Uspehi obdelovalnih zadrug v BiH
V Bosni in Hercegovini imajo daries okrog 40 obdeloval-nih zadrug s 1.650 posestvi. Te so večinoma v žitnem predelu. Imajo nad 6.200 ha zemlje, od tega je 4.380 ha njiv, 230 ha sa-dovjakov, 57 ha vinogradov, 670 ha travnikov, 290 ha pašnikov in 370 ha drugega zemljišča. Veiins zemljišča izhaja iz splošne-ga-družbenega sklada, medtem ko so zadružniki vnesli precej manj zemljišča. Vse zemljišče ni skupaj, niii ni nrejeno, kar oteiuje   sodobno   organizacijo   obdelovanja.
Strufctura setve je v obdelo-valnih zadrugah razmeroraa še kar ugodna. Večidel zemljišča &o pasejali z industrijskimi rasUiinami in krmo. Z Lndustrij-akimi rastlinatni so posejali 11%, a krmnimi pa okrog 10%. PoljedeLska proizvodnja je še vedino zelo raznovrstna. To ka-žejo na&lednji podatki iz 30 an-keiiranih okrajev:
1  zadruga z 20  kulturami, 10 zadrug z 12 do 15 kultura-mi,
6 zadrug z 10 do 12 kulturami, 9 zadrug s 6 do 10 kultarami, 3   zadruge   s  5  kulturami, 1 zadruga s 4 kulturami. Doni>si so za 20 do 30%  večji ko-t  na   individualjilh  posestvih, ker    zadruge    uporabljajo    več hlevskega     gnoja     in     umet/nih enojil,   imajo   boljšo   agrotehni-ko,  vet"  strojev  in podobno.
Pridelovanje rastlin
in živinske krme
ni v sklado
S stanjem živinoreje ne mo-remo biti zadovoljni. Zadruge ne rede zadostnaga števila živi-ne, zladti proizvodne, preveč r imaio vprežne živine, od posa-mezme glave dobivajo premalo pridetkov itd.
Po podatkih o številu živi-ne vidrmo, da so imelj na 100 ha njiv okrog 42 »pogojnili« gJav goveje živkie. V nekater h zadrugah predstavljajo krave 15% skupn&ga števila goved (Koraj). Zadruga v Dolnjj Trna-
vi ima okrog 140 ha ofodelo-valnih površin, redi pa samo 16 koinj in 14 volov, medtetn ko ima dva traktorja. Zadruga Ko-raj redi na 270 ha obdelovalmih površin 23 konj m 20 volov, ima pa  samo   en  traktor.
S proizvodinjo ne moremo biti zadovoljni, čeprav so v tem po-gledu pokazali nekoliko na-predk-a. V 30 obdelovalmih za-drugab. imajo 185 krav, ki da-jejo povpreuno Po 896 litrav mleka. V nekaterih zadrugah dajejo krave tud.1 po 2.150 litrov mleka. Vzrok: za nizko mle«-nost so različni: pestrost pa-sem, slafoo in neaadostoo krm-Ijanje, slaiba nega im podobno. Z 58 tratktorji so zadruge zorale 3.540 ha zemlje, ali povprečno po 61  ha z vsakiin  tnaktorjem.
Kakor vidimo, imajo važno nalogo vskladiti rastlinsko in ž vinorejsko proizvodnjo, kajti v tem je' očitno nesorazmerje. Poleg tega pa morajo odpravrti tudi vrsto pomanjikljivosti v or-ga«nizaciji proizvodnje. Kmetij-ski strokovnjaki morajo v tem pogledu    zadrugam    pomagati.
Krepitev zadružnih skladov
Fiinanano stanje v obdeloval-nih zadrugah Bosne fo Herce-govine je sedaj boljše kakor pa prejšnja l^ta. V brčainskem okraju je imelo lami 33 zadrug 319 milijonov bmto dohodka.
Naslednja slika kaie nekate-re elememte razdelitve skuipne-ga dohodka.
Razdelitev skupoiega dobička kaže, da so se leta 1955 mate-rialni strošk.i in pla6ni sklad zmarajšali iii da so se skiadi okrep.U. To pa hikrati potrjuje težnjo za nadaljnjo krepitev za-družnih skladov. Medtem ko je leta 1954 znašala povpreona vrednost skladov na vsako za-drugo 1,771.000 diaarjev-, pa ja l.eta 1955 dosegla 2,922.000 dkiar-jev. Zlasti sta se okrepila amortjzacijski in rezervni sklad.
So vii pogoji za uvedibo no-ve delovme onganizacije. Orga-nizacija dela in sistem nagra-jevaiija je kaj različen. So vsd pogi>j , da tudi obdelovalne za-druge v Bosni in Hercegovini za&no izvajati načela nove de-lovne orgaaizacije in sistem na-grajevanja po enoti doseženega pridelka. Glavma zadružna zve-za pripravlja sknpno z okrajno zadružno zvezo Brčko posveto-vainje, na katerem bodo raz-pravljali o modern zaciji proiz-vodnje v obdelovalnLh zadru-gah. Menimo, da je, po poprej-šnjj proučitvi, mogoče zadru-gam pomagatii pri izfoiri dolo-iene smeri proizvodnje in j m zagotovit; btjlj raci&nalno orga-nizacij-o proizvodnje, ki naj bi omogočila popalino Lz,koriščanje razpoložli viii ztnogljivosti in uvest: bolj racion.aLno delovno orgamizacijo in sistem nagraje-vanja.
Najbolj jim bodo pa poma-gali, če bodo za vsako zadrugo na podlagi njenih konkretnih pogojev. skladov in pod,obno, izdelali načr1. organ zacije pro-izvodnje in dela in pa sistem nagrajevanja ter pr&skrbelj za izvršitev tega placa strokovno pomoč.
Inž. Luka Petkovič