Leto II. Fnšfnlii« platana u gofoafnt. Ljubljana, četrtek 25. novembra 1920. 1 IBIBBIglBHaMM Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Ste v. 268 Cene po pošti: za colo ieto . H Bit'— za pol leta . H VZ'— zb četrt leta. H Zi— za! mesEC. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstva mesečno H IZ — Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Dredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Dr. Žerjav bi rad mažarske volitve. p Dr. Žerjav je poverjenik za pravosodje, rašajte ljubljanske sodnike, kako se pošlo kornand° tega moža, ki je znan j^v^nski javnosti izza časov rajnega Agro- ,Pr. Žerjav se je učil mažarskih volitev : . Jšega mažarskega patriota in svojega ■p. a * ribičeviča. Ta se je pa učil od grofa 1SZe- Grof Tisza je zapiral, kadar mu je huda predla, svoje protikandidate, sedaj bi dr. Žerjav to rad poskušal na Slovenskem. V »Jutru« in »Narodu« naznanja, da je dr. Gosar v preiskavi radi zločina proti državi. ■To je nedopustno vplivanje na volitve, ki je kaznjivo. Dr. Žerjav bo za to še dajal odgovor! Kaj je „zagrešll“ flr. Gosar? t Dr. Gosar je zagrešil edino le to, da I času prevrata preprečil, da bi bil dr. ^avov prijatelj Milan Plut prodal sloven- ske fante ententi, da bi se bili borili v Rusiji za tuje interese in tam poginjali. Rešil je slovenske fante. ..Dr. Gosar je rešil slovensko kri pred Jinom v Rusiji ter slovenske fante pri-e nazaj na Slovensko. n *n radi tega hoče dr. Žerjav zapreti dr. °Sarja, misleč, da bi vP|ivalo na javnost, p Dosegel pa je ravno nasprotno! q *** iaui Tega noce ur. zeija v zapreu ui. Ibarja, misleč, da bo tik pred volitvami vPHva]n na iavnost. pQ. r_____ Vsa dr pBa iavnost je danes edina v tem, da je ■ Gosar storil svojo dolžnost do lastnih rojakov, do lastne krvi. Edina pa je javnost tudi v obsodbi Milana Pluta, ki je prodajal slovenske fante v Rusiji ententi, katera nam je bila tako prijazna, da je nam Slovencem oropala polovico zemlje in polovico rojakov! Slovensko ljudstvo bo 28. novembra obsodilo dr. Žerjava, njegovo stranko in Plutove kupčije v Rusiji! Nove hiše za delavske družine. 42 hiš za vagonarjev. ,'e/o ^vedeli smo, da se bo v kratkem za-„ graditi v Ljubljani 42 novih hiš za pre-a"?e vagonov in barak, Denar z zgradbo teh hiš e je zbral v gl 06,11 fondu, ki ga je ustanovil dr. Gosar stanovanjske naredbe 166. |jSj. / ta. fond so morali prispevati kapita-1 Jo milijonarji. Radi kapitalistov in milijonarjev se je tedaj vsa liberalna stranka z županom dr. Tavčarjem vred postavila v boj proti dr. Gosarju in njegovi naredbi. Socialdemokracija, ki bi morala ščititi reveža, se je pa norčevala iz tega prizadevanja. Sedaj bi mi le želeli, da se z zgradbo teh hiš čimpreje prične, da bo konec va-gonske mizerije. Soj med socialdemokrati in komunisti v Trbovljah. kričati in razbijati, da je moral Kristan, ne da bi pričel z govorom, oditi. Nato so hoteli vršiti shod navzoči komunisti. Gerentstvo jim je z ozirom na javni red in varnost posameznika to zabranilo in je shod razpustilo. Ko so razbili nekaj šip in polomili vrata na dvorani Delavskega doma, so odšli komunisti na dvorišče gostilne Božič, kjer so potem otvorili shod. Prizor, ki se je odigral, bi moral vsakemu zavednemu rudarju oči odpreti. Kakor ste svojčas znašali skupaj za zgradbo Delavskega doma, ravnotako znašate sedaj v blagajno komunistov. Ko bo enkrat ta polna in boste spravili nekaj ljudi v varno zavetje in pod streho, se vam bode isto zgodilo, da boste ostali pred vrati in s silo zahtevali vstopa v ono hišo, katero boste s svojimi žulji zgradili, kot ste Delavski dom. Komunisti so izšli iz materialistične soc. demokracije, zato se bodo ravnali po njih naukih in zgledih. Zato rudarji le pridno nosite svoje trdo prislužene groše komunistom, da jim čimpreje postavite hišo. Prej ko bode ta gotova, prej boste izpre-gledali, kdo je vaš pravi prijatelj! tem torek dne 23. t. m. je sklicala soc. ^ stranka ob 5. uri popoldne v Delav-domu shod za člane in somišljenike. SjQPred 5. uro se je zbralo nekaj komuni-l)t]v v dvorani »Delavskega doma«, če ga dv'®1110 tako imenovati. Soc. demokratje so L eD, da jim preti nevarnost, da jih bo-k° številu komunisti nadkriljevali; zato Zaprli vrata. Na dvorišču se je zbrala ^ ?to broječa množica komunistov in ko-,n,stin, ki je zahtevala, da naj se vrata , 'Jftrano odpro. Slišati je bilo razne kli-■ip ak°r: »To ni nobeden delavski dom, Prašičev dom! Naše krone so bile , da se je zidal Delavski dom, sedaj yrata pred nami zapirate! Tega niti r,kalci niso storili!« itd. ! so soc. demokratje uvideli, da je „ al stoječa množica razjarjena, so jim SOc°sled vendar-le vrata odprli. Sedaj pa in'demokratje niso upali zborovati in so to evali od gerentstva, da jim da orož-asistenco, kar se je tudi zgodilo, slig R’vši tajnik tukajšnje soc. dem. delav--|r °rganizacije Bajt otvori naposled ven-e sklicani shod in odda besedo Etbin stanu. Navzoča množica pa je pričela Delavstvo Avstrije in Nemčije se otresa vlade socialdemokra-Nikdar v teh deželah ni bilo slabše kot pod vlado socialdemokratov. ^tiaidemokraški uDditefiji spravljajo milijone in se z njimi rede . in bogate — ljudstvo pa trpi. Rajanja med poljaki in rusi. P Riga* 24. nov. (Orient) Sovjetska -.acMa je poljski delegaciji poslala noto, I*? naznanja, da so se prekinila mirovna ‘ ‘ ............................. ^--mnja, ker se poljska vlada baje ni ozi-Mpojj?. sPorazum z dne 14. oktobra glede M a poljskih čet z volinjske fronte. poljske delegacije podminister .* se je obrnil do vojaških oblasti s 10 za pojasnila in je izvedel, da se po zadnjih poročilih poljska armada po načrtu umika na demarkacijsko črto. Vsled tega je Dabski na rusko noto poslal boljševiški delegaciji kratek odgovor in jo obvestil, da se poljske čete umikajo in je izrazil svoje obžalovanje, da so se mirovna pogajanja prekinila. — V nedeljo ob 21, je ruska delegacija predlagala, naj se pogajanja nadaljujejo. Za ljudsko kožo. Ob vsakih volitvah se stranke z laž-njivimi, zmotnimi in protiljudskimi programi love za novimi lažmi in obeti, da bi z njimi preslepile široke mase volivcev in jih pridobile zase, Toda kar doživljamo v tem oziru v naši novi državi spričo volitev v konstituanto, presega pač vse meje. Tu imamo demokratsko stranko, o kateri vsak malo prebrisani čevljarski vajenec natančno ve, da jo drži skupaj le dvoje: kapitalistični interesi in protiversko svobodnjaštvo. Da more to dvoje držati pokonci gotovo politično kliko, je umevno, toda da bi kapitalizem in protiverstvo držala pokonci državo, tega pač tudi noben cvičkarski politik ne verjame. In vendar je dem. stranka nesramna dovolj, da trdi, da je ona edina državo vzdržujoča stranka in da voli za državo, kdor zanjo voli. No, države, ki bi bila odvisna edino-le od bankirjev in drugih takih ljudi, ki se žive od rezanja kuponov, od podpisovanja nezasluženih računov, od špekulacije in oderuštva in vrhu tega od plehkega svobodnjaštva, ki pa za parado vendar hodi tudi v cerkev — take države na svetu sploh ni. Vsaka država korenini v širokih slojih delavnega ljudstva, živi in se razvija od produktivnega dela milijonov- Zgornji »deseteri tisoči«, to so bogataši in pripadniki poklicev, ki nosijo za lagodno delo prekomerne zaslužke — od teh država nima drugega nego nekaj nakita. Ti države ne vzdržujejo in je ne opirajo, ampak se kote in rede na smetani, ki se zbira iz ljudskega znoja in ljudskih žuljev. Državo, ki bi se hotela opirati le na te vrhnje sloje, bi kmalu z njimi vred, zlodej jemal. A kako bi mogel delaven človek, človek, ki bodisi z rokami, bodisi z umom ustvarja za splošnost in ima sam od svojega dela komaj toliko, da more skromno živeti — kako bi mogel tak človek sam dfiti prvenstvo stranki zajedal-skih slojev v državi in voliti zanjo — to je za zdravo glavo nepojmljivo in nemogoče. Naj vsak premisli, da s tem, da voli za demokrate, podpisuje vse dosedanje in vse prihodnje predpravice kapitalistov in vseh vrst bogatašev. Prvi mož, ki ga imajo demokrati v svojih vrstah in na katerega zidajo vse svoje nade — dr. Tavčar — se” je očito in brez najmanjšega pridržka postavil na stran kapitalistov celo v stvari, kjer bi kot župan stolnega mesta, ki šteje ogromno večino delavcev in drugih neposedujočih slojev, tega nikdar storiti ne smel. Liberalizem je oče modernega kapitalizma in kri ni voda! Kar je liberalnega, ali po novem, demokratskega, je kapitalistično, je delavnemu ljudstvu sovražno. Strašno neumna ovca bi moral bili tisti delavec, kmet, mali obrtnik ali uradnik, ki bi hotel sam sebi voliti za gospodarja volka! Stari liberalizem se je spričo nove dobe prelevil in oblekel novo demokratsko kožo. Toda da svoje kapitalistične čudi ni prav nič izpremenil, je z vsem svojim dosedanjim delom v naši državi na debelo pokazal. Saj so imeli demokrati v Jugoslaviji doslej odločilen vpliv v Belgradu — kako so nam uredili državo? Tako, da vse kar škriplje od nezadovoljnosti, tako da smo izgubili Koroško in Primorje. Samo enim se dobro godi v Jugoslaviji, a to so bankirji, špekulanti, izvozničarji, verižniki in drugi taki ptiči. To se pravi: demokrati so v Jugoslaviji samo kapitalistom — sebi dobro poskrbeli, vse druge pa pognali v šupe in vagone ali drugače na trnje in kamenje. Sedaj jim gre za to, da se ohranijo na svojem mehkem sedežu tudi v bodoče. Ti razvajenci se trnja in kamenja, dela in znoja strahovito boje. Odtod njihovo obupno prizadevanje sedaj ob volitvah, da se rešijo poraza. Gre sedaj za tvojo kožo, delavno ljudstvo! Dne 28. novembra na volišče za stranko ljudstva! f IVAN CANKAR 0 LIBERALIZMU. Najhujšo in najznačilnejšo obsodbo nad slovenskim liberalizmom je izrekel t Ivan Cankar, ki piše: »Da, vidiš: Boj s klerikalizmom je lahak, jednostaven in zanj ni potrebno posebnih talentov, ne posebnega poguma- vsak paglavec je lahko liberalen veljak, občinski svetnik in nositelj svobodne misli; tudi analfabetu je na razpolago gnojnice dovolj, da jo razlije nad najbližjim kaplanom. Ali neizprosen in težak bo boj s tem zlaganim, nazadnjaškim, hinavskim liberalizmom, ki nima niti toliko iskrenosti, da bi nastopil za svoje ideje— kolikor jih ima — temveč laže svojimnasprotnikom, laže svojim pristašem, laže sebi v svoj lastni nos, laže na desno in levo, dokler se mu ne bo naposled za zmirom zaletelo. Je med njimi nekaj poštenih ljudi, ali ti prisezajo v svoji slepoti na program, ki je že zdavno izpolnjen v vseh svojih točkah, tvorijo slAinko, ki nima več nobenega cilja, ki se bori samo še s sencami. Svobodomiselne stranke, Ivi bi slonela na resničnih potrebah naroda, na Slovenskem ni. Zato je danes zastonj ves boj s klerikalizmom; liberalna stranka je sojena in obsojena; taka, kakoršna je, bo izginila jutri ali pojutrišnjem. Da bi izginila čimpreje. Nevarna je pravi svobodi bolj kot armada kaplauov-agitatorjev. Meni se gabi vselej, kadar govori »Narod« o svobodi. V tej stranki, katere edini program obstoji v razkrinkavanju farovških kuharic, je izključena vsaka svoboda, vsaka individualnost; pač pa grasira v nji surova nevednost po prosti volji. Ta stranka je zapravila polovico narodovega duševnega kapitala; ona je potisnila duševni nivo naše inteligence pod ničlo; živi se od zlagano-idealnih fraz in podlih dejanj, a njeno čislo je tema, kakor bi rekel Levstik. Dovolj!..« (Glej »Zločin nad domovino«, stran 84 in 85!) Tako torej o liberalni stranki t Ivan Cankar, ki so ga svobodomisleci vedno smatrali za svojega. Kdor se hoče prepričati o resničnosti Cankarjeve obsodbe, naj čita »Jutro«, »Narod«, »Domovino« in »Kmetijski list«. Satansko strast mora imeti v duši, kdor piše iz- vestne članke in notice v omenjenih listih v tako podlo nizkotnem tonu. Ljudstvo srče iz svobodomiselnega liberalnega časopisja dan za dnem strup. Izgublja samobitnost in samolast-no razsodnost. Kriv je tega liberalizem! Te in Cankarjeve besede naj si denejo za klobuk gg. Tavčar, Žerjav, Kukovec, zlasti Milan Plut itd., itd. Boj zoper 'klerikalizem je boj za duševno svobodo naroda, je boj' za kulturni napredek vseh panog. Delavno ljudstvo! Bodi 28. novembra 1920 neizprosen sodnik nad liberalizmom, nad lo duševno epidemijo človeštva! LIBERALCI ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE Sedaj pred volitvami se liberalci cede same ljubezni do »nižjih slojev«. Posebno so jim pri srcu državni sluge. Toda ti znajo o tej liberalni ljubezni drugo pesem. Prav dobro se spominjajo, kako je liberalni kandidat profesor Reisner na shodu uradništva nastopal proti slugom, češ, da so leni, da nimajo izobrazbe, da vsled tega tudi ne zaslužijo take plače, kakoršno imajo. In vendar je socialno čisto pravično, da dobi sluga, ki ima morda 8—10 otrok, tako plačo, da bo lahko izhajal in družino prehranil. Razumljivo pa je, da bo slugova družina 10 glav brez dvoma porabila toliko, kolikor porabi kak dvorni svetnik, če je s a m. Da so sluge dobili doklade za svoje družine, to uradnikom ni bilo v škodo, pač pa liberalci hočejo sluge povsod prikrajšati. Sluge bodo 28. novembra liberalcem že pokazali! ŠIROKA USTA. Ko človek pogleda zadnjo »Domovino«, ki obstoji iz samih velikih črk in bombastičnih fraz, se zdi, kakor ena sama široka usta. Med vsemi liberalnimi listi se »Domovina« najbolj odlikuje po svoji surovosti; obrekuje tako, da se krešejo iskre. Menda ga ni greha in ne narodne in človeške nesreče, ki bi je ne bili zakrivili ti presneti klerikalci. Ne Viljem in niti avstrijski diplomati, ampak slovenski klerikalci so krivi svetovne vojne. To si bodo morali zgodovinarji zapomniti. Ne stari Stran 2 »Večerni list«, dne 25. novembra 1920. Štev, 268. Vohvna skrinjica S. L. S. na Kranjskem je na iret/eni mestu. Kandiaatna lista ie črnotiskana na belem papirju brez rdečega križa. V Ljubljani ie skrinjica S. L. S. na drugem mestu. avstrijski liberalni kapitalizem, ampak na še ljudstvo. Tudi niso seveda agitirali za vojna posojila liberalni magnati, ki so radi denuncirali na desno in levo, ampak klerikalci so to storili. Oni so drli kmeta, dasi je ista »Domovina« priznala še pred kratkem, da je S. L. S. mnogo storila za j gospodarsko povzdigo Slovenije. Laž ima kratke noge, ta pregovor se uresničuje nad liberalci. ; »DOMOVINA« IN DOMOVINA. Da je liberalcem njih stranka, narod, država eno in isto. priča tudi »Domovina«, : ki prav po liberalno psuje naš narod in ga ponižuje. Pravi: »Mi bi raje videli, ko bi bilo naše ljudstvo tako, kot je n. pr. srb- i sko, med katerim ni pismenost tako raz- j vita . . .« Dalje: »Velika večina naših ljudi navzlic svoji »visoki kulturi« ne zna ceniti svobode, ni zmožna ljubiti domovine (»Domovina« misli tu bržkone sebe!}, o kakih žrtvah za domovino in njeno svobodo pa niti slišati noče.« Čujte, liberalcem je naš narod preizobražen. Oni hočejo, da bi se i tresel narod pred kapitalisti tako kot se je tresel kmet pred graščaki in jih na slepo in vse ubogal. Sfeveda, potem bi dejali libe- j ralci, da je naš narod prebujen kljub anal- , fabetizmu tako, kot noben narod na svetu. Zato, ker se noče naš narod ukloniti pred njimi, zato je robski narod, če bi padel na kolena, bi bil svobodoljuben. Seveda spravlja »Dom.« to v zvezo z rapalsko pogodbo, da je ta sporazum zakrivil naš narod radi j svoje pismenosti. Naj le kliče »Domovina«, j da je treba narediti z zločinci kratek proces. Ta proces bo naredilo ljudstvo v ne- ; deljo. Zakaj, če je kaj zločin, je zločin to, i da kujejo iz narodne nesreče kapital in j psujejo visoko kulturno stopnjo našega na- j roda, ter izrabljajo narodnost v nizke namene, Narod ve sam, kaj je delal, in kaj mu je treba storiti. SOCIALPATRIOTJE IN KOMUNISTI ZOPET V ŠKOFJI LOKI. V nedeljo so rdečkarji zopet vrgli mreže v tem nehvaležnem revirju. Ker pa ljudstvo ne gre za njimi na shod, so šli to pot s shodom za ljudstvom: »sklicali« so shod na trg pred mestno hišo ali bolje pred glavno trafiko, kjer imajo deloma meščani in zlasti okoličani shod itak vsak svetek. Stvar sicer spominja na petelina, ki se je razkoračil na kupu gnoja in se ustil, koliko da ga je navozil; toda to nič ne de, da je le kaj ljudi! Za 9. uro je bil napovedan shod socialdemokratov, za pol desetih shod komunistov. Toda devet je že davno odbilo, četrt na deset tudi, a trg je bil razen dveh, treh rdečkarjev še prazen. Seveda: kapucinska maša (se je na žalost nekoliko zavlekla in ljudi še ni bilo iz cerkve. In ti, ki pridejo cd maše na trg, naj bodo vaši pristaši, dragi sociji? Ne vzbujajte si praznih nad, ki jih bo ob tednu tako težko pokopati! / Ko je bila ob pol 10. uri množica pred trafiko dovolj velika, je neki socij ta nedeljski pojav krstil za »shod«, ljudje so se zdaj radovedno obrnili proti njemu in komedija se je začela. Da bi jo opisoval? Ni vredno: navadna melodija protifarške lajne »rdečega« sistema, zraven pa pri prvem shodu nekoliko zabavljanja proti komunistom, na drugem shodu pa proti so-cialpatriotom. Govorilo se je pač o kapitalizmu, ki ga je (razen Kristanovih milijonov in milijonskega premoženja drugih »rdečih« apostolov) treba vreči ob tla. Najhujši kapitalisti so seveda »klerikalci«, ki jih bo že Bog kaznoval. Čujte, čujte, kako verni znajo biti sociji tam, kjer pride večina njihovih poslušalcev iz cerkve! Kaj bo rekel k temu notorični brezverec in »na kvatre« poročeni Tone Kristan? — Vojsko so naredili »farji«. In tako naprej do konca socialistovskega in potem med komuni-stovskim shodom. Ko pa je govornik komun, začel hinavsko zavijati oči nad bednim položajem naših železničarjev, ki da jih je aprila pognal v mezdno gibanje, je nekdo izmed navzočih v odgovor na to nesramno laž konsta-tiral dejstvo, da je bila aprilska stavka p o-litična in ne mezdna. Tedaj se je izkazal rek, da resnica oči kolje: Par komunističnih in nekomunističnih aprilskih stav-karjev je začelo skakati in kričati, kot da jih je pičil gad. Nikakega dokaza proti, le kričanje in psovanje. »Rdeča« kultura! Med šumom in hrumom se je shod me n-d a zaključil, (V nastali babilonski zmešnjavi tega ni bilo mogoče ugotoviti.) Večina zborovalcev je odšla nevoljna nad »rdečimi« divjaki na sijajni shod Ljudske stranke. Sieva! S šlevami zmerja ljubljanski 'liberalni advokat dr. Oblak Slovence, ker so se premalo odločno upirali Avstriji in njenemu nemštvu. Ko smo brali članke dr. Oblaka, bi vsakdo mislil, kak kremenit narodnak je g, dr. Oblak, Na njegove duševne spo- sobnosti sicer od nekdaj nismo dali mnogo, vendar pa vsaj nismo preveč dvomili nad njegovim narodnjaštvom. Stvar pa je drugačna. Kdor hodi z maslom na glavi iz sence na solnce, se mu maslo raztopi. V podkrepitev tega starega slovenskega pregovora naj navedemo samo junaštva dr. Oblaka med vojno. Jugoslovanski junak dr. Oblak, ki so mu vsi drugi ljudje šleve in mevže, ni med vojno niti pobegnil v Rusijo, niti se ni boril proti Lahom, niti ni rovaril proti Avstriji ter organiziral vojake na upor proti Avstriji, pač pa so videli v ljubljanskih gostilnah gospoda »Militarge-richtspraktikanta« dr. Oblaka zabavati se v družbi »prepričanih Jugoslovanov«, kakor so:: Oberfinanzrat dr. Toman, Finanz-prokuraturskonzipist dr. Justus v. Garza-rolli, Ingenieure v. Tornago in Alfred Luck-mann, Advokat Sixtus Reichsritter v. Fich-tenau, Regierungskonzipist v. Helegha in Oberstabsarzt dr. Lusenberger. Na drugi strani pa se je dr. Oblak pridno ogibal slovenska družbe. Dr. Oblak je tedaj pridno zahajal v nemško gledališče, v to nemško »Trutz-burg« med nami, in se tako pridno bratil s svojimi nemškimi prijatelji, da so izjavljali: »Ja, wenn alle Einheimischen (sic! ne »Slovenci«) so waren, wie der Herr Joseph Oblak, dann ware Krain wohl ein Dorado der Deutschen.« (Da, ko bi vsi domačini bili taki, ko gospod Joseph Oblak, bi bila Kranjska paradiž Nemcev). Menimo, da nam boljšega spričevala o kremenitem narodnjaštvu dr. Oblaka ne more nuditi nihče bolje kakor ta nemška sodba, Tudi razni drugi veljaki liberalne stranke, ki v javnosti mnogo več poma-njajo ko gospod Joseph Oblak, so hodili med vojsko podobna pota. Imeli so za to pač svoje razloge. In javnost jih pusti pri miru, ker tudi gospodje sami niso tako predrzni, da bi slovensko ljudstvo zmerjali s šlevami. Če pa gospod Joseph Oblak kot predsednik »Gosposvetskega zvona« meni, da je njemu sedaj vse dovoljeno, je treba, da javnost tudi izve za medvojna narodna junaštva gospoda, ki se piše: Herr Joseph Oblak, Nekdo, Politična novice. + Krvavi izgredi v Bologni. Dne 22. novembra so se po seji svojega društva podali fašisti po mestu in prepevali patrioticne pesmi. Ti so se razšli. Pred mestno hišo pa so se zbrali socialisti, ki so pričakovali obleganja novega mestnega sveta. Izobesili so rdečo zastavo, a vojaštvo je stražilo ulico v kordonih. Fašistom se je vseeno posrečilo, da so se približali mestni hiši, s katere so visele rdeče zastave. Nekaj fašistov je hotelo prodreti obroč vojaštva in priti na trg. Tedaj so padli iz gruče socialistov prvi streli. Tudi z balkonov in oken mestne hiše, kjer so bili socialisti, so začele padati ročne bombe in streli iz revolverjev. Množica se je razpršila. Vendar je spopad zahteval več žrtev. En občinski zastopnik je mrtev. Vsega je bilo mrtvih osem oseb in 72 oseb ranjenih. Aretirali so 64 oseb. Vrše se hišne preiskave. Našli so mnogo revolverjev in cel koš ročnih bomb. Dnevne novice. Organizatorični tečaj O. Z. se prične dne 6. decembra 1920 v Ljubljani. Udeleženci se zberejo ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu. Hrana in prenočišče bo stalo 30 K dnevno. Glede olajšav na železnici še ni odločitve, sporočimo pravočasno. Prijave pošljite nemudoma O. Z. — Bombni napad na »Narodno tiskarno« v Gorici. K temu poročilu od včeraj moramo pripjDfnniti še to, da so storilci napravili luknjo v mrežasto okno v ulici Croce z novimi kleščami, ki so jih pustili na mestu. Skozi napravljeno odprtino so vrgli bombo, vžgal se je papir in že natisnjena dela. Vodji in drugim, ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo udušiti ogenj. Zgorelo je več papirja in že natisnjenega koledarja ter Feiglove knjige. Škoda znaša 15 do 20 tisoč lir. »Edinost« pripominja k temu, da se oblasti v Gorici še ni posrečilo iztakniti atentatorje na koncertu, zato so jim pa ti pred nosom in v eni najobljudenejših ulic napravili novo »kulturno« delo, ki priča o lepih odnošajih med obema narodoma, sklenjenih v Rapallo. Lepe razmere! — Društvo »Sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo« v Ljubljani vabi g. stanovske tovariše za vpis in na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 5. dec. 1920 ob 14U> uri v sodnem poslopju v sobi št. 19. Rešila se bodo tudi druga važna stanovska vprašanja, radi tega naj se g. tovariši iz Slovenije občnega zbora v obilnem številu udeleže. Začasni odbor. — Morilec lastne matere. Rajko Hrastnik, 18 letni sin železničarja, je v noči od 20. na 21. t. m, ubil v Postojni svojo mater, jo zakopal v seno in nato neznano kam pobegnil. Domnevno je krenil v Jugoslavijo m se oblasti nanj opozarjajo. — Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri poštnem uradu Novo mesto. Pri poštnem uradu Novo mesto se je otvorila dne 6. novembra t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico. — Slovenske obrtnike-mojaire opozarja invalidski oddelekpoverjeništva za socialno skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo dela-in redoljubna, izjeme so čedalje redkejše. Slovenski invalid je uvidel, da si le z lastnim sodelovanjem more izboljšati sedanje bedno stanje in zagotoviti si lepšo bodoč nost. Mnogo slovenskih invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo več opravljati svojih prejšnjih poklicev; zato se žele izučiti novih poklicev in invadidska uprava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je takozvano invalidsko šolo v Ljubljani, kjer dobivajo stanovanje, hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole in k obrtnim mojstrom. Obrtniki-mojstri, ki imajo invalide-vajence, priznavajo soglasno, da imajo v teh invalidih prvovrstne redne in uporabne vajence, ter so ž njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi, da bi se krog obrtnikov-mojstrov za sprejemanje invalidov-vajencev kolikor mogoče razširil v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije. Invalidska uprava jamči za vsakega invalida, ki ga pošlje kakemu mojstru v učenje; zato želi, da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeli invalide za vajence, priglasili v našem uradu (Invalidski oddelek, Št. Peterska vojašnica v Ljubljani), Tekom prihodnjega leta napravi invalidska uprava enak in morda še večji invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi invalidska uprava rada namestila invalide-vajence po drugih krajih in je pripravljena prispevati mojstrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in priglasov. Ljubljanske novice. lj Slovenski Rdeči križ v Ljubljani sklicuje zai 26. novembra 1920 ob 5, uri popoldne v posvetovalnici Mestnega magistrata občni zbor. Temu občnemu zboru bo naloga določiti društvu pot za delovanja mirnega časa. Društvo bo skušalo v bodoče s pomočjo našega ljudstva poseči kar najglobokeje v socialno delovanje. Naše ljudstvo trpi pod krutimi posledicami svetovne vojske in v tej bedi je prepuščeno svoji usodi — vsled česar prosimo, da se tega občnega zbora, na katerem se bo skušalo organizirati delo v lajšanje ljudske bede — vsakdo udeleži. Beda našega ljudstva je velika in delo v lajšanje te bede ogromno. Ne glejmo več, kako strada naše ljudstvo, ne glejmo, kako gladuje naša de-ca — vojne sirote — ne glejmo več, kako tava raztrgana, lačna in brez nadzorstva po svetu — temveč združimo se in otmi-mo jo pogina in delajmo na to, da vzraste iz nje pošten, zaveden narod, lj Praznik 1. decembra. 1. december se praznuje kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karagjorgjevičev. V ta namen se daruje ta dan ob 10, uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in z državno himno. Tudi v svetiščih vseh drugih veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih in obratih in po možnosti tudi v zasebnih obratih naj delo počiva vsaj med službo božjo, da se more čimvečje število prebivalstva udeležiti proslave. Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsedni-štva deželne vlade svečana poklonitev. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Društva in korporacije, ki se žele udeležiti svečane poklonitve, naj to prijavijo ustmeno ali pismeno predsedništvu deželne vlade do 30. t. m. lj Nesreča s samokresom. S samokresom sta se igrala na Selu dva dečka. Samokres se je izprožil in je eden dečkov, imenom Pip, zadobil težko poškodbo ter se je oddal v bolnico. — Starši, pazite na otroke in shranite pred njimi orožje! lj 5 verižnikov aretiranih. Sinoči dne 24. novembra 1920 je bilo v neki gostilni v Metelkovi ulici aretiranih 5 verižnikov iz Huma pri Rogaški Slaiini, ki so hodili že dalje časa v Ljubljano po tobak in jajca ter odvažali. lj Nočni napad. K. C. krošnjar, stanujoč Kamnagorica, je naznanil na policijskem inšpektoratu v Šiški, da ga je 21 t, m. okrog 23. ure, ko je prišel iz gostilne Maver v Sp. Šiški, ustavil nek vojak S. K, z besedami: »Kam ideš, šta nosiš, kaži pa-suš«. Vojak je zgrabil z desno roko za njegov nahrbtnik, v katerem je imel 16 m suk-na, vrednega 534 dinarjev, z levo roko ie pa držal za svoje bodalo. Ovaditelj je takoj uvidel, da ima opraviti z napadalcem, ki mu je najbrže hotel oropati blago, kate- rega je nosil v nahrbtniku. Začel je klica« na pomoč in zbežal skozi dvorišče v omenjene gostilne. Vojak je tekel celov vežo za njim, V veži je vojaka ustavil [# kovski pomočnik V. K. ter ga vprašal,**! hoče. Vojak je odgovoril, da je od straže1® da je hotel videti pasuš, nato pa je yoja» takoj zbežal skozi gostilno na cesto in °“ tam proti barakam letalske eskadri!®’ gostilni se nahajajoča M. G. in F. R. sta v°' jaka zasledovala in v bližini barak letals* eskadrile ujela ter izročila straži, Zveza papirniškega delavstva. Letcvstvo papirniških tovarn VevC^ Medvodo in Goncane je stavilo svoj®! hteve dne 15. oktobra t. 1, Dne 30, o®1 se vršila pogajanja, kakor smo takrat P ročali. Te dni smo šele dobili v r0^?.Zjj pisriik, sestavljen pri teh' pogajanjihf el v celoti po originalu priobčujemo. Glas'5 Zapisnik, k. sestavljen dne 30. oktobra 1920 men lavstvom obeh organizacij papirnic *ev ' Goričane in Medvode in tovarniškim rV nateljstvom za vse tri tovarne, NavZ^ Zaupniki delavstva vseh treh t°v & zastopniki obeh organizacij in ravna/u Alfred Pildner v. Steinburg, Konrad bacher in Anton Wultsch. i Sporazum se glasi s pridržkom0 britve upravnega sveta. „ ,e, 1. Profesionisti I. kategorije dobijo r meljno mezdo 70 K, II. kategorije^ III. kategorije 56 K. ■: 2. Mlinarji (Miihlenbereiter), mešalci, kuharji lima, 1. in 2. stroj® P močniki, kurjači, sušilci, vodje kalafl(vv ter njih pomočniki, vodje rezalnih za počez: 25%. Vsem ostalim moški® tegorijam ter delavkam 20%, ||1 3. Draginjska doklada za ženo se ša na 2 K, za vsakega otroka do l^' na 1 K. jt 4. Podpora invalidnim delavce® zviša za 25%.. , i 5. Vse dosedaj obstoječe določb^ kolikor se ne spremene po teh zaht®v ostanejo tudi nadalje v veljavi. -U 6. Izvzeti od tega poviška so zas so zavijalcev (Packer) ter nakladalcev, ke -jj, se njih zaslužki že pri zadnjih pogai3 ZviŠali’ . . • me*' 7. Izplačilo se izvrši že od zadnjen dne liste, in sicer od 19. okt. 1920, Predležeči zapisnik se prebere. ^ či in podpiše, Vevče, dne 30. oktobra 1920. A. Steinburg 1. r., A. Wultsch Lr•| Mohrbacher 1. r. vfk! i"!’ 1. r., Peternel Jožef 1. r., And. Luštrek Ivan Rešek 1. r., Arko Viktor 1. r., ■■..p Toni 1. r., Grad Franc 1. r., Cvajnar ,1 Tako so se ta zanimiva končala. Naše zahteve so merile na t®1^, bi se vsem delavcem v enaki višin* y( šale plače, ne po odstotkih sedanjih Pp} ampak za vse enako po 25 K dnevfl0'^ se to ni doseglo, je pa zakrivil zast^, socialdemokraške strokovne komisjr.j-drug Novšak, ki je vpričo vseh 1 vil, da so zahteve delavs^( veliko pretirane. Seveda na izjavo zastopnika organizacije delanj, gotovo tovarna ne bo kaj takega d°v°(Je' S tem je jasno dokazano, kaj im3 ^ lavstvo pričakovati od rdeče inte®}3 ^ nale, kateri načeluje g. Kristan, Če d ^ daj še niso sprevideli delavci, da i1*1 ju demokraška organizacija vleče za 11 ve, išče le od njih težko prislužene kr° ^ imajo gospodje tu jasen dokaz. Tov® sj-spreglejte že enkrat in pokažite bre^ ^ nim pijavkam hrbet ter pristopite * . $ organizaciji, ki edina v resnici skr koristi delavstva. yjjj Volitve v konštituanto so tu! zaveden delavec, kateremu je za zb°*>.' {,) njegovega žalostnega položaja, naj štel ^ dan volitve skrinjice do tri in v tret) j, odpre roko, da zleti krogijica za S-ki je edina prava zastopnica vseh S1 dp V vse druge skrinjice pa pokažim0 # Tako bomo storili svojo dolžnost in dobroto celemu slovenskemu narodu. delavec naj se zaveda, da je njegova dolžnost, da gre volit! Tovariši, pazite, da ne ostane no doma! Ste prehlajeni? Imate bolečine sih? V grlu? Ali kašljate? Imate — Dobri prijatelj v takih hudih dne ^ ? je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatjb veliki špecijalni steklenici 42 K. ¥ trošarina posebej. Zagorski sok z°P, {( šelj in prsne bolečine 1 steklenica Slaba hrana Vam je pokvari*? / dec? Fellerjeve prave Elza-krogh* »i? O n1 t spravijo v red! 6 škatljic 18 K. poštnina posebej, a najceneje. EuS Keller, Stubica d o n j a , E 1 s P š t. 245, Hrvatska. Odgovorni urednik Jože Rutar ^ Izdajatelj konzorcij »Večernega >|S Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v