Poštnina plačana v gotovini
Spnd. in mbb. po*. X Or.
mreNtElPMKOBK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
Leto II. Štev. 10
GORICA DNE 7. MARCA 1946.
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5092 Cena L. 4.—
Spokorimo se!
Polnočni zvon z visokih lin krepko zakleukal je!
Potihnil glas je violin, strunar odbreukal je!
Plesišča in gledišča se povsod zapirajo, v odprta pa svetišča se zemljani zbirajo*.
«Kar zreš jih pred nebo j, zapiši >ned mr Uče mi s pepelom tem nocoj!»
(S. Gregorčič) Tako bi moralo biti. Po norem in do skrajnosti razbrzdanem pustnem času, kakršen se zdi, da traja žo ves eas od koncu vojne sem, bi se morali ljudje Vsaj na pepelni dan in v svetem postnem času zresnili. Spomniti bi se morali, da živijenje ni pustna šala, ampak resna borba, ki traja vse do smrti. Takoj po smrti pa pride sodba in Bog bo od nas vseh brez izjemo zahteval strog odgovor, kako smo bojevali svoj življenjski boj. Določil nam bo venec zmage, ako smo ga srečno uobujevali, ali kraj večne smrti, ako smo zanemarili boj za nebeško kraljestvo, ki silo trpi in ga le tisti izvojujejo, ki silo rabijo, t, j. ki se resno zanj vojskujejo in ne »kakor da bi po zraku mahali«.
V poslu se moramo spomniti svoje smrti, pa tudi trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je trpel in umrl za naše zveličanje. Svoje smrdi se moramo spomniti, da se izvijemo iz objema naslad in drugih dobrin tega sveta, kr so uhui skrajno nevarne in pogubne, ako se večkrat ne spomnimo, kiiko so bežne, ničem urne in nevredne, da bi se nanje popolnoma navezali in da bi ob njih pozabljali na dobrine, ki nikdar ne minejo.
Na Gospodovo smrt in trpljenje j,a se moramo spomniti, da si ne bomo predstavljali, da je grešniku možno zveličanje brez trpljenja in pokore. Če je Kristus toliko prestal zaradi naših grehov, si pač ne moremo predstavljati, da bi mogli mi grešniki biti deležni njegove slave, ako ne bomo najprej deležni njegovega ponižanja in zadostilue-ga trpljenja za svoje lastne grehe.
Za nas grešnike gre pot zveličanja skozi pokoro, t. j. skozi spoznanje . svojiik zablod, spreobrnjenje od njih ter zadostovali je zanje.
Pa mi zameriš, da te prištevam h grešnikom?
'Veliki svetniki so se imeli za velike grešnike. Veliki grešniki pa se imajo za velike svetnike, ki ne priznajo na sebi nobenega greha, Ti vendar nisi tako velik grešnik, tak zaslepljenec in trdovralnežf
Zato boš v teni postnem času pogledal v svoje srce in se resno izprašal, kako je s tvojo dušo in kako si pripravljen na božjo sodbo, ki morda ne zate ne zame ni več daleč. Ne prikrivaj si resnice, ampak povej si odkrito, kako je in kako je bilo s tvojimi mislimi, besedami in dejanji ter opuščanji danes, včeraj, preteklo leto, zadnja lota in vsa leta tvojega življenja. Ali nisi podoben izgubljenemu sinu, ki si zapravil vso doto nebeškega Očeta in si zlorabljal v svojo pogubo vse noštevilne talente, ki ti jih je dal na pot skozi solzno dolino v večno domovino?
Ne igraj se, kajti »spomni se, človek, da si prah in da se v prah povrneš« po telesu, medtem ko bo morala tvoja duša stopiti nemudoma prod neizprosnega sodnika.
In jokaj, jokaj, kolikor le moreš, če si velik zločinec v očeh božjih, če si kdo ve koliko solz iztisnil iz kdo vie koliko nedolžnih žrtev tvoje hudobije. Jokaj in kakor David namakaj s svojimi solzami svojo posteljo ter kliči h Gospodu:	»D-
IZ ŽIVLJENJA
Imenovanje novih kardinalov vzbuja pozornost vsega sveta
Pretekli teden je sv. Cerkev preživela v znamenju velikih dogodkov, ki so se odigrali v Vatikanu.Imenovanje novih kardinalov in z njim združene slovesnosti so bile dogodek, ki je izzval največjo pozornost ne samo med katoličani, ampak tudi med drugoverci in celo med nasprotniki. Seveda so si ti zadnji po svoje razlagali papeževa imenovanja in cerkvene slovesnosti, toda že samo dejstvo, da niso mogli molče mimo njih, priča, da so bili to dogodki svetovne važnosti. Ameriški, angleški, francoski, nemški in celo kitajski in .avstralski časopisi so poročali o velikem do-
•dku v Vatikanu. Tudi komuni stično in socialistično časopisje I-lija ni moglo mimo teh dogod kov, čeprav jih je prikazalo po ve čini v svoji strankarski luči. Tudi ruski časopisi in radio Moskva so se pečali z imenovanjem novih kardinalov. Kajpada so papeža znova napadali kot reakcionarja in im perialista, ki si išče novih prijate ljev v Ameriki in med kapitalisti. Toda nič za to. Saj vemo, da Moskva drugače govoriti in pisati ne more, ker drugačnega jezika ne pozna. Za položaj Cerkve v svetu Pa je pomenljivo, da morajo prija tel ji in nasprotniki zavzeti stališče do nje in ne morejo brezbrižno mimo velikih manifestacij njenega življenju.
Govor sv. očela
Na tajnem konzistoriju, ki je bil v ponedeljek 18. febr., je sv. oče u-radno objavil imena novih kardinalov in jim poslal imenovanja na njihova stanovanja v Rimu. V sredo 20. febr. pa so novi kardinali javno nastopili, ko jim je sv. oče dal kardinalski biret v sikstinski kapeli. Ob tej priliki je novi sirski kardinal Agagianian v imenu o sialih kardinalov nagovoril sv. očeta. Na njegove besede je papež
Jgovoril z važnim in pomenljivim govorom, ki ga je prenašala tudi vatikanska radio postaja in ki je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu.
Sv. oče je najprej pozdravil nove kardinale, nato pa jih znova opomnil na veliki pomen, ki ga ima novi kardinalski zbor, ki je sedaj postal živa podoba vesoljnosti Cerkve.
Svet se danes bolj kot kdaj prej ozira na Cerkev. Od nje naj zajema trdnost in edinost. Cerkev vzgaja celega človeka, najprej pa njegovo notranjost, ko oblikuje v njem podobo božjo ter zavest osebnosti in zdrave svobode. Toda prazna bi bita trdnost Cerkve, če bi ji manjkala uravnovešenost in povezanost >>oe~ <li ncev v celoto. Prav tako služi Cerkev dobrobiti vsega človeštva, ko oznanja med ljudmi enakost vseh ir. zahteva, da stavimo v središče vsega socialnega reda človeka kot takega. Nadalje je sv. oče poudaril, da je Cerkev popolna in vesoljna družba. K njej prihajajo vsa ljudstva, toda tako, da ostanejo ljudje združeni s svojo zemljo še naprej in še naprej ohranijo zvestobo svoji domovini in običajem svojih pradedov.
Na tem mestu se je sv. oče ustavil in podčrtal resnico, da sloni človeška družba na dveh stebrih, ki sta družina in država. Družina je vir in šola življenja, država pa varuh pravice.
Tako pojmovanje je danes zgubilo veljavo. Družina je zgubila svojo življenjsko in vzgojno moč, država pa se je od svoje strani odrekla svojemu poslanstvu kot varuhinja pravice in se spremenila v Levija-lana, pošast iz starega testamentu, ki nad vsem gospoduje, ker hoče vse vzeti zase. Tu in še na drugih
mestih svojega govora je papež obsodil moderno državo zaradi nje nega imperializma in nasilja, ki grozi, da bo uničilo vsako privatno iniciativo:	država	hoče	stopiti	na
mesto posameznega človeka in vse suma narediti. To pa je pogrešeno. Država mora nastopiti tam, kjer posameznik ne more.
Poleg tega, da je obsodil imperializem moderne države, je sv. oče še prav posebno poudaril nalogo Cerkve v tem trenutku.
Z vso odločnostjo mora odbiti od sebe tisto napačno in ozkosrčno pojmovanje svoje duhovnosti in notranjosti, ki hoče zapreti Cer kev, slepo in mutasto, med stene svetišča.«
»Cerkev se ne sme zapreti v notranjost svojih svetišč, ne zapustiti svoje poslanstvo, ki ga je prejela od božje Previdnosti, da vzgaja popolnega človeka v vseh njegovih odnošajih in tako sodeluje brez prestanka pri postavljanju temeljev človeške družbe. To poslanstvo spada k njenemu bistvu. Pri tem pa so laiki tisti, ki se nahajajo v prvih bojnih vrstah cerkvenega življenja. Zanje je Cerkev življenjsko počelo človeške družbe. Zato morajo imeti vedno jasnejšo zavest, da niso samo člani Cerkve, ampak da so Cerkev, to se pravi družba vernikov na zemlji pod vodstvom skupnega poglavarja papeža in škofov v edinosti z njim. Verniki so Cerkev in vsled tega so se že od prvih početkov Cerkve z odobravanjem svojih škofov družili v posebne organizacije z ozirom na najrazličnejše potrebe življenja. In sv. stolica jih je vedno s pohvalo odobravala,«
Zaključil pa je sv. oče svoj govor s prelepo mislijo na sv. mašo, kjer se dan za dnem zbirajo vsi verniki o-krog Kristusa Odrešenika. Sveta maša postaja tako- počelo edinosti vsega človeškega rodu v zgodovinski povezanosti preteklosti s sedanjostjo in vso bodočnostjo do srečne združitve v nebeškem kraljestvu božjem.
Javni konzistorij
V četrtek zjutraj pa je bil javni konzistorij v baziliki sv, Petra. Prisostvovali so vsi diplomatski
smili se me, Bog, po svoji milo-j srčnosti. ...Zakaj svojo pregrobo spoznavam in moj greh mi je vedno pred očmi.«
Pa zadostuj tudi za svoje grehe. Pi va nujna pokora jo sv. pokora, t. j, dobrti »v. spoved in še kaka prostovoljna pokora po nauku sv. Avguština, ki pravi, naj se nihče ue 1 odaja v nevarnost, da bi umrl brez pokore, četudi se mu zdi, da ni veliko grešil.
Pusti materialLstjično življenjsko modrost, ki je brez prida že /a srečno življenje na zemlji, a jo po-
polnoma ža iiič spričo velike resnice, ki je nobeno pametno človeško bitje ue more tajiti, da bo treba namreč umreti in da bo po smrti sodba, ki bo odločila o naši večni sreči ali nesreči.
Vsi delajmo pokoro, grešniki in svetniki, veliki in mali.
Pokoro naj delajo tudi krivični voditelji narodov, katerim pravi H. Gregorčič:
Sedaj vi narodom ste strah, strah tudi va$ bo zinel, bo žezlo prah, prestol bo prah, vi boste prah, pepel!
zastopniki pri sv. stolici in mnogo drugih odličnih osebnosti in velika množica ljudstva. Glavna stvar pri javnem konzistoriju je bila izročitev rdečega kardinalskega klobuka novim kardinalom in javna prošnja, naj sv. oče proglasi za svetnike štiri blažene.
S tem so bilo glavno slovesnosti v Vatikanu končane. Rim pa se je še dalje veselil z novimi kardinali, ki so v različnih dneh vzeli v posest vsak svojo cerkev, ki jim jo je papež odkazal. Tudi druge slovesnosti so priredili na čast novim kardinalom. Posebno pomenljivo je bilo praznovanje na Gregorijanski univerzi v Rimu. Ta je hotela še 1 »osebij počastiti svoje nekdanje učence, saj je deset novih kardinalov študiralo na tem zavodu.
Na tej papeški univerzi študirajo dijaki vseh narodov. Pred vojno je bilo 1. 1938. istočasno zastopanih 42 narodnosti.
Diplomatski zbor se zahvaljuje
V ponedeljek 25. febr. so se šli zahvaljevat sv. očetu vsi zastopniki držav, ki imajo poslaništva v Vatikanu, ker je v kardinalski zbor poklical zastopnike toliko narodov. Pričujoči so bili tudi vsi kardinali, kar jih je še v Rimu. Dekan diplomatskega zbora portugalski poslanik j« sv. očeta pozdravil in se mu iskreno zahvalil za ta veliki dokaz nadiurodnosti Cerkve. Sv. oče je odgovoril v francoskem jeziku in znova priporočil vsem diplomatom, da vse svoje delo usmerijo v to, da bodo vsi narodi (»ostali res prava družina, kjer bo1 vladala prava svoboda Cerkve in spoštovanje do osebnega prepričanja« Omenil jo tudi, naj oni, ker so v tesnih stikih s propagando, poskr bijo, da bo ta odgovarjala resnici. Le tako bodo delali za pravi mir in blagostanje. Morajo pa tudi delati, da bodo stiki in vezi med državami vedno tesnejše, ko je vojna vse to marsikje pretrgala.
SARAJEVO. Jugoslovanska komisija za vojne zločine je vključila devet mesecev po osvoboditvi med vojrio zločince sarajevskega katoliškega nadškofa dr. Ivana .šariča, ki živi v tujini.
Gorje okrutnežeml
V prejšnjih časih so tudi najhujši trinogi dopuščali, da smejo sorodniki in prijatelji svojce po ječali obiskati in jih tolažiti. Dovoljevali so, da se smejo braniti in da so jih drugi smeli braniti. V današnjem propadlem človeštvu pa nedolžne osebo kar ponoči izginejo, so v neznanih krajih zaprte in skrivaj po raznem mučenju umorjene. 01» laškem polomu so se mnogi naši ljudje in mladeniči poskrili, ker so se hali, da bodo odvedeni v tujino na prisilno delo, ali pa uvrščeni med črte, ki se niso borile za sveto stvar pravične osvoboditve. Ko jih je so-
inžnik našel brez orožja in so ga prosili, naj jih pusti za vsako ceno pri življenju, niso bili uslišani, temveč na častnikovo povelje ustreljeni.
Ne govorimo o tem. kar se je godilo po taboriščih v tujini in v domovini, a pribijemo« da je božje »ravično oko videlo prav vse kršitve postave »Ne ubijaj!« in da roka \ semogočnega je močna dovolj, da se potegne za pravico. Nekatere je božja roka dosegla že na tem svetu, druge še bo, vendar končni obračun pride šele v večnosti.
Bog ne želi smrti grešnika, temveč želi, da se spreobrne, se skesa svojih grehov in tudi popravi, kar se popraviti da. Gotovo pa je, da ostane tudi po spreobrnitvi časna cazeri, bodisi na tem svetu, bodisi v vicah.
Ino, i
zločinstvo...
Kajn, kje jo Abel, tvoj brat?
Kaj si storil?
Glas krvi tvojega brata vpije z zemljo do mene.
Zato bodi preklet na zemlji, katera je odprla svoja usta in je sprejela kri tvojega brata iz tvoje roke. *##
Tudi v naši deželi je že polno zločinov, kot smo jih čitali v Črnih bukvah. Takrat marsikdo ni mogel verovati, da bi bil slovenski človek tako podel, zmožen takih peklenskih grozodejstev... Danes jih na lastna ušesa slišimo in na lastne oči vidimo, na lastni koži čutimo!
Mureniške jame tulijo!
Ne pomagajo nikaki izgovori: glas grmi po vsem svetu o zločinstvih, ki gredo na rovaš komunizma.
Glas krvi tvojega brata vpije z zemlje do mene.
*#*
Zadnje čase so začeli ti	zločinci
odpeijavati z	neprimerno	drzno-
stjo, kljub zavezniški policiji, sebi neljube osebe, posebno politike in organizatorje.
Saj ste slišali, da so odpeljali v decembru Martelanca in njegovo ženo tor Martinjaka, zdaj v februarju so pri belem dnevu odpeljali, ugrabili	kar sredi	ulice v
Trstu Sinaj da.	V Gorici se je kuj
podobnega tudi poskušalo.
Zdaj se širi glas, da je prišlo v iGt-fieo polno raznih elementov, k' naj bi ugrabili nekatere begunce in jih odpeljali...
To ni samo greh, ki vpije v nebo za maščevanje, ampak jo proti vsaki civilizaciji, proti vsakemu demokratičnemu mišljenju, proti najele-mentaruejš.im svoboščinam človeške osebe. Kdor to dela, kdor to podpira, kdor to opravičuje, ni vreden imena človeka, najmanj pa kulturnega in narodnega človeka, l ak spada med tigre in volkove, med zveri! Tak kliče sebi in svojim — najhujše božje prekletstvo! Zastonj gradite z zločini!
V imenu krščanske morale, v f-menu javne vesli, v imenu elave-čaustva najenergičneje dvigamo glas pred vsem svetom zoper taka gasilstva in rotimo zavezniško o-blast, ki ima v naši deželi nalogo in dolžnost, skrbeti za red in varnost, da z energičnimi odredbami spametuje zaslepljene nasilneže, onemogoči njih rovarjenje ter zavaruje in zagotovi mir in red prebivalstvu.
Tudi v Romuniji...
Vodja liberalne stranke Bratiaau je prvič govoril pred veliko množico. Jasno je povedal, da v deželi ne smo vladati le ena stranka. Komunistična stranka, ki zdaj vlada, je rekel Bratianu, se jo pokazalo, da le razdira in ruši in bo pripeljala deželo v popoln propad. Komunizem je zmogel le to, da je uvedel diktaturo, hujšo kot so bile vso prejšnje.
Živela svoboda!
Prišlo nam je novo poročilo o svobodi, ki jo uživajo pošteni Slovenci celo v coni A. Nekega g. kaplanu iu njegovega spremljevalca so somišljeniki »Soškega tednika«^ oblili z gnojnico iu g. kaplana so povrhu nekje še oklofutali. Svoboda se kaže tudi v tem, da hočejo komunisti s surovim vpitjem preprečiti zgolj narodne veselice, kakor a pr. v Ročinju.
Duhovna obnova /.a dekleta
se bo vršila v petek 8. marca ob (>•15 zvečer v zavodu No tre Dame iu naslednji dan zjutraj ob 7. uri.
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 10
OKNO
Zasedanje ZN je končano in delegati so odšli v razne države, da poročajo svojini vladam o uspehih in neuspehih tega zasedanja. Odmevi se bodo kmalu slišali. V angleški spodnji, zbornici se je 21. 1'ebr. že začela zunanje-politična razprava, pri kateri so pretresali dogodke iz zasedanja ZN. Zunanji minister je objasnil razmerje mod Britanijo in Rusijo ter izjavil, da je pripravljen podaljšati prijateljsko zvezo med obema državama od dvajset na petdeset let, ako Rusija to želi; potrebno pa je v ta namen medsebojno zaupanje obeh vlad.
Govoril je tudi precej na široko o Italiji in njenih mejah z Jugoslavijo. Trdil je, da se je načelo narodnostno mejo med obema državama preveč zaostrilo in da je po njegovem mnenju treba pri določitvi meja upoštevati tudi gospodarske potrebo obeli držav. Vodne in električne sile so na italijanskem ozemlju
—	zlasti na Tirolskem, — na jugoslovanskem ozemlju pa se nahajajo rudniki boksita in premogovniki. Eno in drugo se dopolnjuje. Zato je vprašal kot praktičen Anglež trgovec: Zakaj bi se ne mogle usanoviti mešano družbe ali pa gospodarski sporazum, da bi obe državi lahko izkoriščali te industrije in rudnike? Začrtanje narodnostne meje hi ne smelo pomeniti narodove revščine, ker narod želi imeti dom, hrano, razsvetljavo, prosto trgovino in živeti v blagostanju. (To je vse ros, a g. Bevin gotovo ni pozabil, da tako majhen narod kot smo Slovenci in Hrvatje želi tudi združenja in o-svoboditve od Vsakega nasilja, da se bo mogel kulturno razvijati, in da bi bilo vsako rezanje našega narodnostnega telesa po tej vojni še krivičnejše, kot je bilo ono iz leta 191».
Iz vsega tega vidimo, da imajo velesile, ki nam bodo končno določalo meje, na naše spore in zahteve precej drugačen pogled, kakor ga imamo mi tu, in da bodo gospodarske priliko te naše deželice — ki t\ori prehod z zahoda na vzhod — igrale veliko vlogo pri mirovnih pogajanjih z Italijo.
Ker bi na vsak način radi preprečili, da bi mirovna pogodba z Italijo privedla do nasprotij in do novega konflikta, se ne marajo prenagliti in je ravno '21. II. prišel iz Pariza glas, da bodo odgodili mirovno konferenco, ki se je imela začeti 1. maja, in sicer zaradi počasnega napredovanja pogajanj. Saj še napovedana in toliko pričakovana komisija ni odšla do danes, ko to pišemo, niti iz Londona.
Bevin je pri zunanje-politični debati tudi rekel, da Rusija sicer gleda po strani zvezo zahodnih držav v Evropi, a kakor Rusija želi, da bi bili sovjetski sosedje sovjetski prijatelji, tako želi Britanija, da bodo britanski sosedje na evropski celini britanski prijatelji.
RUSIJA je ukinila nakaznice živil za svojo državljane. Zato jo pa pozivajo se toliko bolj nujno, naj pomaga stradajočemu prebivalstvu v Indiji.
V	Moskvi so začeli po dolgih letih predstavljati v gledališčih tudi igre zapadnih pisateljev, zlasti angleških.
JUGOSLAVIJA. Na Ilrvatskem so začeli s pogozdovanjem opusto-šenih predelov starih gozdnih nasadov. Računajo, da je bilo samo v tej deželi uničenih 40 odstotkov gozdov. Sodelovala bo pri pogozdovanju zlasti mladina.
Ker je Jugoslavija načela pri ZN vprašanje poljskih čet v Italiji, jo Anglija izročila ZN spomenico, v kateri Bevin ugotavlja, da so so te čete borile z zavezniki po celi Italiji in da jih Anglija zato ne more prepustiti usodi. Pozvani bodo, da se vrnejo na Poljsko tisti izmed njih, ki bodo sami hoteli, ker je Poljska Bovinu zagotovila, da jih bo sprejela kot enakopravne državljane.
Glede jugoslovanskih beguncev v naših krajih je g. Bowman pred svojim odhodom na dopust izjavil, da se lahko vrnejo v Jugoslavijo, če želijo; ako pa ne marajo, je možno, da jih pošljejo v notranjost Italije, kjer bodo dobili od UNRRE stanovanje in hrano.
Dr. Milan Bartos, univerzitetni profesor, jo imenovan za načelnika jugoslovanske delegacije za vojno
V SVET
odškodnino pri medzavezniški komisiji v Bruslju.
Rečna plovba po Donavi in Savi je bila vsled vojske zelo okrnjena. Od 1609 ladij jo ostalo Jugoslaviji samo 71 enot. Zdaj hitijo nadomeščati škodo z novimi ladjami in z dviganjem potopljenih.
V Beogradu je še 4000 nepismenih žena in dekle. Tudi zanje bodo o tvorili posebne tečaje, da se priučijo branju in pisanju.
V Trstu je bil obsojen Mihael Kocina, ki je 1. 1944. obsodil Franceta Šinkovca na 22 let in 8 mesecev ječe.
POLJSKA. Zaradi poljskih čet v Italiji je odšel iz Rima poljski podanik Stanislav Kot. Prej pa je še sprejel v slavnostni avdijenci novega poljskega kardinala kneza A-dama Sapieho, krakovskega nadškofa.
Kmečka stranka je odklonila skupno listo s komunisti in socialisti.
LONDON. Končno je bil dosežen sporazum o točkah, na katere naj bi odgovorila medzavezniška razmejitvena komisija, ki ima priti v naše obmejne kraje. Pa nastale so novo težkoče za njen odhod, ker Rusija želi, da bi ta komisija pregledala samo prepona/ozemlje, medtem ko Anglija vztraja na tem, da komisija razširi svoje poizvedovanje na širšo okolico teh krajev. Ko bo še ta ovira premagana, bo mogla komisija odpotovati.
ponski predaji govor, ki je v njem dejal tudi sledeče:	»Mojega	duha
vodijo besedo Kristusove: Ne stori drugim tega, kar sam nočeš, da bi drugi tebi storili«, in »Odpusti svojemu sovražniku«... Mi nismo nikoli nehali poudarjati, da je naš sovražnik edinole japonski militarizem. Mi nismo nikoli sovražili japonskega naroda. Sedaj, ko je sovražnik premagan, se moramo držati pogojev premirja in ne smemo imeti niti najmanjše želje po maščevanju nad japonskim narodom, ki je nedolžen...
Naši prijatelji zavezniki in naši narodnjaki naj vedo, da mir, ki se pribori z orožjem, ni zmeraj začetek trajnega miru...
JAPONSKA menjuje sedaj stari denar za novega. Del cesarjeve palače bodo odprli za dostop ljudstvu. Japonska cesarica se je tudi demokratizirala in je začela obiskovat bolnike po bolnišnicah. Iz šol čistijo učitelje, ki so še polni diktatorskega duha.
KOREJA. Ameriški vojaški poveljnik je prepovedal ruskim časnikarjem vstop na ameriško zasedbeno področje za toliko časa dokler bodo Rusi zabranjevali ameriškim časnikarjem dostop v severno Korejo, ki jo pod rusko zasedbo.
BENTKE. Spominskemu kipu Karla Goldoni-ja so neznanci odnesli palico, na Tirolskem pa so poškodovali kip Andreja Hofer-ja. Politična in narodna nestrpnost nima mej.
TRST. Kmetijski oddelek pri ZVU sporoča, naj prebivalstvo naznani zaloge, četudi majhne, bodeče žice, ki se bo rabila pri delih za pogozdovanje.
Lastnikom iz pasu B ni dovoljena pašnja živine v pasu A. Do 28. II, mora biti taka živina prepeljana nazaj v pas B, sicer je bodo 5°/o zaplenili.
Do 28. II. morata hiti oddana v skupno zalogo pšenica in turščica, kakor to zahteva oddajni zakon. Po preteklem roku bo zapadel globi 5000 lir vsak neoddau stot turščiee in 8000 lir vsak neoddan stot pšenice.
ZVU — sporoča upokojencem veselo vest, da jim bo zvišana pokojnina, in sicer z veljavo od 1. julija 1945 dalje.
BEOGRAD. V Beograd je prispe-
lo	predstavništvo ruskega patriarha Alekseja, da hi obiskalo srbsko pravoslavno cerkev. 'V odposlanstvu sta pravoslavni škof Sergej iz Kirovgrada in Odese in patriarhov osebni tajnik. Obiskalu sta sko-pljanskega škofa Josipa, kateremu sta poklonila dragoceno mitro, darilo patriarha Alekseja iz Moskve.
ŠPANIJA. V Madridu demonstrirajo dijaki vseh šol proti profesorjem, ki so poslali vdanostno izjavo Don Juanu, pretendentu na španski prestol. In gen. Franko zahteva od Portugalske, da prepove nadaljnje bivanje Don Juana v svoji državi.
BELGIJA, Pri volitvah so zmagali katoličani z nad polovico poslancev. Vendar jih imajo premalo, da hi mogli vladati brez pomoči so: eiaiistov. Vlada je podala ostavko.
GENOVA. Norveški parnik »Praga« je pripeljal prvo pošiljko znane ribe- polenovke (v naših krajih imenovana štokviž). Namenjena je deloma Italiji, deloma severnejšim deželam.
PALERMO. Orožniki so ujeli 67 letnega Santo Mazzola, enega izmed poglavarjev gibanja za samostojnost Sicilije.
BOMBAY. Na nekih angleških vojnih ladjah so se uprli indijski mornarji baje zaradi slabšo hrane in plače. Prišlo je do neredov in streljanja, a so se na prigovarjanje oblasti zopet umirili in odložili o-rožje v upanju, da bodo njih upravičene pritožbe upoštevane.
V	PALESTINI so še vedno nemiri od strani judovskih »borcev za svobodo«. Te dni so jim Angleži našli skrit oddajni radio.
KITAJSKA. Cungkinški dijaki demonstrirajo proti Rusiji za svobodno Mandžurijo.
Sin Cang-kaj-šeka je odšel v Moskvo k novim pogajanjem za odpoklic ruskih čet iz. Mandžurijo.
ki bo slonel na temelju ljubezni, ki jo je Kristus oznanjal. Zaradi tega jaz iz srca molim Kristusa, kneza miru.«
To so besede, ki donijo iz daljne kitajske dežele. Iz naše domovine pa slišimo vse drugačne glasove: sovraštvo in maščevanje se ozna, ujata, smrt služi za pozdrav, ljudska sodišča sodijo brez usmiljenja .astne brate. Gradi se novi red, toda brez Kristusa, ki so ga pognali iz javnosti.
*	i!
Svoje rane, pohabljene ude, .mrtvece razkazujejo tako, kakor delajo berači na božjih poteh v upanju, da bodo ganili usmiljena srca pobožnih romarjev. Hočejo, da bi človeška srca še bolj vzplamtela v sovraštvu. Vlada v Gungkingu pa je ob koncu vojno izdala ukaz, da se ne smejo predvajati nobene dokumentacije, filmi in fotografije o grozodejstvih, ki jih je povzročil premagani sovražnik v času vojne. To pa ravno zato, da bi se ne netilo sovraštvo in ne g‘ojilo maščevanje v kitajskem ljudstvu. V Evropi in A-meriki pa prirejajo novodobni pogani- lilme, razstave in predavanja, o tem, kar je sovražnik zagrešil. Kako daleč smo za naravno še nepokvarjenimi Kitajci, ki so prišli do njih šele prvi glasovi o Kristusovem evangeliju ljubezni.
Goriška rojaka obsojena v Ljubljani
Okrožno ljudsko sodišče je obsodilo inž. Josipa Itustja, dobro znanega našega kmetijskega strokovnjaka in pisatelja, na 3 leta odvzema svobode s prisilnim delom in 3 leta izgube drž. pravic, ker da je bil Mihajlovič-ov pristaš. Ta roč nam še ni popolnoma jasna.
Pisatelja-pesnika dr. Jožo Lovrenčiča je pa obsodilo na 2 leti odvzema svobode in izgube drž. pravic, ker da je prostovoljno prevzel vodstvo slov. gimnazije v Gorici, ki je imela namen'razbijati narodno enotnost na Primorskem, ker se jo literarno udejstvoval kljub zaukazanemu kulturnemu molku in ker je pisal v »Goriški list«.
Ali so bili to tako hudi grehi, če se je dolgo zatiranim Slovencem nudila slovenska beseda in je Gorica dobila spet malo bolj slovensko lice? Če bi bil kulturni molk trajal le 14 dni ali kak mesec, naj bi že bilo — a prepovej slavčku, da mora molčati cela leta, dokler so bo tebi zljubilo! Ali so v hribih molčali? Ali niso pisali, pesnikovu-
li	,h t. d. Ali jo tudi slovenska beseda partizanski monopol? Gorje vsem ljudem, če bi bila božja pravičnost tak«!
Soškemu tedniku i album
na njegov napad z dne 23. februarja:
1.) Glede terorja in diktature v Jugoslaviji naj blagovoli prečitati naš članek v št. 9. — Diktaturo potrjuje nehote tudi »Rad«, organ J edinstvenih sindikata v Beogradu, v svojemu uvodniku z dne 20. Ji. t. 1. V prvem stolpcu je napisal, da je »potom zakona bilo oino-gučeno, da se (pri volitvah sindikalnih poverjenikov) v jednom po-duzeču pojavi više kandidatnih lista« a v 2. stolpcu istega uvodnika se huduje nad veliko kršitvijo discipline »da so se v nekim naročilo gradskim saobračajnim poduze-čima pojavili pojedinci, koji su tražili postavljenje odvojenih kandidatskih lista« — in poziva delavce, naj obrnejo na tako »lumpen-proletaree« vso potrebno pozornost.
Ali ni to uganka? Nje rešitev je c tl mo v znamenju diktature K. P.
2.) Glede razpoloženja naroda in duhovnikov do sedanjega režima v Jugoslaviji odgovarjamo:
Največ navdušenja za tamkajšnjo diktaturo je v pasu A (pa tudi ne povsod), manjše in že zelo streznjeno je v pasu B, zelo nizko pa stoji vzhodno od Postojne. Svobodni so tam le oni, ki so pri polnih jaslih.
—	Ne verujete? Hočete, naj vam povemo svoje vire? Menda niste toliko naivni, da bi od nas zahtevali, naj postanemo izdajalci?! — Tudi v Italiji so bile povsod zastave, o-vaeije, množični vzliki: »Duce! Du-ee!«, koder se je diktator ali kdo njegovih pojavil. — Koliko je bilo vse to vredno? V hipu se je vse navdušenje splahnilo! Je to pač nujna tragika vsake diktature.
3.) Sv. oče je poslal v Beograd odpravnika poslov beograjske nun-eiature in ne »poslanika«. S tem Vatikan priznava, da so v Jugoslaviji še katoličani Tu jim skuša po svojih močeh pomagati. S tem sv. stolica nikakor ni odobrila tamkajšnjega diktatorskega režima, kakor ni nikdar odobravala nacističnega, dasi je imela v Berlinu svojega nuncija in je Pij XI. napisal proti nacizmu prav ostro encikliko »Mit brennender Sorge«. Pij XI. je bil sploh največji nasprotnik vsake diktature. To bi mo-
al pisec dobro vedeti!
Domače
Oglas št. 28
Vsakršen koli znak, opozorilo, napis ali sliko kakršnega _koli značaja jo prepovedano napraviti na poslopja ali druge prostore, na zidove, ograje ali zunanjo stene hiš, dvorišč (ali na tlak, ki pripada, ali ki je v bližini teh poslopij), ki so zasedena ali zasežena od zavezniških sil ali od Zavezniške vojaške uprave. Prav tako tudi na ceste na deželi, na ipestnih ulicah ali na tlaku, na ozemlju, ki je jiod upravo Zavezniške vojaške uprave, brez njenega dovoljenja.
Prepovedano je delati kakršen koli znak, obvestilo, napis ali sLiko kakršnega koli značaja na cerkve, svetišča, muzeje, gledališča, bančne zavode, šole ali na druga poslopja, namenjena verskim obredom ali ličenju, na poslopja javnih ali občinskih ustanov, na zasebno lastnino, na zidove, ograje, zunanje zidove hiš, dvorišč, ki pripadajo ali ki so v bližini teh lastnin, kakor tudi na kakršno koli zgradbo, ki je vidna javnosti, brez pisanega dovoljenja lastnikov ali najemnikov.
Kdor koli izvrši eno izmed opi snuih dejanj ali ki da pobudo, ali ki pomaga pri izvršitvi teh dejanj, bo kaznovan, kot če bi dejanje izvršil.
Vsak poizkus izvršiti dejanje, ki ga predvideva odredba, predstavlja prekršitev zakona in bo kaznovan, kot bi to dejanje bilo izvršeno.
Postil« pridige na Travniku
Kot pretekla leta bodo tudi letos v cerkvi sv. Ignacija na 'Travniku v Gorici postne pridige za slovenske vernike, iu sicer vsak petek ob 8. uri zvečer.
Obvestilo
Mestno županstvo poziva meščane, naj no delajo škode po mestnih nasadih.
Z drugimi besedami: eno je priznati, da jc pekel, drugo je pekel o-dobravati, češ da jo tam dobro in da je zaželen.
Na istem stališču stoji tudi »Slovenski Primorec« in skuša po svojih močeh pripomoči, da se Jugoslavija demokratizira. Zaradi tega nismo bolj papeški kot papež. Več
•giko, gospodje!
4.) Butto Janez (ne Frane) spada v napad na nas kot ženski klobuk na moško glavo. Ge ta gospod ni inč drugega povedal, kakor to, da je »treba dati cesarju, kar je cesarjevega«, je govoril pravilno, prav po evangeliju, ako ni istočasno trdil, da Bogu ne smemo dati, kar je božjega. — Ko se bodo »Soški tednik« in z njim vsi njegovi tovariši v Jugoslaviji odločili, da dajo Bogu prav vse, kar mu gre, bodo kur črez noč spoznali, da so se z nami prav brez vsega pametnega razloga prepirali. Zlo je bil fašizem, zlo je komunizem. Kadar dobita oblast v državi —- po božjem pri-pušaenju v kazen ljudstva — sta vršilca božje volje. Tedaj velja za nju tudi Jezusov nauk:	Dajte	le-
sarju, kar je cesarjevega — t. j. kar po božji postavi sme zahtevati od svojih podložnikov.
Je pa dolžnost katoličanov, da se z vsemi dovoljenimi sredstvi upirajo, da bi taki »cesarji« zavladali nad katoliškimi deželami.
5.) Koliko in kateri duhovniki so nuni dali pooblastilo, da v njih unenu govorimo, bomo povedali piscu Soškega tednika, ki se najbrž vrti okrog kake duhovniške suknje, ko bo v naši deželi zavladal duh prave svobode, ko ne bodo več te-vali od župnišča do župnišča agitatorji, terjajoč podpise na razne politične spomenice z grožnjo-. »riKo no podpišete, veste, kaj čaka izdajalce« — ko ne bodo več po mitingih lagali, kaj je ta ali oni žujmik »političnega« pridigal ali celo molil in ga javno imenovali izdajalca. 'Takrat pa nas ne bo nihče več spraševal, ker bo sram vse tiste, ki so terorizirali krščansko čredo in njeno pastirje.
Za danes naj se člankar zadovolji, če mu povemo, da lahko na prstih svojih rok prešteje vse duhovnike v deželi, ki, niso z nami o-krog »Slovenskega Primorca« e-nih misli in načel.
novice
Beseda slovenska
Slovensko mladinsko gledališče v Gorici nam je 24. 2. nudilo lepe stvari; nekatere so bile podane prav umetniško. Predvsem sta bila dobro, izvrstno podana oba prizora iz »Veronike Deseniške« iu »Hermana Celjskega«. Več nismo mogli zahtevati in pričakovati.
Očaral nas je melodram:	»Uvod
h Krstu pri Savici«. Klavir solo jo bil mojstrski. Lepe so bilo recitacije:	Cankarjeva	»Skodelica kave«,
Tavčarjev »Moj sin« in' Lovren-čičev »Oče naš«.
Bučen smeh so želi prizorčki: »Mehanična brivnica«, »Krjavelj pripoveduje« in »Dijak na poti v paradiž«..
Kvartet jo zapel nekaj lepih narodnih pesmi.
Program je bil pester, srečno izbran, brez dolgočasnih odmorov, scenerija zelo posrečena. — Udeležba .je bila tako velika, da mnogi niso mogli priti v dvoraiio.
Da ne bo razburjenja
Slovenska kolonija v Kairu in Aleksandriji je po neki šolski sestri iz 'Tomaja, ki se je vrnila od tam, poslala več zavojev za svojce v Primorju,
Sestra je že prišla z ■ osebnim ■ parnikom. Zavoji so pa ostali še v E-giptu in bodo odposlani ob prvi priliki, ko pride kak tovorni parnik UNRRE v Trst.
Darovi:
Iz štandivža N. N. 300, N. N. za K HO, hreginjski somišljeniki 1000, s Krasa 200, Slovenka iz Srpenice 200, N. N. z željo, da bi se list razši- , ril 200, iz Mednu« N. N. 500, željm resnico- ž Banjšič 150, dobre duše iz Zalošč 30(1, N. N. Marijino Celje 100. Bog plačaj!
Odgovorni ur«dnil< msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.l S.
Tisk. 0. lucchi • Gorka
Kitajska nas uči
Maršal Gangkajšek je ime ob ja- Zgraditi so mora nov svetovni red,