24 Gregor Škrlj: Sodelovanje in soustvarjanje revije Šolska knjižnica Ali lahko z gotovostjo rečem, da je strokovna revija Šolska knjižnica pomembno vplivala na razvoj stroke? Na plemenitenje dela šolskih knjižnic? Na širjenje primerov dobrih praks? Na oranje ledine pri nekaterih aktivnostih in strokovnih odločitvah? Na spodbujanje in oblikovanje novih avtoric in avtorjev? In ne nazadnje tudi name? Že kot študent bibliotekarstva sem se srečal z revijo Šolska knjižnica, ko sem pri semi- narju Šolske knjižnice od predavateljice dr. Silve Novljan dobil temo, ki sem jo z izdelavo seminarske naloge moral natančno raziskati. A takrat se mi ni niti sanjalo, da bom profesi- onalno kariero začel ravno v šolski knjižnici ter da mi bo revija ponudila strokovne rešitve in praktične primere za delo, kaj šele da bom nekoč pri reviji sodeloval kot avtor prispevkov ter nato še kot član uredniškega odbora in celo gostujoči urednik. Revija Šolska knjižnica, ki je luč sveta ugledala leta 1991, se je skozi leta kalila, spreminjala, razvijala, oblikovala in preoblikovala v sodob- no strokovno publikacijo, ki z objavami zasto- pa za šolske knjižnice relevantne vsebine. Revija se je razvijala skupaj z ustvarjalci in bralci. Sledila je spremembam, ki so se dogaja- le na področju slovenskega in tujega šolskega knjižničarstva. Spomnim se, da je bil moj prvi prispevek po- vezan z dejavnostjo v šoli, ki sem jo takrat na novo vpeljal. Predstavil sem svoj vidik vpeljave nove dejavnosti v šolski knjižnici, in sicer knji- žno uganko meseca in njene posebnosti. Leta 2011 pa sem prvič prispeval svoj prvi odmev z obiska tujih šolskih knjižnic, ko sem potoval po Finski in spoznaval tamkajšnje knjižnice, knjižnični sistem in zaposlene. Po prvi objavi v reviji so me kolegice (tako strokovne kolegice kot uredniški odbor), ki so spremljale moje delo v osnovnošolski knjižnici, večkrat spod- budile, češ, da naj spišem prispevek, opišem primere dobre prakse in še kaj drugega. Odločil sem se dodati svoje kamenčke v moza- ik šolskega knjižničarstva. S svojimi objavami sem želel širiti novosti, od opisov primerov dobrih praks v šolski knjižnici (od pouka, med- predmetnega povezovanja, predstavitev knjig itd.) do predstavitev in opisa dela šolskega knjižničarja, motivacijskih prijemov za branje, predstavitev uporabnih IKT-orodij, primerov izvedene inventure, prehoda na COBISS3 in katalogizacije, poročil z izobraževanj in še bi lahko našteval. Mislim, da sem v reviji v vseh letih objavil več kot 60 različnih prispevkov. Nekega lepega dne pa je prišlo tudi uradno po- vabilo s strani založbe oz. takratne odgovorne urednice, mag. Majde Steinbuch, k uradnemu sodelovanju v uredniškem odboru. Tudi v ta strokovni izziv sem se podal z veliko idejami ter želje po dodatnem znanju. In po vseh letih lahko povem, da sem se veliko naučil, obogatil svoje znanje, spoznal mnogo odličnih strokovnjakov ter ugotovil, da je v slovenskih šolskih knjižnicah veliko uspešnih knjižničark in tudi knjižničarjev, ki opravljajo svoje delo izjemno dobro ter svoje ideje, zami- sli, priprave uspešno prelijejo v obliko stro- kovnega prispevka ter tako pustijo svoj pečat za vse nadaljnje rodove, ki bodo lahko vedno črpali bogate ideje iz mnogih številk revije. Ob koncu lahko zagotovo trdim, da je strokov- na revija Šolska knjižnica pomembno vplivala na razvoj stroke. In da je plemenitila delo šol- skih knjižnic. In širila opise primerov dobrih praks. In marsikdaj orala ledino pri določenih strokovnih odločitvah in aktivnostih. In spod- bujala ter sooblikovala marsikatero avtorico in avtorja, tudi mene. Za vsak trenutek skupne strokovne rasti ter ustvarjalnega dela sem izje- mno hvaležen in ponosen. Ob častitljivi obletnici si štejem v čast, da sem lahko soustvarjal pomembno publikacijo, in v želji, da bo še naprej širila odlične vsebine, želim veliko vetra pod krili vseh vpletenih pri nastajanju vsake posamezne številke! Sodelovanje in soustvarjanje revije Šolska knjižnica Gregor Škrlj, Narodna in univerzitetna knjižnica OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE