in les za tekstilno industrijo; jelševina: les za izdelavo smodnika; lipovi-na: les za domačo obrt in ortopedijo.
2. Drva in lesno oglje.
3. Tipizirano šolsko pohištvo, lesna galanterija, otroški vozički, lesene rolete, sodi-ležaki, kadi in čebrički, leseni obroči, gospodinjski predmeti, smuči, sani, kmetski vozovi, samokolnice, merila in mere, izolacijske plošče, lesonit plošče, tlakovalne kocke, tipizirana glasbila, zamaški iz lesa in plutovine, lesena kopita, pete, podplati in napenjači, pletarski izdelki, ščetke, čopiči, metle, sita za pasiranje, rešeta, zobotrebci, klinci za čevlje.
C.	Tekstilni, nsnjcnl ln gnmljastl izdelki:
Vse vrste svilenih tkanin, svilena trikotaža, svilene nogavice, vrhnje pletenine iz bombaža, vigogne, volne, otroške garniture (krstne), žensko in moško trikotažno perilo, perilo iz bombaža in svile, nogavice iz bombaža, vigogne in umetne svile, kopalne obleke, trenirke iz bombaža in volne, klobuki, kape in čepice, ženski stezniki in nedrčki, volnena podloga za fazone, posteljnina in ostale hišne potrebščine, ženski mesečni vložki, tekstilna galanterija in poza-menterija, dežniki in sončniki, ribarske mreže, prešite odeje, kravate, krpanec, žima, surove in predelane kože Tazen kož živine in drobnice, usnjena galanterija in imita-
Jeseniški kovinski kolektiv, ki je v novembrskem tekmovanju zasedel prvo mesto črne metalurgije, ne skrbi samo za dvig produkcije, temveč tudi za vzgojo mladega strokovnega kadra.
Industrijsko kovinarska šola na Jesenicah je bila ustanovljena 1. 1938. Od 500 mladincev je sodelovalo v NOV 350 in od teh je 30 žrtvovalo življenje za osvoboditev domovine. Po osvoboditvi je dobilo življenje v šoli novega poleta. Uspehe pridobljenega znanja
?ojenci pokazali s svojimi izdelki anskoletni razstavi ministrstva za industrijo in rudarstvo v Beogradu in Skoplju. Razstavljeni izdelki so pokazali precejšnje znanje, spretnost in praktičnost mladih delavcev, kar je jamstvo, da bo iz šole izšel nov kader covinskih strokovnjakov.
Šola ima dve vzorni delavnici. V prvi delavnici si gojenci v teku šest mesecev pridobe vse osnove znanja. Natančno se morajo seznaniti s 53 delovnimi procesi. Tu se nauče spretnosti pri delu in štednji materiala. Po šestih mesecih se gojenci razdele na obrate, da se seznanijo z obrati, delom in potrebami v njih. Tako pridejo do specializacije in potrebnega znanja. V šoli in v obratih se vedno poudarja delovna disciplina, ki je nujno potrebna za uspeh. Gojenci se uče v tej šoli 17 različnih poklicev. Med seboj tekmujejo v devetih grupah. Zidarji marti-narskih in plavžkih peči so že 8 mesecev lastniki zmagovalne zastavice, za katero tekmuje 15 mladinskih delovnih grup, ki so v sklopu velike železarne. Da bi bilo učenje še bolj po->olno je ustanovljen tudi internat, šjer so gojenci pod strokovnim vod-
cije, tesnila, sedlarski in tapetniški predmeti iz tekstila in usnja ter imitacije, usnjena in krznarska konfekcija, živalske dlake in izdelki iz živalskih dlak, sanitarni predmeti iz usnja in gumija.
C.	Izdelki kemične IndnBtrlje:
Železo oksidne barve, barve za tla, tehnične emulzije za tekstil in usnje: spiracol, agresol, tarfurol; pralna sredstva z in brez topil: salpon, sapotan, solventol; sredstva za močenje in dispergiranje: sapidan in aquafix; ogledala, vodeno steklo, esenci in arome za pecivo in osvežujoče pijače, kisik, tiskarska masa, sirišče, sredstva za gospodinjstvo in leseno nego, šolska kreda, lojevec (talk), apnenčeva moka, črnilo in tuši, črnilo za usnje, kolofonija, smolni klej in smola vseh vrst, vinska kislina, grenka sol, mast za jermene, kolomaz, žvepleni cvet, dissous-plin, apreture za tekstil, kalijevo mazivno milo, fimežev nadomestek, pinotan in ke-motan, kiti, lepila za papir, nočne lučke, parafinske sveče, smirkovo platno, klajno apno, kostna moka, soda bikarbona, vse vrste papirja razen onih, določenih v na-redbi zvezne vlade, izdelki iz papirja in kartona (konfekcija), igralne karte.
D.	Kovinski ln elektrotehnični izdelki:
Vsi važni železni, kovinski, elektrotehnični, livamiški in tehnični izdelki, za katere ne bo določila enotne cene vlada FLRJ. Sem spadajo: gospodinjski in kuhinjski predmeti, športne potrebščine, potrebščine, ki se rabijo v obrti, orodje in pribor za pridelavo žita, orodje za vrtnarstvo, kletarski pribor, manjše kmetijske potrebščine, gradbeni kovinski izdelki, prometne potrebščine, kovinska zaobala in tehnični pribor za zaoba-lo, okrasna in nakitna galanterija, toaletni pribor, blagajne, sanitarni pribor, železni dimniki, pločevinasta galanterija, električni kuhalniki, likalniki in peči, plinske peči avto-orodje, jeklenke, ventili, stenske ure bakelitni izdelki in ostalo.
E. Gradbeni material:
Terazzo in izolit plošče, izdelki iz ^cementa in umetnega kamna, opečne drenažne cevi, tipizirane pečnice, keramični izdelki, brusne plošče in osle, mlinski kamni, spomeniki iz umetnega kamna in grobni okvirji, sipina, rizel, tolčenec, mivka, gramoz, pesek, kamen, mleta kreda, žgano apno, apneni prah, apneni gramoz sortiran in ne-sortiran, štukatura in trsje, okraski iz kam na, izdelki iz gline, opeka vseh vrst, bitu menska prevleka, bitumensko lepilo.
II.
Za vse važnejše, splošno razširjene obrtne izdelke, obrtne in druge usluge in sto ritve, bodo določene enotne cene, enotni ceniki ali okvirne cene.
Prav tako bodo določene enotne režijske stopnje v obrti.
Določeni bodo ceniki za prehrano v men zah in obratnih kuhinjah ter ceniki za gostinska podjetja ter planinske postojanke,
III.
Enotne cene v prodaji na debelo in na drobno bodo določeno za vse proizvode kmetijskega gospodarstva, za katere določi vlada FLRJ samo enotne odkupne cene.
2. člen
Cene proizvodov uslug in storitev, ki niso vključene v tej uredbi, bodo določali po navodilih vlade LRS ali po njej pooblaščenih organov okrajni ljudski odbori, oziroma ljudski odbori mest, ki so izvzeti iz
okrajev.
3. člen
S pooblastilom vlade LRS smejo za to določeni organi s posameznimi odločbami seznam skupin proizvodov in uslug iz prvega člena te uredbe dopolnjevati ali po-
Za izvedbo petletnega načrta nam bodo potrebni strokovno izvežbani delavci
stvom še bolj dovzetni za učenje. Gojenci internata so dosegli za 20 do 30% boljše učne uspehe od onih, ki niso v internatu.
Številni izboljševalni predlogi, ki prihajajo iz vrst gojencev industrijske šole dovolj zgovorno govore, da hočejo mnogi od njih za vsako ceno postati koristni' iznajditelji. Stremljenje teh mladih kovinarjev je, da čimprej in bolj koristno izpopolnijo vrzeli v naših strokovnih kadrih. Letos bomo dobili iz te šole zopet 85 sodobno izobraženih mladih kovinarsko-metalur-ških strokovnjakov.
To leto gojenci tekmujejo s posebno vnemo, da čimprej in uspešneje zaključijo svoj učni program. Lansko leto zaradi preobremenjenosti na področju industrijske obnove niso mogli sodelovati pri graditvi proge Brčko—; Banoviči, zato pa hočejo letos pohiteti in priti čimprej kot udarniška mladinska brigada na progo Šamac—Sarajevo. Sklenjeno je. da bo 250 mladincev, gojencev šole odšlo s 1. julijem na mladinsko progo, ker hočejo s svojim strokovnim znanjem nadoknaditi vse tisto, kar so lansko leto zakasnili.
Kakor vidimo, šola dosega vsepovsod vidne uspehe. Gojenci prihajajo iz vse federalne republike. Po; trebno bo nujno pristopiti k gradnji nove moderne kovinarske šole, da ne bo, kot je sedaj ta, utesnjena v male prostore. Ljudska oblast ima popolno razumevanje za nujno potrebo te koristne ustanove, načrti so gotovi in tako upamo, da bo kmalu stala na Jesenicah nova šola, iz katere bodo izhajali strokovnjaki za našo bodočo težko in lahko kovinsko metalurško industrijo.
Delo sindikalne podružnice pri gradnji hidrocentraie
v Mostah
Gradnja hidrocentraie v Mostah pri Žirovnici zaposluje delavce tudi preko zime. Delavci, ki so se zbrali na delo iz vseh strani države, se vkljub razliki govora in narečij dobro razumejo med seboj. Močna sindikalna podružnica, v kateri so včlanjeni tovariši stoodstotno, znala takoj ustvariti prave odnose med svojimi člani.
Sindikalna podružnica nudi članom vso pomoč. Preskrbela jim je različno blago (ostanke iz tovarne po zelo nizkih cenah), prav tako pa ji je uspelo preskrbeti usnje, tako da vsak član te podružnice da lahko popraviti svoje čevlje v čevljarski delavnici, ki je v taborišču. Taborišče je postavljeno v tako imenovanih Kavčkah; v prijetnem, zdravem, idiličnem kraju. Kar cela naselbina je nastala: od velike skupne jedilnice pa do umivalnice in kopalnic s toplo in mrzlo vodo. Tudi kantino imajo, kjer si lahko kupujejo kruh in razne jestvine, ki se dobe na karte ter različne druge potrebščine. Poleg navedenega je _ še brivnica ter že prej omenjena čevljarska delavnica. Tudi majhen oder imajo. Kulturno prosvetni odsek ga pridno uporablja. V nedeljo dne 2. febr. 1947. so igrali >Rdeče rože«, ki jo je napisal tov. Mojškrc. Tudi drugi odseki kakor fiz-kultumi, mladinski, pevski odsek, živahno delujejo. Zadnji čas se je ustanovila šahovska sekcija. Na programu je pa še težkoatletski odsek. Vsi tovariši imajo priliko, da se vsestransko izobra' žujejo.
Sindikalna podružnica tudi skrbi, da bo s stavbišča izšel nov strokovni kader za slične in sorodne stavbe. Vsled
tega se je pričel strokovno-političen tečaj. Vodstvo tečaja je poverjeno tov. ing. Omersi, predavanja pa vodi ves strokovni kader Projektivnega zavoda in Gradis -a.
Upravno osebje je našlo pot do delavcev in obratno imajo tudi delavci več zaupanja v delovno inteligenco. Vsi se
hranijo v skupni kuhinji in jedilnici. Hrana je dobra in poceni tako, da vzbuja pri privatnikih v okolici kar zavist. Podjetje je prevzelo vse režijske stroške kuhinje, tako da delavci plačajo same tisto, kar hrana res stane.
V okviru sindikalne podružnice so redni sestanki vsakih 14 dni. Ti sestanki so dobro obiskani in prav živahni. Uspeh ne izostaja. Opaža se pri delu in po samozavesti zaposlenih.
V taborišču stanuje okrog 350 delavcev. Vsaka soba ima svojega sobnega starešino, ki pazi na red in snago, pobira članarino in tolmači želje svojih sostanovalcev v sindikalni pisarni. Taboriščna uprava, pa skrbi za vse, kar je v takem taborišču potrebno.
Sindikalna podružnica je razpisala trimesečno tekmovanje v vzdrževanju reda, čistote in disciplini med sobami. Tekmujejo v naslednjih točkah: čistoča, odnos do dela, odnos do sindikata, odnos do mladine, strokovno znanje, politično udejstvovanje, kulturno prosvetno delo.
Sindikalna podružnica je naročila časopise v vseh jezikih, ki se uporabljajo v taborišču. Imamo nekaj tov. iz cone A, italijanske narodnosti.
Za leto 1947, si je podjetje zastavilo obširen program, ki ga mora izvesti. S pomočjo zavednih sindikalistov — delavcev in vseh sodelujočih, bodo te cilje dosegli.
Vodstvo je v dogovoru s sindikalno podružnico že dalje časa pripravljalo uvedbo norm, odgovarjajočih specialnim okoliščinam našega stavbišča. Te norme, ki so teoretično dognane in praktično preizkušene pri delu, bodo služile za osnovo pri proglašenju udarnikov in za podeljevanje nagrad. Norme so postavljene za vsa dela. Delavci pa bodo tekmovali za prekoračenje norm, da bo uspeh dela čim večji in da bo zaslužek primeren. Kolikor je mogoče, se dela oddajo v akordu, da delo bolj napreduje in da so tovariši bolje plačani. Od tega imajo vsi korist. Zavedajo se, da delajo zase in zato poskušajo, da je delo hitro in temeljito opravljeno.
Sindikalna podružnica je prevzela z novim letom mnogo nalog, ki jih bo skušala izpolniti v prid in večje blagostanje vsega delavskega razreda.
Delavci usnjarne v Slovenjgradcu so izdelali specialni jermen za kemično tovarno v Mostah
V kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani poganja ves obrat parna turbina. Ta turbina je bila opremljena z jermenom iz bombažnih vlaken, ki je bil izdelan leta 1938 v Hannovem. Med okupacijo so jermen zavedni delavci nalašč pokvarili, po osvoboditvi pa so okvaro kmalu popravili, tako da je jermen služil za pogon vsega obrata. V zadnjem času pa se je tako nategnil, da ni bil več uporabljiv in je kemični tovarni pretila nevarnost, da bo morala ustaviti svoje obratovanje, ako ne dobi novega jermena. Delovni kolektiv tovarne usnja v Slovengradcu pa je ta problem rešil. — Čeprav poprej niso v nobeni usnjarski tovarni izdelovali podobnih jermenov, temveč se je vse moralo uvažati iz Nemčije ali Italije, se tega dela delavci s svojimi novimi strokovnjaki niso ustrašili. V kratkem roku 14 dni so izdelali jermen, ki po kvaliteti in izdelavi ne zaostaja za inozemskimi proizvodi.
Jermen, ki so ga izdelali v Slovenjgradcu, je dolg 19.20 metra, širok 0.60 m, debel 20 mm, težak je 235 kg
★ ★ ★
KRATKE VESTI IZ VSE DRŽAVE
Šola za rudarstvo in kovinarstvo je
bila odprta v Kosovski Mitroviči. Obiskujejo jo mladinci in polkvalificirani delavci iz rudnikov in tovarn iz vse države. Pouk bo trajal štiri leta. V šoli se bodo usposabljali srednjetehnični strokovnjaki, ki bodo po končanem šolanju razmeščeni po večjih podjetjih.
Posvetovanje gradbenih, operativnih in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravami za uresničitev gospodarskega načrta. Sklicano je bilo v Beogradu pod okriljem zvezne načrtne komisije ob sodelovanju društva inženirjev in tehnikov. Zastopana so bila vsa državna gradbena podjetja. Namen posvetovanja je bil, utrditev zvez med gradbenimi, operativnimi strokovnjaki ter
strokovnjaki za gospodarski načrt, da se bodo primerno pripravili na izpolnitev tehničnega načrta. Izpolnitev gradbenega načrta v okviru splošnega gospodarskega načrta je izredno pomembna, ker gradbeni načrt obsega 70% letošnjega gospodarskega načrta.
Nove strokovne železniške šole. V šolskem letu 1946-47 so bile odpravlje-ie dosedanje nadaljevalne nižje obrtne šole in uveden je bil nov tip šol — železniške obrtne šole. Odprte so pri vseh glavnih železniških tovarnah in kurilnicah. Teh šol je devet. Razen tega so bile ustanovljene še nižje tehnične šole v Nišu, Kraljevu, Sarajevu, Zagrebu in Mariboru.
UREDBA 0 ODVAJANJU IN RAZPOLAGANJU S P0SEDNIMI RAZLIKAMI V CENAH
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. 1. 1947 (Uradni list LES St. 22-5) izdaja vlada LRS
uredbo
o odvajanju In razpolaganju s posebnimi razlikami v cenah
1.	člen
Vse razlike v cenah, s katerimi se ne razpolaga po drugih posebnih predpisih in ki jih morajo plačati državna gospodarska podjetja republiškega ali lokalnega pomena, zadruge in zasebna podjetja po sploSnih ali posameznih odločbah organov za določanje
samezne skupine, proizvode, usluge in storitve izločiti.
4. člen
Dokler ne bodo določene nove cene, ost-nejo v veljavi dosedanje cene.
5. člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
Ljubljana, 5. februarja 1947.
Predsednik vlade LR Slovenijo MIHA MARINKO
in kontrolo cen, so odvajajo na zbirni račun Slovenije pri Denarnem zavodu Slovenije, centrali Narodne banke FLRJ za LRS v Ljubljani.
2. člen
Dohodki zbirnega računa Slovenije so izredni dohodki proračuna LRS. Z njimi razpolaga minister za finance LRS.
3. člen
Pravilno vplačevanje po 1. členu te uredbe nadzorujejo okrajni ljudski odbori in ljudski odbori mest, ki so izvzeta iz območja okrajev.
4. člen
Natančnejše predpise in navodila za izvajanje te uredbe bo izdal minister za finance LRS.
5. člen
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnom listu LR8, izvaja pa se od 1. januarja 1947.
Ljubljana, 5. februarja 1947.
Minister za finance:
POLIC ZORAN Predsednik vlado LR Slovenije MIHA MARINKO
in njegova vlečna moč znaša 4260 kg. Sestavljen je iz usnja raztegljivosti 590 kg. Proizvodni stroški znašajo okrog 100.000 din. Zaradi potrebne aithezije je specialno zložen in lepljen, sestavljen je iz treh plasti. S specialnim lepljenjem je doseženo, da jermen na jermemicah ne oksidira. Jermen je bil 28. januarja montiran v kemični tovarni in je sijajno prestal preizkušnjo.
Največ zaslug, da je uspelo delovnemu kolektivu ta jermen tako strokovnjaško izdelati in zložiti, imata tehnični vodji tov. Lovro Rogelj in mojster tov. Polde Stolcer, ki sta vodila vsa dela.
Ko je na ta način delovni kolektiv slovenjgraške usnjarne rešil problem nadaljnjega obratovanja kemične tovarne s strokovnjaško izdelavo ogromnega jermena, je zopet dokazano, da smo zmožni in sposobni v domačih podjetjih producirati tehnično usnje,, to je jermena, katera smo morali poprej uvažati iz inozemstva.
Letos bodo sezidali več tovarn na Kosovem in Metohiji. Na konferenci oblastnega odbora Ljudske fronte v Prištini je bilo ugotovljeno, da je bilo lani v Kosmetu sezidanih 2220 kmečki stanovanjskih poslopij, da so začeli graditi 1082 hiš in jih obnovili 3022. V okviru letošnjega gospodarskega načrta je bilo določeno, da bodo sezidali več tovarn in delavnic, številne osnovne, srednje in strokovne šole, zdravstvene in socialne ustanove in gospodarska poslopja na kmetijskih postajah.
Pospeševanje tkanja preprog v LR Makedoniji. Predlanskim je bila v Bito-lju ustanovljena zadruga, ki je združila in zaposlila znane lazaro-poljske izdelovalce preprog. Zdaj izdeluje 780 delavcev preproge, med njimi tudi perzijske. Prirejen je bil tudi tečaj za usposobitev delavcev. Prve preproge lazaropoljskih tkalcev preprog so že prišle v prodajo in se lahko kosajo z najlepšimi izdelki iz tujine.
Usposabljanje invalidov za proizvodnjo. V Karlovcu deluje dveletna šola za vojne invalide, ki jo obiskuje 50 invalidov, razen tega pa obiskuje 16 invalidov laborantski tečaj, da bodo potem zaposleni v industrijskih podjetjih.
Da bo ob pravem času opravljena spomladmi setov, se je treba pripraviti že zdaj. Pri jesenski setvi so bili doseženi v hrvatskih okrožjih, kjer je kmetijstvo najbolj razvito, sorazmerno lepi uspehi. Vendar niso izpolnili povsod setvenega načrta. V osiješkem, belovarskem in karlovškem okrožju 90 posejali nad 100% za jesensko setev določene zemlje. V brodskem okrožju je bil setveni načrt izpolnjen do 97%, v daruvarskem ao 82%, zagrebškem 85%, v Baniji 98%, v Liki 79%, v primorsko goranskem okrožju do 96% in v Dalmaciji za okrog 80%.
Kmetijska konferenca v Novem Sadu je bila prejšnji teden. Na nji so razpravljali o določitvi setvenega načrta, o kmetijskih postajah in kmetijskih delovnih zadrugah. Določene so bile naloge okrajnih voditeljev kmetijstva. Sklenjeno je bilo, da je treba do L februarja ustanoviti pri krajevnih ljudskih odborih kmetijske postaje kot gospodarska podjetja odborov.
' i 'j
V britanski coni Nemčije so številne formacije bivše Hitierieve vojske
Bivši nemški oficirji v nemških vojaških oddelkih z britanskimi uniformami
Giannini - voditelj qualunquistov
Moskva, 5. februarja. (Tass) V članku »Pristni fašist Giannini« piše 11 jim v »Izvestijihc
Nekako pred dvema mesecema je londonski »Daily Mail« objavil, da se je v Italiji pojavil nov voditelj. Za »novega vodjo« je že preje delal reklamo Churchillov sin Randolph, ki je bil zvezni oficir med Churchillom seniorjem v Londonu in njegovimi evropskimi prijatelji.
List podrobno opisuje, kako je »nekdanji navadni fašist« Gulielmo Giannini pred očmi anglo-ameriških kontrolnih organov skušal igrati vlogo novorojenega »Duceja«. L. 1945 se je Gulielmo Giannini pojavil iz teme in pričel krpati skupaj »Fronte del’Uomo qualunque«, organizacijo z isto hrupno demagogijo, ki jo je pričel Mussolini 1919. leta.
Giannini je seveda napadel »tiranijo ... protifašističnih strank« in »nevarnost socializma in komunizma«. Giannini je pozival na križarsko vojno proti »grozeči nevarnosti levičarskih sil«.
Okrepitev italijanske demokracije togoti Gianninija in njegove gospodarje. Qualunquistično glasilo »Buon senso« gre tako daleč, da trdi, da je 20 let fašističnega režima »bilo za Italijo doba civilnega in družbenega napredka«.
Toda preprosto italijansko ljudstvo je sito prokletega fašističnega »napredka« in gleda nanj drugače kot bivši petolizniki Mussolinijevega režima. Giannini poziva na »uporabo svetega bodala«. Zato uporabljajo bodala in njegovi pristaši na provokacijskih demonstracijah v Palermu in Bariju zopet kričijo »Eviva Duce«.
Odkrito obrambo fašizma spremlja nebrzdana maščevalna propaganda. 90 odstotkov qualunquistov je fašistov, ki so slekli črne srajce in oblekli običajni suknjič človeka z ulice.
Finančni mogočniki — glavni in-spiratorji fašizma — so v Italiji obdržali svoje položaje in bogastvo ter iščejo med množicami podpore proti rastočim demokratičnim silam. Sanjajo o ponovitvi fašističnega eksperimenta iz leta 1919—1920. Raznovrstni tipi reakcionarnih skupin so v svoji zahtevi po novem Duceju našle Gianninija in delajo za to odkritje reklamo — britanske in ameriške okupacijske oblasti pa to molče gledajo.
Zadnji' razvoj v Italiji je očividno ohrabril qualunquiste v taki meri, da se je Giannini pojavil v ameriškem listu z izjavo o zunanji politiki. V intervjuju z listom »Rome Daily American« je novopečeni »Duce« izjavil, da je njegova sedanja naloga dobiti »široke simpatije v inozemstvu«. Inozemska zaščita neti stari imperialistični apetit in če je Italija sedaj primorana podpisati mirovno pogodbo z zavezniki, je to samo zato, kot je izjavil Giannini, »ker nismo dovolj močni, da bi napovedali vojno Britaniji, ZDA, ZSSR in Franciji«.
Vojaška slabost Italije je Giannini-jev edini argument za podpis mirovne pogodbe. In ameriškemu listu, ki izhaja v Rimu, se zdi mogoče objaviti tako nesramno izjavo profašističnega »ideologa« tik pred podpisom mirovne pogodbe.
Zadnji čas je, da v zvezi s tem pripomnimo, da je v besedilu mirovne pogodbe člen, ki prepoveduje obstoj fašističnih organizacij v Italiji.
1 FIZKULTURA 1
Berlin, 5. februarja. (Tass) Pod naslovom »Nemški vojaki — legionarji« prinaša »Vorwžirts« članek o nemških vojaških formacijah v britanski okupacijski coni.
V članku je rečeno: »Po zlomu tretjega rajha je bilo na potsdamski konferenci treh sil jasno poudarjeno, da je namen okupacije popolna razorožitev in demilitarizacija Nemčije. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se morajo vsi nemški vojaški oddelki takoj razpustiti. Čeprav je bil ta sklep, sprejet pred poldrugim letom, v bri-^anvsv coni še do danes ni bila raz-puščena cela vrsta oddelkov bivših nemških oboroženih sil.
Številni nemški vojaški oddelki pod Poveljstvom nemških oficirjev so priključeni britanskim oddelkom. Te nem-ske enote so obdržale v celoti vojaški značaj, pričenši z obveznim pozdravljanjem do »vojaške« discipline. Taki oddelki so v Liibecku, na področju Hamburga, v Lauenburgu, Cuxhavenu in Kielu.
. V Kielu je n. pr. še vedno stacio-nirana prva nemška flotilja minolov-
cev, ki ima nalogo čistiti švedske in danske vode min. Toda čeprav je ta
flotilja tukaj že drugo leto, se število »min« še ni prav nič zmanjšalo.
Vredno je opozoriti, da pri flotilji še vedno služijo vsi bivši oficirji skupno s celim štabom »pomorskih juristov«, ki še danes dele »pravico« po starih nacističnih zakonih. Eden med njimi je Kranz-Biiller, bivši branilec vojnega zločinca Donitza na razpravi v Niirn-bergu. Kranz-Biiller je v Nurnbergu dolgo nosil mornariško uniformo in se vozil z avtomobilom rumenkaste barve.
V Hannowru, Hamburgu in Schles-wigu so stacionirane nemške enote, ki jih krajevno prebivalstvo označuje »črni rajhsver«. Ti oddelki so preoblečeni v »delovne čete«, čeprav ne delajo nikjer, ampak se še naprej vežbajo pod poveljstvom svojih bivših oficirjev. Nosijo uniforme britanskega kroja z najrazličnejšimi znaki. Iz številnih pisem teh vojakov je mogoče napraviti sklep, da se vežbajo za službo v »kazenskih oddelkih« in bodo verjetno uporabljeni proti svojemu lastnemu narodu.
»Times«, ki skuša to vprašanje prikazati kot brezpomembno, priznava, da dela 80-000 pripadnikov nemške vojske v britanski coni pod britanskim poveljstvom.
S tem v zvezi je omembe vredno dejstvo, da bo sedaj hamburška policija razširjena z organizacijo »prostovoljnih varnostnih oddelkov«. Za enkrat še ni nič znanega o bodoči moči teh oddelkov. Toda vsakomur je popolnoma jasno, da bodo sestavljeni iz pripadnikov bivše nemške vojske.
Znani korpus Stookhausen tudi ni bil razpuščen, ampak še naprej obstoja pod britanskim poveljstvom. Sprejeta so bila tudi poročila o obstoju 16 oddelkov sestavljenih iz 100 čet, ki so stacionirani v Hamburgu, Liibecku, na otoku Sylt in drugih mestih.
Po naredbi britanskega glavnega stana 8502 z dne 6. maja 1946 se v teh oddelkih znova uporablja vojaški kazenski zakonik; izdano je bilo tudi opozorilo, da bodo dezerterji postavljeni pred sodišče.
Lahko si je misliti, kako lahko zopet poženejo klice novega nemškega militarizma.
Vsekakor ni slučaj, da je britanska vlada odklonila mednarodnim kontrolnim ustanovam, da bi pregledale položaj v britanski coni.
ANGLEŠKI LIST kritizira kraljev obisk v Južni Afriki
London, 5. febr. (Tass) Diplomatski komentator »Reynolds Newsa« Bradesford piše o potovanju angleške kraljeve družine v Južnoafriško unijo in kritizira britansko vlado, ker je izbrala Južno Afriko »da bo vredna ljubeznivosti kraljevega obiska.«
Komentator opozarja, da je izkazala britanska vlada to čast Smutsu, čeprav je Generalna skupščina organizacije ZN skoraj soglasno obsodila oligarhijo belcev, — ki jo podpira Smuts zaradi postopanja oligarhije proti Indijcem«. Bradesford obsoja »razsipniške izdatke, določene za to potovanje«.
O položaju v Južnoafriški uniji piše Bradesford: »Na vsem svetu ni mogoče najti večjega podcenjevanja vsega tistega, kar mora predstavljati demokracija.« Pisec opisuje kontrast med bedo in zatiranjem domačinov na eni strani in bogastvom Južne Afrike na drugi strani in dodaja: »Tej družbi, ki počiva na zatiranju ene rase po drugi zaradi bogatenja, bo kralj izročil naše pozdrave. V tem primeru se postavlja na kocko nekaj več od naše lastne reputacije kot socialistov.«
Nato se Bradesford dotika malomarnega Smutsovega odnosa do sklepov organizacije ZN in piše: »Ako se bo še naprej tako vztrajno vedel, se bomo morali odpovedati upanju, da je organizacija ZN sposobna podvzeti ukrepe zaradi zaščite manj privilegiranih ras pred zatiralci. Mogoče se pripravljamo, da mu damo pred človeštvom priznanje ravno za to uslugo.«
Hoover v Nemčiji
Frankfurt, 4. febr. (AFP) Herbert Hoover, bivši predsedik ZDA je danes prispel na letališče Rhein—Main v bližini Frankfurta.
Izza vseh teh stvari se vedno dviga ta strašni: »Gospod župnik so rekli...« Kaj so že rekli gospod župnik?
Ko sem zapuščal vas, ker se mi je zdelo, da mi ta vas v bodočnosti ne bo mogla dati tistega, kar je novo, kar bo preobračalo svetove, sem sicer slutil, da se bo na vasi bil težek boj, moral se bo biti, ko se bo tisočletna negibnost srečala z revolucijo naše dobe, toda še zdaleč nisem mislil, da se bo tu bil tako uporen boj, trd in včasih neusmiljen, krut boj. Videl sem nekoč vse spremembe vasi: otrok sem našel Prekmurje v tisti negibnosti, kakršno je živelo več ali manj tisoč let nazaj. V dvajsetih letih stare Jugoslavije je Prekmurje bruhalo ljudi po svetu. Gledal sem to sre-čavanje ljudi 9 svetom, gledal sem jih ob povratku, gledal sem vse tragedije, ki so nastajale, gledal tudi ves uspeh, ki je moral priti kljub temu, da se. noben domačih ni posebej pobrigal za to, najmanj pa načrtno. Na vasi se je že takrat bil boj, vendar prikrit, nerevolu-cionaren.
Danes je to drugače.
Na vasi se danes bije težak boj, zares težak včasih za tiste, ki ga morajo biti. Tisočletna negibnost se je zdaj srečala s prevratom, z revolucijo. V resnici, vasi doživljajo svojo revolucijo. Res, ne teče kri po vaseh, toda bistvo revolucije ni kri. Po vaseh je mnogo ljudi, ki so hrepeneli po sprostitvi, po vzponu. Nekoč ni bilo možnosti, zato so počasi stopali naprej. Zdaj jim je dana možnost za nagel razvoj. Ali ti ljudje na eni strani neprestano zadevajo ob stari svet, na drugi strani v njib samih vre, često še ne docela izčiščeno, pristransko, »sektaško«, bi lahko rekli. Manjka jim vsega, zato ker bodisi niso utegnili, ali še bolj, ker možnosti niso imeli, in zdaj so kakor neoboroženi. Vse, kar imajo, je velika volja in često bolj slutnja v veliko. kakor zavest vsega. Bije se boj za svobodo človeka. Štiriletni osvobodilni boji so osvobodili domovino, ustvarili so pogoje za človeško svobodo, za njegovo sprostitev, toda slehernega človeka v njegovi notranjosti še vedno niso mogli sprostiti. Ta boj, ta revolucija se danes nadaljuje po vaseh. Nasproti temu člo-
Uspešno tekmovanje FD
Fizkulturno društvo »Proletarec« je dne 2. februarja 1946 izvedlo svoje prvenstvo. Udeležba tekmovalcev je bila zadovoljiva, saj je nastopilo 30 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v naslednje grupe:
člani 10 kilometrov, mladinci 4 kilometre, mladinke 1500 m.
Prve so štartale mladinke. Zmagala je Mrnih Mojca v času 8 minut 23 sek. Druga je bila Kadojč Boža 98 minut. Tretja Bajuk Minka 10 minut 36 sek.
Mladinci so dosegli lepe uspehe na progi 4 km. Prvi je prispel na cilj Jere Edi v času 21 minut 2 sekundi. Drugi Grabnar Anton 21 minut 20 sek. Tretji Koršek Karel 22 minut 42 sek.
Zadnji so štartali člani (13 tekmovalcev). Proga je bila zelo naporna
Kratke vesti
Devetnajst držav se je prijavilo za Davis cup. V evropski coni se je prijavilo do sedaj za letošnje tekmovanje v Davis cupu 19 držav. Prijavile so se tudi teniške federacije Italije, Madžarske in Romunije. Komitet za Davis cup je odbil njihove prijave z motivacijo, da so te federacije izključene iz tekmovanja zaradj sodelovanja v vojni na strani Nemčije.
Italijan Kucce-lli je premagal Asbotha, madžarskega prvaka, s 6:3, 6:2 in 6:4.
Jugoslovanski teniški igralci pozvani na turnirje v Franciji in Egiptu. Jugoslovanski teniški igralci Mitič, Punčec in Palada so dobili poziv za sodelovanje na turnirjih na Francoski rivieri kakor tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih v Egiptu.
veku, ki bi se rad sprostil, do kraja osvobodil, danes ne stoji švabski vojak, ne Italijan, ne Madžar, pač pa stoji tam tradicija, oklep minulih dni. Tam stoji nasproti bogatin, ki se čuti v nevarnosti, in tam naposled stoji duhovnik in se opira na tradicijo, se opira na nebesa in često na — Angleže in Američane, prav gotovo pa vedno na zunanji svet. Zakaj tako daleč je stvar že davno prispela, da nihče vseh teh nasprotujočih ne čuti v sebi dovolj moči, da bi še upal na kak uspeh. Vsj ti se nadejajo rešitve iz svojega brezupnega stanja samo še po — zunanjem svetu. Tu stvar vedno zabrede tja, kamor je morala vedno zabresti, in kamor je štiri leta vojne tudi vedno bredla: v izdajstvo naroda, v izdajstvo domovine.
S tako duhovščino smo tako ali drugače imeli vedno opraviti. Često smo hočeš nočeš, sedeli v njenem zagrajenem vrtu, zakaj rada je sedela na vladi. Toda kljub vsej njeni tedanji ozkosrčnosti se je zdelo, da je še vedno vsaj malo možnosti za razvoj. Ko danes berem v Trdinovih spisih, kjer hvali duhovnike, ki da so (za njegovih časov) postali narodni, da se nad vse brigajo za izobrazbo ljudi, se človek čudi, kako se je v ne polnih sto letih spremenilo:	Danes	se
prenekateri naši duhovniki trudijo, kako bi ljudsko izobrazbo zavrli, kako bi življenje potegnili nazaj. Nikdar nisem tako strašno čutil vse njihove reakcionarnosti kakor danes, kadar prihajam na vas.
Cerkvi pri nas ni nihče, nikdar napovedal boja, tudi ga ni nihče načenjal. Morebiti se s cerkvijo ni še nikjer na svetu, kjer ona ni bila na vladi, tako lepo, naravnost dobrohotno postopalo, kakor je to pri nas. Naj bi bil kdo še tak nasprotnik te države in ljudske oblasti, ako bi bil pošten, bi moral priznati, da ta država ni nikdar napadala cerkve, še manj ji napovedovala boja! Toda resnica je, pa naj 9e o tem ne govori, da je vsaj dobršen del duhovščine, napovedal boj ljudski oblasti, boj tej državi. Začeli so ga zidajoč vse na ljudsko nevednost, ki jo zdaj vsestransko goje, svareč pred slehernim napredkom pred slehernim znanjem. Začeli so ga s prikritimi
»Proletarca« iz Zagorja
in je v tehničnem oziru zahtevala od tekmovalca veliko znanje, kajti tekla je v obliki osmice z dvema večjima močnima vzponoma. Prvi je prispel na cilj Hauptman Jože v času 49,35 min. 2. Forte Jože 50,3 min. 3. Kenda Filip 50,45 min.
Razen treh so prišli vsi na cilj kljub temu, da je ves čas tekmovanja snežilo. Tekme so se štele kot tekmovanje za fizkulturni znak.
Kakor marsikatero društvo prav tako tudi FD »Proletarec« iz Zagorja orje svojo ledino v vseh panogah športa, kajti mnogo njegovih najboljših fizkulturnikov je darovalo svoja življenja za domovino. Na njih mesta pa že stopajo mladi fizkulturniki, ki niso borbeni in marljivi samo pri povišanju proizvodnje, temveč tudi v fiz-kulturnem udejstvovanju.
Ameriška hockey-reprezentanea je izgubila tudi na povratnem srečanju s češkoslovaškim prvakom »LTK« z 10:7.
Boksarska ekipa Poljske je premagala češkoslovaško reprezentanco z 12:4. Srečanju. ki je bilo v Pragi, je prisostvovalo 15.000 gledalcev. •*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Vremenska napoved za četrtek dne 6. februarja. Zboljšanje do delne razjasnitve. V nižinah še pretežno megleno. Temperatura bo nekoliko padla. V petek je pričakovati zopetni nastop mraza in nekaj snega.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 5. februarja ob 7. url zjutraj: RIBNICA NA POHORJU: —1, sneži, 25 cm na 95 cm južnega snega.
pridigami, včasih pa tudi kar naravnost, s spovedmi, kjer se često govori o ljudski oblasti kakor o ljudskih grehih, začeli z vsestransko pobožnostjo, z romanji, s »prikazovanji« Matere božje, začeli z Marijinimi družabnicami, z dekleti vse do gospodinjskih pomočnic po mestih, katere zbirajo ob jutrih in popoldnevih v nedeljo. Začeli so ga pri zemlji, tisti, ki so se na vse kriplje vedno upirali, da bi kmetje, pa naj so še tako revni, dobili eno samo krpo od previškov, pa magari tudi iz njihovega, tisti, ki so na vse pre-tege čuvali svoja veleposestva, pa zdaj hujskajo ljudi, ki so komaj zemljo dobili, da jim bo ta zemlja odvzeta, in da bo kmet samo hlapec na tej zemlji. Začeli so ga pri skupnih kuhinjah, kjer da bodo vsj ljudje pomrli od lakote, in to potem. ko se celih tisoč let zares niso prav nič brigali, kaj in kako ljudje jedo, in ali imajo sploh kaj jesti. Začeli so ga pri ljudski oblasti, ki bi jo radi zrušili, spremenili v ljudsko sužnost, in to prek nevednosti in prek pretenj. Bojujejo se z oživljanjem starih običajev, šeg, navad: iz pozabljenosti, odmrlosti ljudje vlačijo včasih na dan tisto navlako preteklosti, ki jim je stoletja uklepala duha, in to zdaj skušajo oživeti.
Sto in sto načinov, sto in sto stvari je za tak prikrit boj proti ljudski oblasti, proti ljudski svobodi. Toda je tudi močno orožje za boj proti tem napadom: ljudski napredek, ljudska svoboda.
Rekel mi je neki duhovnik: Cerkev je bila v zgodovini često preganjana, pa je vedno zmagala.
Vprašal sem ga: Ali je zdaj preganjana? Ko me je nekaj časa gledal, kakor bi ne razumel, pa hkrati premišljal, je nazadnje priznal:
Prav za prav ne. Toda boj je vendarle.
Da, sem odvrnil. Zato ker so ga nekateri duhovniki sami začeli. Takrat,sem nadaljeval, ko so bili preganjani, so jih preganjale vlade, stranke, ministri, žan-darji, kar pa je bilo redke ker 60 že našli kako pot do oblasti. Zdaj pa so v boju /. ljudstvom, kateremu so sami napovedali boj. Ali se proti ljudstvu, ki ljubi svobodo, da zmagati?
Na to mi ni odgovoril.
Francija predlaga, naj bi upravo nad Porurjem prevzela organizacija ZN
Pariz, 5. febr. Agencija France Pres-se poroča, da je francoska vlada izročila veleposlanikom SZ, Velike Britanije in ZDA tretjo spomenico v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčijo. V njej razlaga svoje stališče glede Porurja.
Francoska vlada je mnenja, da se zaradi varnosti Porurje ne sme več izkoriščati kot industrijska baza za napad, ampak je treba bogastva Porurja izkoriščati v dobrobit vseh miroljubnih narodov. Lastnina rudnikov in industrije železa mora preiti na vse Združene naro-de, ki bodo podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo, upravo nad Porurjem pa je treba poveriti^ Združenim narodom, ki jih ta stvar zlasti zadeva. Premogovniki naj bi bili pod medzavezniško upravo, delo v rudnikih pa bi vodili nemški strokovnjaki pod zavezniškim nadzorstvom. Za strojno in za kemično industrijo francoska spomenica ne predvideva neposredne zavezniške uprave, ampak samo nadzorstvo.
Ta spomenica se tiče samo gospodarske strani tega vprašanja, ne navaja pa političnega stališča francoske vlade.
»Daily Worker« o francoskem predlogu
London, 5. febr. (Tanjug.) »Daily Wor-ker« prinaša uvodnik, ki komentira spomenico francoske vlade o Porurju, poslano konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu.
O predlogu francoske vlade, da bi v industriji premoga in jekla v Porurju uvedli upravo tistih držav — članic Združenih narodov, ki imajo pri tem največ interesa, piše list:
»To zahtevo je mogoče kritizirati zato, ker pomeni razkosanje Nemčije, kar bi bilo v korist nekim vladajočim krogom v Vel. Britaniji in ZDA, ki hočejo Porurje spraviti pod svoje nadzorstvo in ga izkoristiti kot arzenal »bodoče za-padne fronte« ali »Zedinjene Evrope« —
kakor to označujejo Churchil in njegova majhna klika laburističnih in liberarnih prišepetovalcev.
Toda videti je, da se Francozi zavedajo nevarnosti, ki bi jo predstavljalo tako Porurje. Francozi zahtevajo nadzorstvo nad Porurjem, ker bi bil mir v nevarnosti, ako bo nemški industriji dovoljeno razviti se do maksimuma kakor pred vojno.«
Albanski narod zahteva reparacije in popolno denacifikacijo Nemčije
Tirana, 5. febr. ATS poroča:	List
»Bashkimi« piše v članku pod naslovom »Interesi miru in demokracije zahtevajo popolno izvedbo potsdamskih sklepov v pogledu Nemčije« o uspehih, ki so bili doseženi v sovjetski coni v zvezi s potsdamskimi sklepi, pri čemer primerja te uspehe z rezultati, ki so bili doseženi v angleški in ameriški coni.
Časopis navaja večje število primerov, ki so se pripetili v angloameriški coni in ki dokazujejo, da nacisti niso bili obsojeni, kakor so zaslužili, ampak zavzemajo sedaj važne položaje v nasprotju s potsdamskimi sklepi, in nadaljuje:
Angleži in Američani delajo sedaj očividno proti sklepom potsdamske konference, ker ne izvajajo denacifikacije in ker podpirajo ekonomske truste Nemčije. Demokratični narodi vsega sveta zahtevajo, da se v celoti odstrani vojaški, ekonomski in ideološki aparat, ki je oborožil Nemčijo in omogočil to napadalno vojno.
Albanski narod, ki je dal 28 tisoč mrtvih in žrtvoval ogromno za zmago miru v vojni proti fašizmu in katerega deželo so oropali in opustošili nemški okupatorji, zahteva, kakor vsi ostali demokratični narodi, vojne reparacije in popolno denacifikacijo Nemčije.
Miško Kranjec:
NA KMETIH
I. Prebujenje vasi
Dnevi so kratki in ravnina tone v bledikasti zimski megli, pa se zdi zato ta ravnina še prostranejša. Vasi s kmečkimi, pogosto še s slamo kritimi hišami tonejo v tej megli. V megli tonejo goli molčeči gozdovi, ki se prikazujejo od daleč samo kot gosta, umazanosiva krpa. Njive in ceste so zamrzle, koraki odmevajo po cestah. Zamrzle so tudi vode in otroci se drsajo po ledu ali -ožijo s sankami ter kričijo. In to je edino življenje v teh dneh. Ljudje sami se stiskajo po hišah, lupijo bučno seme o katerem zdaj mnogo modrujejo: ali ga bodo lahko mleli sami ali ne. Modrujejo o tisočerih drugih stvareh, ki zdaj gibljejo njihovo življenje, posegajoč v njihovo staro vaško negibnost, modrujejo o politiki, o naši domači in zunanji, o minuli vojni in o — bodoči, o kateri včasih kdo zvoni. Stare pravljice takih zimskih dni in večerov je spodrinilo sodobno življenje. Pravljice so mrtve. Samo včasih še otroci posežejo po njih. Ženske predejo, zjutraj od štirih, pa pozno v večer. Govorijo o ženitvah, zakaj tu je predpustni čas. In pri ženskah teh čenč politika še dolgo ne bo spodrinila, i Večeri so mirni; tisti večeri, ko se začne mračiti. Čeprav sonca ni bilo videti ves dan, se na večer nebo pordeči od njega. Vijoličasti oblaki zaplovejo na večerno nebo. Takrat se divje race dvignejo iz Mure, kjer čez dan posedajo v dolgih jatah, na stotine, celo na tisoče, in zdaj v skupinah po dve, tri, pet letijo na potoke in nezamrzle jarke za vasjo, da, med hiše same. Njih enolični klic prinaša nekaj stare divjine v to zimsko nastrojen je. Še kasneje letijo nad vasjo divje gosi. Letijo v dolgih klinih visoko pod nebom s svojim otožnim, v dalje vabečim klicem.
Božič je mimo in tisti, ki so še obdržali stare navade nedotaknjene, so odnesli spod mize kup sena, sekiro, ko-lednl lonec in verigo. Vrgli so v drvarnico ogoljeno božično drevo, ali pa ga pokurili. Čas gre prek tega. Stare na-
vade ^izumirajo in božič sam je bil tokrat že oglodan kakor po toči okleščena veja. Ostale so potice, ostalo je meso, ostalo vino, ostalo je božično drevo za otroke, a še to redko. Klopi niso bile pogrnjene z odejo, na mizi ni bilo srebrne krone in na post pred božičem, ko so nekoč ljudje negibno čepeli po domovih, ko nihče ni smel nikamor stopiti, so zdaj spravljali drva. Postili so se do devetih, celo do desetih, potem pa je bilo konec vsega.
Zdaj je čas porok. Jeseni so se začele, a jih je advent prekinil. Kdor noče čakati še eno leto, mora pohiteti. Zenske imajo mnogo posla s temi porokami in kar zamujajo pri preji. Ženijo se še nekoliko po starem: bogati z bogatimi, revni — kakor nanese. Revni 90 že popustili, ne morejo se navaditi na razlike. Toda bogati se upirajo: koliko zemlje, kolika bo dota.
Ljudje posedajo nad časniki in berejo. Berejo od prve vrstice do poslednje. Sleherna beseda je razodetje, sleherna misel velika stvar, 9 katero se moraš ali sprijazniti ali se ji upreti, ali iskati boljše. Listajo Koledar, iščejo za vremenom. Vreme je pomembno kakor politika. Govorijo spet o prireditvah, ki so bile v božičnih časih. Mladina pripravlja novo igro. Gasilci se pripravljajo na svojo navadno veselico za pust. Župnik ima sestanke z Marijinimi družabnicami, ki se bijejo z drugo mladino. Tudi reakcionarji se zbirajo, zlasti ob večerih, dasi ne zaupajo noči, jdrihajo po državi, po ljudski oblasti, po vsem-tolažijo se z novicami, ki so jih kje iztaknili. V nestrpnosti posegajo po vsem Tudi oni berejo časnike, toda vsako stvar preobrnejo: ameriška nota Jugoslaviji: pomaneš si roke, to je vojna. Angleško-ameriškn vojaška pogodba: konec boljševizma. Kontrolna komisija je nekje dva zaprla: v državi popoln nered, razsulo. Oddaja krompirja: lakota v državi, upori. Skrijte, ljudje, kar imate! In vedno zazveni: >Go9pod župnik so rekli...«
Trapiti ^čjudski
LJUBLJANA
STANOVANJSKA UGANKA
Lansko loto junija je bil preseljen gozdarski del ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prostore bivše finančne direkcije na Poljanski nasip 2. Sredi PL nadstropja je ministrstvo naletelo v hiši na privatno stranko Mosetizh, ki je stanovala in še stanuje v ministrstvu potrebnih prostorih in zapira prehod po hodniku II. nadstropja. Tudi vratar ne more imeti pregleda nad strankami, ker ima privatnik svoje obiskovalce.
Ministrstvo je takoj posredovalo pri stanov, uradu zaradi izselitve privatne stranke v ustrezne prostore izven uradnega poslopja. Dobilo je zagotovilo hitre rešitve. Vendar se zadeva še sedaj vleče kot kača preko stanovanjskega urada, stanovanjske komisije, višje stanovanjske komisije, kontrolne komisije pri MLO, javnega tožilstva itd. Ministrstvo urgira rešitev preko raznih kompetenčnih forumov skoro vsak dan — toda privatna stranka še ni dobila stanovanja in že osem mesecev moti in ovira proti svoji volji delo ministrstva za gozdarstvo.
Osem mesecev torej nima personalni
oddelek ministrstva niti enega kvadratnega metra za svoje odgovorno delo in gostuje pri drugih oddelkih, kjer so vsi nameščenci neprestano moteni. Tudj oddelek za gozdarsko prosveto je stisnjen (v eni sobi dela 9 ljudi za odseke: strokovno šolstvo, propagando in tisk ter raziskavanja), kar prav gotovo ni ugoden pogoj za delo. Kvantitativni in kvalitativni delovni učinek nameščencev torej ne more biti niti od daleč enak zmogljivosti kadra. Nameščenci in stranke vseh oddelkov pa izgubljajo po nepotrebnem čas, ko morajo zaradi zaprtega hodnika v II. nadstropju tekatj v prvo nadstropje in po raznih stopniščih in jih na tej poti zadržujejo stranke, ki ne morejo najti v mnogih uradnih prostorov, ker naletijo na že omenjeno oviro.
Skoraj verjetj ne moremo, da so bile vse oddaje stanovanj v zadnjih osmih mesecih nujnejše, kot je v opisanem primeru. Skrajni čas je, da nekdo preseka ta zagonetni in za skupnost škodljivi
vozeL	Ing. St. Sotošek.
Opozorilo
Kulturno-prosvetno delo v okraju Prevalje
V naše kulturno-prosvetno delo je bilo posebno v zadnjem času vnešenega precej novega duha.
V januarju je bilo na naših odrih mnogo sovjetskih del. V Starem trgu in na Ojstrici, tik ob meji so igrali Bulga-kova igro >Novi dom«. Gledališka družina na Prevaljah je naštudirala V. Ratajeva veselo igro »Milijon težav«, ki so jo že trikrat ponovili. Na sindikalnem odru v Žerjavu smo videli dramo Leonova »Vdor«. To je za naše diletantske odre prav gotovo tehnično in vsebinsko
težko delo. Priznati moramo, da so igralci v splošnem uspeli. Posebno režija je bila dobra, če izvzamemo nekatere manjše napake. Z uspehom je bilo izvedeno množično sodelovanje. Skoraj ni bilo v Žerjavu družine, ki bi ne imela sodelavca pri igri. Vidi se tudi, da so starejši igralci dobri učitelji novincem na odru. Napaka pa je igranje na harmoniko med odmori. Ta način »zabave« in »tolažbe« gledalcem razbije kontinuiteto misli, vodilne niti in idej, ki jih pisatelj hoče. doseč; z igro.	W. R.
Dopisujte v »Ljudsko pravico«
O B V ES
Prijava in registracija motornih vozil, priklopnikov in koles
za leto 1947
Na osnovi navodil ministrstva za notranje zadeve FLBJ o prijavi in registraciji motornih vozil, priklopnikov in koles
POZIVAMO
lastnike in imetnike vseh motornih vozil, priklopnikov in koles (trikoles) iz državnega, zadružnega in zasebnega sektorja, da jih v smislu tarifnega člena 100 taksnega zakona prijavijo ter registrirajo do vključno 28. februarja 1947, četudi so bila registrirana v 1. 1946.
Navedena vozila prijavijo lastniki okrajni upravi NM, na katere območju se vozila stalno nahajajo, kjer so na razpolago tudi predpisani obrazci. Rok za vložitev prijave motornih vozil In priklopnikov traja od 5. do vključno 18. februarja 1947.
Podrobna navodila za prijavo in registracijo koles bodo objavili pristojni odseki za notranje zadeve.
Na poziv pristojnega odseka za notranje zadeve bodo morali prijavitelji pripeljati vsa uporabna vozila in priklopnike na določeno mesto v svrbo tehničnega pregleda. Komisiji za tehnični pregled vozil bodo morali lastniki — imetniki predložiti tudi dokazila o lastništvu vozila.
S 1. marcem 1947 ne sme biti v javnem prometu nobenega motornega vozila (priklopnika), ki ne bo v navedenem roku prijavljeno, pregledano in ruegistrirano ter za katerega ni plačana predpisana taksa in dajatev za 1. 1947
Prav tako opozarjamo, da so imetniki (uporabniki) vozil dolžni prijaviti vsako spremembo lastnika (uporabnika) in tehničnega stanja motornega vozila — priklopnika ali kolesa, ki nastane po prijavi in registraciji, na predpisanih obrazcih v petnajstih dneh po nastali spremembi, pri upravi NM, kjer je vozilo prijavljeno in registrirano.
Pod spremembo lastnika se razume prodaja, nakup ali zamenjava vozila. Tehnične spremembe vozila pa so:
1. Okvara, zaradi katere je vozilo neuporabno najmanj 3 mesece,
2. okvara, zaradi katere preneha biti vozilo cestno-prometno sredstvo,
3. usposobitev za promet vozila, ki je bilo pri tehničnem pregledu spoznano kot nesposobno za vožnje,
4. usposobitev vozila, odjavljenega v 'očki 1.,
5. predelava vozila,
6. stavljanje vozila iz uporabe,
7. izguba vozila zaradi uničenja, tatvine ali drugih vzrokov.
Prav tako je obvezana prijavi vsaka trajna sprememba vozača (šoferja) prijavljenega motornega vozila.
Opozarjamo lastnike, imetnike in odgovorne prijavitelje omenjenih vozil, da jih pravočasno prijavijo, ker bodo organi NM vodili nadzor nad izvedbo registracije. Tudi med letom nastale spremembe naj lastniki pravočasno prijavljajo. — Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve.
Obvestilo
Oddelek za notranje zadeve pri mestnem 10 Ljubljana — Uprava NM obvešča, da se dne 10. februarja 1947 prične registracija dvo- trikoles za leto 1947. V »vezi z registracijo se odreja sledeči postopek:
1. Lastniki koles prijavljajo kolesa vsak na svoji postaji NM, kamor jih pripeljejo na pregled istočasno z oddajo prijavnic. Prijavljanje 6e vrši od 10. 2. 1947 dalje po abecednem redu (vsak dan 2 črki). Uradne ure na postajah NM so nepretrgoma od 8 do 18 ure.
2. Prijavljanje in registracija koles po postajah NM se zaključi dne 28. februarja 1947.
3. Lastniki, ki so prijavili kolesa v letu 1946. in imajo zato izkaznice, oddajo na postaji NM prijavnice koles za 1, 1947 in izkaznico z zneskom din 10 za račun cestnega sklada.
4. Pri oddaji prijavnic za leto 1947 se morajo oddati tudi vsa dokazila o lastništvu kolesa.
5. Registracijo bodo vršile postaje NM:
Postaja NM št. 1 (Šubičeva ul. št. 5-1)
— vrši registracijo za svoj okoliš in okoliše postaje 2 in 6.
Postaja NM št. 3 (Zaloška c. 16) vrši registracijo tudi za postajo NM št. 4.
Postaja	NM	št.	5 (Dolenjska	e. št. 24).
Postaja	NM	št.	7 (Tržaška c.	84).
Postaja	NM	št.	8 (Celovška c.	94).
Postaja	NM	št.	9 (Tyrševa c.	62).
Postaja	NM	št.	11 — št. Vid.
Postaja	NM	št.	12 — Ježica.
Postaja NM št. 13 — D. M. v Polju.
6. Prijavne tiskovine so v prodaji na postajah NM, kjer jih zainteresirani lahko prevzamejo od dne 7.. februarja 1947.
Opozarjajo se vsi lastniki dvo- trikoles, da se drže abecednega reda za prijavljanje in da prijave izpolnjujejo točno in čitljivo.
Enodnevni tečaji za ovčjerejce
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo v mesecih februarju in marcu organiziralo v večjih ovčjerejskih predelih enodnevne točaje za ovčjerejce. V strokovnih predavanjih bodo ovčjerejcem podane smernico za načrtno selekcijo in pospeševanje ovčarstva, ter navodila za umno ovčjerejo. V praktičnem delu tečaja bo ovčjerejcem na živih primerih nazorno pokazano, kakšno ovco moramo odbirati za pleme.
Načrt za povzdigo ovčjereje bomo lahko uspešno izvedli le, če bodo o tem poučeni in bodo sodelovali vsi ovčjerejci. Zato se morajo tega tečaja udeležiti prav vsi ovčje-rejoi, predvsem pa vsi člani živinorejskih zadrug, kor, bomo v bodoče pospeševali ovčjerejo potom ovčjerejskih odsekov živinorejskih zadrug. Na točaju bosta predavala referent za ovčarstvo pri ministrstvu in okrajni kmetijski referent.
Spored prve skupine tečajev je naslednji:
9. februarja ob 8. uri v Orni,
10. februarja ob 8. uri v Dravogradu,
11. februarja	ob	8.	uri v Slovenjgradcu,
23. februarja	ob	8.	url v Tribučah	okraj
Črnomelj,
24. februarja ob 8. uri v Adlešičih,
25. februarja ob 8. uri v Vinici,
26. februarja ob 8. uri v Dragatušu,
3.	marca ob	9. uri	v Solčavi,
J marca ob	9.	uri	v Lučah.
5. marca ob 9. uri v Mozirju,
6. marca ob 9 uri v Gornjem gradu. Spored tečajov za ostale kraje bo objavljen kasneje.
Delna ukinitev avtobusnega prometa
Izredne snežne razmere, ki vladajo tudi v ostalih delih Evrope, so dovedle do začasne delno ukinitve avtobusnega prometa. Promet se začasno ne moro vršiti na sledečih avtobusnih progah:
Ljubljana—Polhovgradec,
Ljubljana—Žiri,
Ljubljana—Koper,
Ljubljana—Vevče—Sostro—Ljubljana, Ljubljana—Corkl jo—Kranj,
Ljubljna—Kamnik—Vransko,
Ljubljana—Ig,
Celje—Podsreda,
Celje—Planina,
Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami, Kočevje—Novo mesto in Kočevje—Osilnica.
Na avtobusni progi Kranj — Jezersko obratuje avtobus samo med Kranjem in Preddvorom. Vse avtobusne proge v mariborskem okrožju še obratujejo.
Poslabšanje snežnih razmer in vremenskih neprilik, bo verjetno dovedlo do začasno ukinitve še drugih prog. Cim pa se bo stanje ceste zboljšalo, bo promet takoj v celoti vzpostavljen.	DAPPS
Finančni odsek MLO Ljubljana - mesto opozarja na določila začasne tarife »B« davka na promet uslug, ki je bila objavljena v prilogi k zveznemu Uradnemu listu št. 106 z dne 31. XII. 1946.
Davek na oglase: T. št. 9 določa: Na odškodnine za oglase v časopisih, koledarjih, občasnih listih (revijah), uradnih listih, knjigah itd. ter za oglase po radiju, ali svetlobnih projekcijah v kinematografih se plača 4%. Davčni zavezanec je dolžan voditi knjige, posebno evidenco v oglasih, v katero vpisuje prejete (naročene) oglase in odškodnino za oglašanje. Do nadaljnje odredbe naj se te beležke zaključujejo mesečno in davek odvaja finančnemu odseku po prijavi v dvojniku vsaj do 5. dne naslednjega meseca.
Davek na promet uslug od prevozništva: V t. št. 10 je določba: Na promet, opravljen za transportne uslugo proti odškodnini, se plača davek od zneska odškodnine, in sicer za prevoze s suhozemskimi motornimi vozili a) za prevoze potnikov 0.65%, b) za prevoze blaga 5.50%. Motorna vozila za prevoz potnikov in blaga se ne smejo uporabiti za prevozne usluge proti odškodnini, dokler niso prijavljena zaradi evidence pri odseku za finance okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Davčni zavezanec je oseba, ki vrši uslugo oziroma, ki prejme odškodnino. Davčni zavezanec mora voditi posebno evidenco o izvršenih uslugah prevozov in prejetih odškodninah
Davek na promet gostinskih podjetij: T. št. 11 se glasi: »Na ves promet gostinskih podjetij (hotelov, restavracij, kavam, bifejev itd.), razen od prometa alkoholnih pijač, se plača davek: 1. specialni gostinski obrati I. kategorije 25%, 2 ostali gostinski obrati II .kategorije: a) I. skupine 10%, b)
II.	skupine 6%, 3 ljudske restavracije 4%. Delavsko-nameščenske menze v okviru podjetij (ustanov) ne plačajo davka po tej t. številki.
Kakor za davek na promet od prevozništva, tako tudi za davek na promet gostinskih obratov, naj se do nadaljnje odredbe vse beležke zaključujejo mesečno in odpadajoči davek odvaja finančnemu odseku po prijavi v dvojniku najkasneje do 10. dne naslednjega meseca.
Začasna tarifa »B« davka na promet uslug je stopila v veljavo dne 1. januarja 1947 in je vse zgoraj navedeno izvajati že od 1. I. 1947.
DNEVNE VESTI
Izmed neštetih projektov za mednarodni jezik se je »esperanto«, s svojo gibljivostjo, blagozvočjem in lahkoto priučitve izkazal kot idealna rešitev tega problema. — Mi začnemo s tečajem dne 7. februarja ob 20. uri, v našem lokalu, Cankarjevo nabrežje
7-1. — Esperantsko društvo Ljubljana, telefon 4658.
Podružnica Zveze delavcev in nameščencev živilske stroke, podružnica 4, vabi na redni občni zbor, ki bo 17. februarja ob 18.30 v prostorih Delavskega doma. Gosposvetska cesta. Dnevni red občnega zbora: 1. otvoritev, 2. določitev zapisnikarja in ove-rovitelja, 3. poročilo predsednika, 4. poročilo tajnika, 5. poročilo blagajnika, 6. poročilo nadzornega odbora. 7. zbor kandidatne komisije predlaga kandidatno listo, 8. raz-rešnica starega odbora in zbor novega odbora ter finančne kontrole. — Občni zbor je sklepčen, ako je prisotna vsaj tretjina članstva. Udeležba za vse člane in članice podružnice je obveznal
Simfonični koncert. Allan Bush je eden najbolj znanih londonskih dirigentov. Nastopal je že po vseh državah z izrednim uspehom. Nocoj dirigira v Zagrebu in jutri bo v Ljubljani, da pripravi z velikim Radijskim orkestrom svoj koncert v Ljubljani,
11.	febr. ob 20. v hotelu »Unionu«, Izvajala se bodo dela angleških avtorjev. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Opozarjamo na jutrišnji koncert violinista Karla Rupla v Filharmoniji ob 20. Rupla štejemo s ponosom med naše najmočnejše koncertante z izrednim umetniškim uspehom. Zato vabimo. Vstopnice v Matični knjigarni.
Vsem zobozdravstvenim delavcem in čla. nom sindikata! V petek 7. fobruarja bo množični sestanek v predavalnici interne klinike. Začetek točno ob 20. uri. Vhod skozi vrtna vrata Stomatološke klinike.
Pozivamo vse osebne vojne lnvallde-upokojence, ki prejemajo manjšo pokojnino kot 1.700 din mesečno, da se nemudoma osebno ali pismeno javijo na Federalni odbor Voj. vojnih invalidov, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev 2-1, zaradi podatkov, da jih dostavimo preko Glavnega odbora VVI Prezidiju skupščine FLRJ v svrho ureditve invalidnine.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
569 m —449 m DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 6. FEFR.
6.30 Koračnica, Dnevni spored, Iz naših časopisov — 6.45 Zabavna glasba — 7 Jutranji koncert — 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar —	7.45 Lahka
glasba — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13 Slovensko narodne pesmi — 13.15 Kulturni pregled — 13.30 Lahka orkestralna glasba
— 14 Igra Koroščev kvartet — 14,30 Napoved časa in poročila — 14.45 Operni inter-mezzi — 18 Radio dnevnik: Vaška šola na Kočevskem (Ob »Tednu knjige«) —	18.15 Bolgarska narodna glasba — 18.30 Kritični sprehod po Ljubljani — 18.50 Glasbena medigra — 19 Pesmi ruskih avtorjev izvajajo umetniki — 19.15 Napoved časa in poročila
— 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objavo
— 19.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (ponovitev 9. in 10. lekcije) — 20 Pesmi Ivana Zajca poje Elza Karlovao, pri klavirju spremlja Mitja Žebre —	20.20	V	okviru
»Tedna knjige« branje odlomkov iz Prežihovega Voranca knjige: Od Kotelj do Belih vod — 21 G. F. Handel: Sonata za dve violini in klavir — Dr. Milhaud: Sonata za 2 violini in klavir. Izvajajo Albert Dermelj, K. Kuhačevič in Pavel Šlvlc — 21.30 J. 8. Bach: Tocoata in fuga — I. Sibelius: Po-hjolova hči — simfonična pesnitev — A. Mc-lihar: Nordijska rapsodija — 22 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Igra Plesni orkester RL pod vodstvom B. Adamiča — 22.45 Lahka nočna glasba.
JžovejHska mmAha g£e.daŽ£sčc
V LJUBLJANI Drama
Četrtek, 6. ob 14.30: Sestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Zaključena predstava za pionirje šole na Prulah. Ob 19.30: Car Emin: »Na straži« Red B.
Petek, 7. ob 19.30: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Slavnostna predstava ob zaključku Prešernovega tedna (v opernem gledališču).
Sobota, 8. ob 15: Cankar: K»ralj na Betajnovi«. Zaključena predstava za Sindikate. Ob 19.30: Car Emin: »Na straži«. Red K.
Nedelja, 9. ob 14.30: šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Izven. Ob 19.30: Krleža: »Gospoda Glembajevi«. Izven.
V okviru proslav »Prešernovega tedna« bo v petek, 7. v opernem gledališču slavnostna predstava. Uprizorili bodo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi. Predstava je izven abonmaja in so vstopnice v prosti prodaji. Začetek ob 19.30 Pred začetkom bo govoril o pomenu proslave upravnik SNG, tov. Janko Liška.
Opera
Četrtek, 6, ob 19.30: Puccini: »Madame But-terfly«. Red A. Gostovanje Zlate Gjun-gjenac.
Petek, 7. ob 19.30: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Izven. Slavnostna predstava ob zaključku Prešernovega tedna.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 8. febr. ob pol 20: I. Vašte: »Visoka pesem«. V proslavo kulturnega prazni-ka-obletnice smrti dr. Fr. Prešerna. Premiera.
Nedelja, 9. febr. ob pol 20: I. Vašte: »Visoka pesem«.
V CELJU dvorana kina Metropol
Petek, 7. 2. ob 20: Bulgakov: »Novi dom«. Prva ponovitev.
Sobota, 8. 2. ob 9: Golia: Sneguljčica«. Režija Jože Tomažič.
Nedelja, 9. 2. ob 16: Bulgakov: »Novi dom«. Druga ponovitev. Režija Fedor Gradišnik.
V MARIBORU
Petek, 7. februarja ob 15: Gorinšek: »Rdeča Kapica«. Izven.
Sobota, 8. februarja ob 19.30:	Ostrovski:
»Gozd«. Premiera. Izven.
Nedelja, 9. februarja ob 14.30: IVuolijoki: »Žene na Nlskavuoriju«. Izven. V vlogi Ilone — Meta Pugljeva Ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven.
KINEMATOGRAF!
LJUBLJANA, UNION: Francoski film »Oče Goriot«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA: Sovjetski film »Petnajstletni kapitan«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Francoski film »Vrtinec«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE:	Francoski	fUm
»Oh čereh«, tednik. GRAJSKI: Sovjetska glasbena komedija »Letališče Semibaba«, tednik.
CELJE, METROPOL: Zaprto do preklica. DOM: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik.
KRANJ: Sovjetski film »Otok skritih zakladov«, tednik.
PTUJ: Francoski film »Alibi«, tednik.
Sporedi od 7. do 10. II. 1947
BLED. Sovj. film »Dya borca«, tednik. 8—9.
BREŽICE: Sovjetski film »Capajev«, tednik. Od 8—9.
ČRNA:	Sovjetski film »Otroci kapitana
Granta«, tednik. Od 8—9.
ČRNOMELJ: Sovjetski film »Mladost Maksima Gorkega«, tednik. Od 8—9.
DOL. LENDAVA:	Sovjetski barvni film
»Kameniti cvet«, tednik. Od 8—9.
DOMŽALE: Sovjetski film »Napaka inž. Ko-čina«, tednik. Od 8—9.
DRAVOGRAD: Sovjetski film »Zoja Kosmo-
demjanska«, tednik. Od 8—9.
GROSUPLJE: Slovenski dokumentarni film »Mladina gradi«, tednik. Od 8—9.
GUŠTANJ:	Sovjetski film »Abajeva pe-
sem«, tednik. Od 8—9.
HRASTNIK:	Francoski	film »Ob čereh«,
tednik. Od 8—9.
IG: Sovjetski film »Arinka«, tednik. Od 8—9.
JESENICE: Francoski film »V krempljih usode«, tednik. Od 7—9.
KAMNIK: Sovjetski film »Ckalov«, tednik.
8—10.
KOČEVJE:	Španski	film »Španska kri«,
tednik. Od 8—9.
LAŠKO: Sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik. Od 8—9.
LITIJA: Francoski film »Vrtinec«, tednik. Od 8—9.
LJUTOMER: Sovjetski film »Cirkus«, tednik, Od 8—9.
LOGATEC: Sovjetski kulturni film »Človek in opica«, tednik. Od 8—10.
MENGEŠ:	Sovjetski	film »Volga-Volga«,
tednik. Od 8—10.
MEŽICA: Sovjetski film »Malahov Kurgan«, tednik. Od 8—9.
MURSKA SOBOTA: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik Od 7—9.
MALI OOLASI
OPOZORILO! Vsako podjetje, obrat, ustanova ali zasebnik, ki išče delovno silo ter namerava objaviti zadevni oglas v našem dnevniku, naj se poprej obrne na pristojni krajevni sindikalni svet. V primeru, da krajevni sindikalni svet ne bo imel na razpolago zaželjene delovne sile, bo to potrdil z žigom KSS-a in podpisom posredovalca na besedilu oglasa in oglas bo lahko objavljen. — Isti postopek velja tudi takrat, kadar kdor koli išče zaposlitve v našem dnevniku. Oglasov za hišnogospodinjsko osebje (kuharice, gospodinjske pomočnice itd.) ni potrebno predložiti v potrditev krajevnemu sindikalnemu svetu vendar mora biti v njih označen poln naslov (priimek, imo in bivališče) onega, ki oglašuje. Počenši od 15. februarja t. 1. dalje bo oglasni oddelek sprejemal oglase (glede iskanja in ponudbe delovne sile) le, ako bodo potrjeni od pristojnega krajevnega sindikalnega sveta izvzemši oglas za hišnogospodinjsko osebje. — Oglasni oddelek »Ljudske pravice«.
PREKLICUJEM živilsko nakaznico za mesec marec in tramvajsko mesečno legitimacijo na ime Marija Novak, Društvena 14. Zgubljeni sta bili v torek, 4. t. m., od Most do Mestnega doma. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne na gornji naslov.
LICITACIJA. »Koteks«, direkcija Ljubljana, bo izvršila dne 10. februarja 1947 od
10.	do 11. ure licitandno prodajo 1253 papirnih vreč v pisarniških prostorih skladišča Ljubljana, Metelkova 15. — Začetna cena 10 din po komadu, franeo skladišče >Jutex«, Žalec.
IZGUBIL som potrošniško nakaznico štev. 095393 na ime Jurij Lipošek, št. 036447 na ime Nadica Lipovšek in št. 036448 na ime Jožef Lipošek, ter jih preklicujem.
GRAMOFON z večjim številom plošč, dobro ohranjen naprodaj. Rožna dolina c. II- 23.
KUPIMO 20 metrov žično vrvi za dvigalo »Demag«, premer 6 m/m. Nosilnost dvigala 1500 kg.
NOVO MESTO:	Sovjetski	film »Beli se
osamljeno jadro«, tednik. Od 7—9.
ORMOŽ: Sovjetski film »Poslednji tabor«, tednik. Od 8—9
RADEČE:	Sovjetski	film	»Baltiški	posla-
nec«, tednik. Od 8—9.
RADOVLJICA: Sovjetska filmska drama »Maškarada«, tednik. Od 7—9.
RAJHENBURG: Ameriški film »Ljubezen na severu«, tednik. Od 8—9.
ROGAŠKA SLATINA: Francoski film »Alibi«, tednik. Od 8—9.
SLATINA RADENCI: Sovjetski dokumentarni film »Jugoslavija«, tednik. Od 8—9.
SLOVENSKA BISTRICA:	Sovjetski film
»Branila je domovino«, tednik. Od 7—9.
SLOVENJGRADEC:	Sovjetski barvni film
»Parada 1. maja«, tednik. Od 8—9.
STRAŽIŠČE: Francoski film »Prekletstvo dl-jamantov«, tednik. Od 7—9.
SV. LENART: Sovjetski film »Neke noči«, tednik. Od 8—9.
ŠT. JERNEJ: Sovjetski dokumentarni film »Berlin«, tednik. Od 8—9.
ŠT. VID: Sovjetski film »Prelepa Vasiljl-ea«, tednik, Od 8—9.
ŠOŠTANJ: Sovjetski film »Predstavnik oblasti«, tednik. Od 8—9.
ŠKOFJA LOKA: Sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik. Od 7—9.
TRBOVLJE: Sovjetski film »Vdor«, tednik. 7—10.
TREBNJE:	Jugoslovanski dokumentarni
film »Neve zmage«, tednik. Od 8—9.
TRŽIČ: Francoski film »Na pragu zrelosti«, tednik. Od 7—9.
VEVČE: Sovjetski film »Jakob Sverdlov«, tednik. Od 8-9.
VRHNIKA:	Sovjetski film »Petnajstletni
kapitan«, tednik. Od 8—9.
ZAGORJE: Sovjetski film »Aleksander Par-homenko«, tednik. Od 8—9.
ŽALEC: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik. Od 8—9.
ŽUŽEMBERK: Sovjetski film »Pastir in pastirica«, tednik. Od 8—9.
ŽIRI: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«, tednik. Od 8—9.
RIBNICA: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. Od 8—9.
Sporedi kinematografov v Slov. Primorju
AJDOVŠČINA: Jugoslovanski film »Balkanske igro 1946«, tednik. Od 8—9.
ŠT. PETER: Sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik. Od 8—9.
TOLMIN: Sovjetski film »čeveljci«, tednik. Od 8-9.
IDRIJA: Sovjetski film »Tahir in Zuhra«, tednik. Od 8—9.
ILIRSKA BISTRICA: Sovjetski dokumentarni film »Obnova Stalingrada«, tednik. Od 8-9.
HERPELJE: Sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik Od 8—9.
POSTOJNA: Sovjetski film »Visoka nagrada«, tednik. Od 6—9.
Kupuiemo računske stroie
za seštevanje in odštevanje ter za množenje in deljenje.
Ponudbe je poslati na podjetje za elektrifikacijo zapada Zagreb - Gunduliceva broj 32 soba 104.
Sekretariat
V službo sprejmemo:
gradbenega tehnika,
statistitarja.
šoferja.
sk adiščnika in hiSnika - kurjača
za centralno kurjavo. Ponudbe na:
Državni zavod za socialno zavarovanje, filiala Maribor
Glavni urednik: Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice« Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 52-61 do 52-65. Štev, ček. rač. 60-404522. — Telef. štev. za naročnino »Ljudske pravice« 30-30, Miklošičeva cesta 5. — Telefonska številka oglasnega oddelka 36-85.