LISTEK. Kraljevič Marko. (Po Fr. Hubada). Jugoslovanskim narodom se je priljubil med vsemi junaki najbolj kraljevifi Marko; njegovo ime slavi pesem od Triglava do Crnega morja pa do grškegia zaliva. On je postal prav naroden junak, katerega je okrasila domišljija narodova z vsemi prednostmij, kolikor si jih le more domisliti o svojem ljubljencu, Njemu še dandanes pripisujejo mnogo tega, kar se je rešilo v poverju iz Sasov poganskih. Da je bil kraljevič Marko nekdai Slovencem v isti meri znan, kakor še dandanes Srbom in Bolgarom, dokazujejo nam narodne pesmi slovenske, katere so se še ohranile med nami. V mriogem oziru pa ga je izpodrinil drug junak, katerega se je ohranilo srce slovensko tem bolj, čim vegjega pomena je postalo njegovo delovanje za naše pokrajine. Kralj Matjaž, o katerem narod pripoveduje, da so bili za pjega ,,zlati časi", vrinil se je na njegovo mesto; kajti ta je bil v srednjem veku večje važnosti za blagor naše domovin.e. Srbi pa so verno ohranili spomin Mark'ov, ker jim ]e bil ob 6asu turške bede iri tujega nasilstva vzvišen vzor boritelja za narod, za pravico, za resnico in vero. Kdor je le enkrat Čul slepca tožnim glasom pevajočega o tem junaku, sliSal je iz glasa pjegOvega vso žalost in. vso bedo, katera je trla srce nesrecnemu ljudstvu do naših časov, On mu je bil tolažnik, on je hrabril mladino v boju proti sovražniku. Kedar je po albanskih gorah v revrii ko6i zadonela pesem o Marku, kako je tiral Turfiina, kako jo branil vdove in sirote, tedaj so se iskrile mladeniču oči, trdneje se je handžara oklepala roka, in marsikdo je prisegal ob iaki priliki, da bode postal in ostal zvest branitelj narodu in veri, Kakor so nekdaj Špartanci popevali Tirtejeve {Tirtej je bil grški pesnik, ki je zlagal Špartancem bojne pesmi.) pesmi v boju za dom, tako so korakali Srbi, pevajoči pesmi o Marku, v boj za zlato s\robodo. Marko, sin Voikašina; (Vubašin je bil srbski kralj, tekmec kralju Urošu, kateremu je vzel po mnogih bojih leta 1866 oblast 6ez Srbijo. Leta 1371 je bil Vukašin v bitki ob Marici od Tusrk.ov premagan in ubit.) in Jevrosime, porodil se je v Sk&dru (Skutari) na Bojani. Pred rojstvom njegovim se ]e sanjalo materi, da je porodila zmaja, kateri je sekal Turkom glave. Največji srbsk.i junaki so se zbrali pri njegovem krstu in mu nadeli ime Marko. Komaj rnladenič doraste, pošlje ga že oče na pašo z živino, jedi pa mu ne da seboj, 6eŠ, da bi se vadil zgodaj trpeti lakoto. Drugi pastirji so se rogali slabotnemu dečku; namesto njiji je moraJ vraBati čredo, oni so se pa vesellli; joj njemu, Be se je kaj obotavljal, marsilcatero gorko je pretrpel od svojili tovarišev,. Trdosrftneži mu niso privošfiili niti trde skorje kruha. Qbjokan in obupan zbeži torej od neusmiljenih drugov in tava po planini sem ter tje. Kar zapazi na trati, kamor je naih^uje pripekalo solnce, mlado dete, spece v vročini. Do srca se mu usmili revfie; hitro steče v gozd, nalomi koSatih vej in jih potakne v zemljo okoli spečega otroka, da mu napravi hladne senoe, Sam pa sede pod drevo ter premišlja o hudobnili pastirjih in o svoji živini. Kar pride na trato vila s planihe. Ko zapazi mati svoje dete, speče v hladni senci, razveseli se in pravi pri sebi: ,,Ko bi vedela, kdo je i^apravil senco mojemu sinku, dala bi mu, kar bi hotel!" Med tem zapazi 'Marka in zve od njeg,a, da je on dobrotpik otrokov. ,,KaJ pa hoSeš, za to, da si napravil se-nco mojemu sinku?" ,,.Ej, sestra, kaj bi te prosil, sa] mi ne moreš dati, Sesar bi rad!" ,,No, kaj pa hoceS? Le povej mi!" Revež je mislil vedno le na pastirje, kateri so ga tepli tako neusmiljeno; zato refte, da bi bil rad tako močen, da bi ga pastirji ne mogli veS strahovati. ,,Ako noCeŠ drugega, ti lahko pomorem", odgovori vila, Naito mu da piti mleka in pravi: ,,Poskusi, ali moreš vzdigniti ta-le kamen". Blizu drevesa jo ležal kamen, težak 20 stotov, Marko zgrabi ka.rnen, ali ne gane ga §e. Vila mu da torej v drugo mleka. Marko se napije in vzdigne kamen. Ali še v tretje mu da vila mleka, in Marko vrže kainen tako daleŠ, da ni mogel videti vež, kam je padiel. Vesela njegove moci, mu da hvaležna mati še mleka za požirek. (Ta pravljica je tudi med Slovenci marsikje razširjerfa.) NaHo ga pelje na vilinski dvor in mu re6e, naj si izbere konja, ka-koršraga si hoCe. iMarko pa ne vzame k.ar prvega, temveft si jili izbira. Prvega prime za rep in ga potegne iz hleva. Tako jih poskuSa ve6. Naposled zagleda šarca, konja mrSavnega, pisanega. Poskusi tudi njega. Ali konj se upre na noge in obstoji kakor priklenien, ,§e ganiti iga ne more mladenifi, Vcsel vzklikne Marko: ,,Ta bo za-me, tega mi daj!" Vila mu ga da, a potem ga &e pelje v orožarnico, podari mu popolno bojno opravo, sabljo damaSČ/aaiko in dve bodali, pa re6e: ,,Ako ti bo kdaj huda pela, le pokliSi me, vilo iz planine, pomagala ti bodem!" Lepo se zalivali dečko, pa jaiia domov. O6e in mati sta ga bila vesela, vendar pa je moral še po živino. Ko pride do pastirjev, ga zacno zmerjati in ga lioCejo biti; Marko pa zgrabi prvega potolce ž njim druge ter žene svojo živino domov. Komaj je imel 12 let, jalia z bratom Andreiem na Kunar-planino. Tri dni se potikata okrog. brez jedi in pijaie, da že ni mogel Andrej trpeti več lakote i.n žeje ter je šel v krfimo, da si kupi jela in pila. Tam ga pa upijani Roša hvarambaSa iji ga ubije. Marko ftaka brata 3 chii na planini. Ker ga pa le ni, gre v kr&mo in pokonča harambašo in 60 iijegovih tovarigev. Kasneje ga pošlje oSe V Prizren (Prizren je bilo nekdaj glavno mesto starega srbskega k.raljestva; mesto so Srbi dne 30. oktobra t. 1, zopet zavzeli) na carjev dvor, da se priuBi jnnaškemu obnašanju. Bil je bistra glava, nauči se vsega, kar treba junak.u. Z junaštvom in svojim razumom se' prik"upi carju DuŠanu, in ta si ga izbere za pisarja, Pisal je ,,knjige carostavne" (od cesarja sestavljene) in vedel za vse naredbe carjeve. Dolgio je gospodoval caa* Djtl&an Sjlni. Ko pa zboli, pozove žena carjeva Vukašina, in vso gospodo v Prizren, da zvedo zadnjo oporoko carjevo. Vladika Nedeljk.o izpove Dušana, in ta pokliče Vukašjina k sebi in reCe: ^Tebi, VukaŠin, priporočam narod in vojvode, tebi priporogam svojegA sin1v,a Urošša. Ima komaj 40 dni. Namesto njega vladaj ti, da dtoraste, potem pa mu izroči carstvo!" To so bile zadnje besede mogoEnega carja. Vladal je tedaj Vukašin. Kjmalu pa se ga loti želja, da bi sam postal oar. Ko Uro^ dorasfte, potegnejo se nekateri vojvode zanj. ;Ali greh je prelivati kri; zaio pripravijo Vukašina in njegova brata, gojka in UgljeSo, katera sta tudi carstvo terjala za-se, in Uroša, naj se zbero na Kosovem poljn, da se dogovore, čegavo je carstvo. Na dolo2eni dan se zbero na Kosovem polju \k>leg cerkve Samodreže štirje tabori: Vukašinov, Gojkov, Uglješev in Urošev. Ker se ne morejo pogoditi, dogovore se, da bodo poslali poslance v Prizren po vladiko Nedeljka, kateri je izpv>vedal in obhajal uinirajoBega Dušaina,; on jim naj pove, čegavo je carstvo. Nedeljko pa odgovori: ,,,Carja nisem vpra&al o carstvu, ampak le o grehiji njegovih. Poj&ite v grad Prilip k Marku; on je pisal knjige carostavne, torej ve. čegavo je carstvo. On bo povedal resnico, ker se ne boji nikogar razun Boga istinitega." Pokličejo Marka. Pred odhodom ga Še opominja mati: ,,Ne g<ovori krivo niti za oČeta, niti za strioa. Boljo ti je izgubiti glavo, nego ogrešiti duSo svojo!" Sin vzame knjige oarostaviie, sede na šarca. in iaha iia Kosovo. . ^ OSe in strica m-u obetata carstvo, ako bi gm'0ril njim na ljubo; tod"a Marko ne pogledas nobenega, temvec ide k Uro&u. Drugo jutro se zbere gospoda k magil po maši pa prečita Marko kn.jige in razsodi: ..Carstvo je UroŠevo! Od očeta je ostalo sinu, njemu je car sporobil carstvo, kio je umiral." Razkačen na te besede sko2i Vukažin na noge, potegne handžar izza pasa ip hoče poseka,ti siria, Sinu pa se ne spodobi, bojevati se z očetom, in Marko beži pred njim okoli cerkve. Trikrat priteče okoli, kar začuje glas iz cerlcve: ,,Beži v oerkev, da ne pogineš od oSeta za pravtico božjo!" Vrata se odpro sama in se zopet zapro za njim. Vuka&in pa maline v svoji jezi po vratih, in glej čudo, pocedi s« kri. Prestra.šen zavpije oče: ,,Joj, sina sem umoril!" Iz cerkve pa se čuje glas: ,,Marka nisi posekal, ampak angelia božjega." To razljuti Vukašina Se bolj, on preklinja ljuto svojega sina: ,,Sin Marko, naj te Bog ubije, da ti ne da ni groba ni poroda, da ne pustiš svoje duše, dokler ne postaneš. sluga turškiega carja!" (Ta(ko kolne o6e, car UroS pa ga blagoslavlja: ^Marko, Bog ti pomogel! Naj ti bode lice svetlo med modrijani, naj seka v boju sablja tvoja, da na svetu pe t*> boljšega junalča, da se bo spominjalo tvoje ime, dokler bo sijalo solnce in svetil mesec!" Tako je bil razsodil Marko, čegavo je carsh^o. Nad njim pa se je izpolnil,a kletev očetova in Urošev blagoslov. (Uroš \e vladal od leta, 13&5 do 1366 staro Srbijo.) Po straSnem dlogodku pred cerkvijo se razide gospoda, Marko pa se vrne na svoj grad Prilip. Ma>ti ga (olaži in se veseli, da se je tako mo&ko potegoval za pi-avico. Ali sina ne trpi dolgo doma. Kletev. ga žene po svetu, kakor pripoveduje riarodna slovenska pesem, da si skovati sabljo, s katero je preseklal kovafiu nakovalo, ia buzdovan, (Buzdovan pometii lesen bat.) težak 12 stotov, pa gre po svetu. Kmalu zasluje njegovo ime. Reveži so ga blagoslajvljali, Kajti pomagal je rad, komur je le mogel; varoval in branil je vdove in sirote. Turki pa so se ga zbali, ako so le čuli ime njegovo, kajti on ni pripu^čal zatirati nikogar. Izmed srbskih junakov se je priljubil najboli Milošu Obliftn. Bila sta p0b!ra.tima, Nekdaj jezdijta črez Miroe-planino. Marku se je dremalo, Prosi tedaj Milo&a, naj bi zapel. Ali ptobratim se; bioji vile Ravijojle, katera mu je zažugala, ila ga usmrti, ako ga sliši peti po planini. A Markb mu reiie: vlZapoj, pobratime; dokler imam šarca in buzdovaJi, ne stori ti vila nič hudega!" MiloŠ z-apoje o starih junakih, kako so junacili, kako so stavili samostane, ustanavljali zadugbine (zaduSnice) za duSo svojo. Marku se omili pesem, nagne se ua sedlo, pa zaspi. Vila čuje MiloSa in jame odpevati. A MiloS ima lepSe grlo od vile sa^ me. Zato se razljuti Raviiojla in ustreli MiloŠu puŠčico ravno v belo grlo. ,,'Joj mi, pobratime!" vzklikne junak in pade s konja. Marko se vzbudi, vidi ranjenega junaka, pa izpodbode Šarca. za vilo. Po 3 kopja na visoko, po 4 kopja daleS je skakal konj, kmaiu sta bila blizu Ravijojle. Da bi se rešila, vzleti pod obl.ake; ali Marko zavihti buzdova;n ip jo zadene ravno med pleča, da pade n.a zemljo, Reva zagne junaka bratimiti (imenovati brajija) in ga prosi, naj jo pusli živo, 8eš, da hočc nabrati trave, da izleci MiloŠa. Iji res, komaj položi Ravijojla ranjenou nabrane trave na rano, oživi 'Miloš; še lepSe mu je grlo in &e bolj trdo mu je srce nego poprej. Od tega časa je bila vila Ravijojla Markova posestrima- (Koneo prihodnjič.)