Uredništvo - uprava: Ljubljana« Kopitarjevi 6. Telefon 4X1- 4004
Mesečna naročnina 18 lir, u Inozemstvo 31*50 Ur.
Cele. r«č. r Ljubljana 10.650 xa naročnino In 10.349 za Inserate
Izključna pooblaSčenka za domače
In Inozemske oglase: Unione Pubbllcltš Italiana S. A* Milano
SLO
AVGUST - 1943
SOBOTA
Coocessionana eseiuslv« per la oubbllclU di provenlenza liallsni ed ester« Unione Pubbiicita Itallina S. A„ Milino
.	2J3
Tenaci combattimenti sul fronte siculo
I porti di Palermo e di Augusta bombardati - Ardita violazione della rada di Gibelterra - Tre piroscafi nemici affondati
Comando Supremo BoIIettino di gu-erra No 1168:
Nel settore centrale del fronte siculo le unita'italo germaniche sono impegnate in tenaci combattimenti di-fensivi.
La citta di C a t a n i a, da tre set-timane investita da forze preponderan-tl e sottoposta giornalmente n violen-tissimi bomburdamenti navali e aerei e' stata sgomberata. Ln popolazione ha sopportato in modo esemplare le mas-siccie azioni di fuoco del nemico e le dure privazioni imposte dalla situa-zione dando prova di grande fiere/./.a.
Bombardieri italiani e tedesehi hanno nuovamente attaccato i porti di Palermo e di Augusta colpendo e danneggiando il naviglio alla fonda.
Cintjue apparecchi avversari risnl-tano distrutti dai cacciatori dell'asse.
Nella notte sul 4 corrente mezzi di assalto della regia marina, portati da un nostro sommergibile sono pene-trati nella rada di G i b i 11 e r r a e vi hanno affondato due piroscafi tipo »Libery« do 7^00 tonn ciascuno e una petroliera da 10.000.
Analoga missione aveva svolto il medesimo sommergibile nella notte dal 7 all'otto maggio nella stessa rada di G i bil ter ra dove eraito stati eolati n picco pure da mezzi di assalto due piroscafi inglesi per complessive 17.500 tonn di stazza e un piroscafo nord ame-ricano da 7500 tonn.
Cenerale Ambrosio. *
In base ad ulteriori accertamenti le vittime civili dell'incursione nemiea su Na pol i, citata dal bolletino nr. tl(>7 sono šalite a 2J0 morti e .ih-i feriti.
vil ■ ■ ■■	■ ■■ I	■ ■ 'vv
Žilavi boji na sicilskem bojišču
Pristanišči v Palermu in Augusti bombardirani - 3 sovražni parniki potopljeni - Srdit vdor v gibraltarsko sidrišče
poveljstvo, vojno poročilo
Vrhovno It. 1168.
Na srednjem odseku s i c i 1 s k c g a bojišča so italijansko-nemške edinice zapletene v žilave obrambne boje.
Mesto Catania, ki so ga tri tedne napadale nadmoene sile in ki je bilo vsak dan izpostavljeno liujsllovitejšemu pomorskemu in letalskemu homhardira-nju, je bilo izpraznjeno. Prebivalstvo je zgledno prenašalo množične sovražne ognjene napado in trde odpovedi, katere je zahteval položaj, ter tako dokazalo .velik ponos.
Italijanski in nemški bombniki so znova napadli pristanišči Palermo iu Augusta ter zadeli in poškodovali zasidrano ladjevje.
Osni lovci so nnifili pet nasprotnih letal.
V noči na 4. avgust so napadalna sredstva kr. mornarice, ki jih je prinesla neka naša podmornica, vdrli v sidrišče v Gibraltarju in tamkaj potopili dva parnika vrste »Liberty« po 7500 ton in eno 10.000 tonsko petrolej-tko ladjo.
Podobno nalogo je izvedla ista podmornica v noči od 7. na 8. maj v istem g i b r al t a r s k e m sidrišču, kjer so napadalna sredstva prav tako potopila dva
angleška parnika s 17.500 tonami ter en severnoameriški parnik s 7500 tonami.
(»eneral Ambrosio.
Po zadnjih ugotovitvah znašajo civilno žrtve sovražnega napada na N a p o I i, omenjenega v vojnem poročilu št. 1167, 210 mrtvili in 464 ranjenih.
Junaška obramba Catanic
Rim, 6. avg. as. Oblegana e kopne strani po britanskih četah in podvržena številnim napadom z morja in zraka je Catanija nad tri tedne vztrajala in se upirala močnemu pritisku sovražnih sil premagujoč strahote pomorskega in letalskega obstreljevanja, ki skoraj ni pre nehalo. Zavlačevalna akcija, ki jo je po sadka izvršila pred izpraznitvijo, o ka teri sovražnik ni slutil, je bila vojaško izvedena. Obenem s hrabrimi edinicami o«i, ki so imele doseči tak uspeh, pa je treba prebivalstvo Catanije pohvaliti, ki je pokazalo tak zgled domoljubja in požrtvovalnosti ter je vztrajno prenašalo množestveno obstreljevanje od vseh strani, kakor tudi strahotne omejitve, ki jih je zahteval izjemni položaj, v katerem se je mesto znašlo. Katanci so v tem trenutku dali nov ponosen dokaz o nedvom-ljivem sklepu italijanskega naroda, da bo vreden te zgodovinske ure.
Važna seja ministrskega sveta
Sprejeti so bili sklepi, nanašajoči se na prilagoditev vsega javnega življenja
starini italijanskim izročilom
Rim, fi. avg. as: Ministrski svet se je sešel včeraj ob 17 pod vodstvom Nj. Eksc. predsednika vlude, prvega loinistra-državncga tajnika. Za zapisnikarja je bil državni podtajnik v predsedstvu vtadc.
Ministrski svet je n • oči! čuvarju državneg« pečata, naj preuči vse potrebue ukrepe, da »e iz civilnega In kazenskega zakonika odstranijo določila, ki ne odgovarjajo dullovnim in pravnim izročilom italijanskega naroda.
Nato je vlada na predlog pravosodnega ministru odobrila zakonski načrt za določitev začetka juridičnega leta. S tcin se odpravlja člen 85 sedanje pravosodne nredbe, ki je zgolj iz političnih razlogov prestavila ta začelek od 1. januarja na 29. oktober. S tem povratkom vlada spet uveljavlja starodavno sodno izroFPo, bo pa to tudi bolj ustrezalo zahtevam pravosodja.
Nato so odobrili načrt za ukrep, ki vsebuje določila za zagotovitev sodnijske službe v določenih krajih. Zaradi vojnih dogodkov je potrebno zagotoviti sodno poslovanje v tistih krajih, ki ne morejo več biti v zvezi s sodnijskimi uradi, od katerih so ozemeljsko odvisni. Zaradi tega pravosodni minister ■ svojim ukrepom del ozemlja, spadajočega pod eno sodišče, lahko začasno dodeli drugemu sodišču.
Zakonski ukrep o ugodnostih vknjižb na naprave ln stroje, ki so jili zaradi vojne prestavi1! drugam, pa so nepremičnine, na katerih so tovarne bile, še obteženo z vknjižbami. Številna industrijska podjetja so znradi vedno hujših letalskih napadov preselile naprave stroje v manj izpostavljene kraje ter, jih odstranile t. nepremičnin, pripadajočih tem napravam. Odstranitev naprav in strojev, obremenjenih z vknjižbami, bi lahko hudo oškodovala upnike, med katerimi so po navadi de narni zavodi, ki so industrijska podjetja podprli z vknjižbo na tovarne io pri tem računali zlasti na vrednost naprav in strojev. Da se temu izognejo, daje (a novi ukrep vknjižbam nepremičnino, na kateri jc bilo industrijsko poslopje, ki so iz njega preselli naprave in stroje.
Financc
Na predlog finančnega ministra so sprejeli: osnutek ukrepa o davčnih olajšavah pri dediščinah po padlih v vojni ali zaradi vojne. Do zdaj
veljavna določila se primerno izpopolnijo v novo znamenje hvaležnosti in spoštovanja do slav nih padlih. Novj ukrep dovoljuje olajSanja tadi takrat, kadar ni neposrednih dedičev ter gre za bratrance in vnuke.
Ka vzhodu se siloviti boji nadaljujejo
V enem mssecu je bilo zajetih 69.164 ujetnikov, uničenih 7847 tankov, 3083 topov in 3731 letal - Nemške podmornice potopile 6 sovražnih ladij
Hitlerjev glavni stan, dne 6. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ob M I u s u je nadaljeval sovražnik s oklepnimi silami in številnimi bojnimi letali poskuse, da bi zopet pridobil prejšnje dni iztrgano mu ozemlje. Bil jo zopet z velikimi izgubami odbit.
Ob D o n c u so se ponesrečili krajevni napadi z velikimi sovjetskimi izgubami v moštvu in oklepnih vozilih.
V	prostoru pri B j e I g o r o d u se nadaljujejo boji z naraščajočo silovitostjo.
Tudi jugozahodno od 0 r 1 a je sovražnik nadalje brezuspešno poskušal prodreti našo fronto. Razen krajevnega vdora, ki pa je bil prav tako zajezen, so bili vsi napadi v ogorčenih bojih odbiti. Neka sovražna bojna skupina, ki ji je uspel prodor, je bila s sestrelitvijo številnih vozil uničena, njeni preostanki pa vrženi nazaj.
Južno od Ladoškega jezera so naše čete prav tako odbile močne sovjetske napade.	.
Letalstvo je z močnimi oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete poseglo v boje na kopnem in prizadelo sovražniku težke izgube v moštvu, oklepnih volilih, topovih in prevoznih sredstvih. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 209 oklepnih vozil in 84 letal.
Od začetka velike bitke na vzhodu je bilo v teku enega meseca od oddelkov kopne vojske in oborožene SS zajetih 69 tisoč 164 ujetnikov, uničenih ali zaplenjenih pa 7847 oklepnih vozil, 3083 topov in 1620 metalcev granat. Letalstvo je sestrelilo 3731 letal. Krvave boljieviike izgube so izredno visoke,
V	obrambnih bojih pri Orlu v času ed 5. do 27. (ulija je težki protioklepni-ški polk žt. 656 sam sestrelil 502 sovjet-
Trenja med Anglo-
amerikanci in Sovjeti
' Bsrn, S. avgusta as: Doplsuiki Švicarskih listov iz Londona poročajo, da predlaga list »Star« sestanek anglaško-amoriških vodltaljsv s Stalinom za rešitev medsebojnih nesporazumov, toda isti dopisniki pripominjajo, da so dobro poučeni krogi v Londonu ž« ponovno zatrjevali, da tak sestanek gotovo no bi zadostoval za rešitev perečih vprašanj in dn je »Stur«, ki ponavlja to željo, popolnoma utoplstlčon, Isti »Star« nato priznava, da otlpoklln Majskega ter njegova nadomestitev s poslanikom, ka terega nihč« na pozna, dokazuje željo Mo-ekve. ki se hoče maščevati, ker Majski ni dossgel zaželjenlh uspehov v zvezi z ruski-jni Mhttval za Čas po vojni
ska oklepna vozila in uničil nad 20 protitankovskih topov ter 100 topov.
Na Siciliji je nadaljeval sovražnik na srednjem odseku z nezmanjšano silovitostjo svoje prodorne poskuse. V težkih bojih, ki so stali sovražnika posebno velike izgube, so bili vsi napadi odbiti. Mesto Catanija, ki je bilo že več dni varovano samo od slabih nemških zaščitnic, je bilo izpraznjeno, ne da bi sovrainik neposredno sledil. Nemška in italijanska bojna letala so znova napadla pristanišči Palermo in Augu-
sta ter poškodovala tam zasidrane ladje, med njimi eno veliko trgovsko ladjo.
Manjše število sovražnih letal je vrglo preteklo noč na zapadno Nemčijo brez cilja nekaj razdiralnih bomb. Ob holandski obali je bilo sestreljeno eno letalo.
Nemške podmornice so potopile v trdovratni borbi proti sovražni oskrbovalni plovbi iz močno zavarovanih konvojev
in posamič vozečih ladij šest ladij s tek(> 0prBV,Jai0 sIuJbo skupno 43.000 tonam m poškodovali dve Na pr0ji0B ministl nadaljni s torpednirci zadetki.
Narodna vzgoja
Na pred'og ministra za narodno vzgojo »o sprejeli: osnutek ukrepa za odpravo lili a. Ukrep razpušča ludi drugo taiislovsko mladinske organizacijo. Vzgojne in podporne ustanove odpravljene organizacije preidejo pod ministrstvo za vzgojo, ki jih bo za zdaj upravljalo po posebnem komisarju. Imetje prehaja v državno last. Pozneje bndu po premišljenem načrtu določili, kakšna bo končna usoda Sol in zavodov, osebja in imetja. Vse, kar je bilo res namenjeno pouku, vzgoji in podpori, bo ohranjeno. Ministrstvo za italijansko Afriko bo poskrbelo zn vse. kar sc tiče libijskih otrok.
Osnutek ukrepa za razpust upravnega »veta
pri zavodu za pomoč prolesorjem srednjih šel »Amaldo Mussolinl«. Imenuje se za izrednega komisarja senator Luigi Criveli, predseduik odseka pri računskem sodišču, zavodu pa se vrača staro ime »Narodni zavod Cioscppe Kirnerc.
Načrt zakonskega ukrepa /a odpravo zakona z dne II). nov. 1«», št. 1941, ki jo ustanavljal didaktična središča.
Vlada jo potem sklenila, da se spet postavijo v službo, iz katere so bili odstranjeni zaradi političnih razlogov, naslednji vseučiliški profesorji: De Ruggiero Guido. prolesor uiodro-slovnc zgodovine. Cotti Guido, profesor za primerjalno anatomijo. Calogcr.o Guido, profesor niudios ovne zgodovine.
Nova ureditev gospodarskega in kulturnega življenja
Na predlog ministra za javna dela jo bil sprejet načrt osnutka, s katerim sc zvISnJe za 411 milijonov lir sklad za podpiranje zavoda za zidavo stanovanjskih hli. Tu sklad je določen kot državni prispevek za kritje stroškov, ki jih ima rimski zavod za gra-ditov stonovanjekih hiš. da bi nuSlo stanovanje tiste revue družine, ki so spričo ao-vražnikovlh letalskih nnpadov ostalo brez streho.
Daljo Jo 1)11 sprejet osnutek, ki daje dovoljenje opraviti nujna dela pri vseučlllšklh
poslopjih. Po tem osnutku ministrstvo zn juvna dola smo neposredno izvajati dela ali pa dajati podporo, dn so omogoči izpopolnitev klinik ln zavodov medicinskih fnkultot, ki jo zlasti v aodanjih časih nujno potrebna.
Poljedelstvo in gozdi
Na predlog ministra za poljedelstvo In gozdove je bil sprojet osuutek, po katerem so tudi za leto 1143-44 podaljšajo odredbe t korist obdelovanja doslej neobdelanih predelov; osnutek glede plačevanj« Izsuševal nlh del v dolnjem področju Volturna ln Pantana dl Sessa; zakonski osnutek, • katerim so podaljšujo veljavnost določb zakona Iz leta 19119 St. 1976. o ustanavljanju delavskih kolonij v občinah Lanuvlo In Geozano dl Koma; zakonski načrt, ki zadeva Se nadaljnje tzvajanjo določb znkona z dne 25. avgusta 1938, St. 1442 glede pridelovanja olja.
Potem je ministrski svet pretehtal vprašanja. ki se tičojo sedanjega položaja glede prehrane, ter Je zlasti poudaril potrebo po strogem nadzorstvu — od struni vsoh — nad Izvajanjem obveznosti, ki izhajujo iz veljavnih odredb, s posebnim oziroru na tiste, k! se tičejo oddaje žita v skupna sklndiSča. Obveznost oddaje žita v skupna skladišča velja za vse brez izjeme. Takšna Izjema bi v sedanjem trenutku pomenila izdajo, ker bi z njo trpelo oskrbovanje vojske in civilnega prebivalstva ter tako trdnost državo same. Potem je ministrski svet sklenil, dn dosedanja organizacija ostane, oddaja glav nlh tlvll, zlasti pa žita, pa bo odslej pod strogim nadzorstvom pokrajinskih vojaških komisij. Te komisije bodo ob sodelovanju z vsemi krajevnim) organizacijami poskrbele za strogo nadzorovanje, kako bodo posamezna podjetja te stvari oddajata ter bo do pri tem npoStevala tudi oddajo v prejšnjih letih. Vse prestopke glede tega bodo sodila vojaška sodišča pri armadnih zbo rih. Vodilno osebje, ki je dodeljeno ustanovam, katere opravljajo nadzorstveno službo, dobavo in razdeljevanje poglavitnih živil, je poklicano pod orožje in bo kot Istih ustanovah, ministra za korporacije jo
bil sprejet zakonski OBnutek, po katerem «e spreuilu jttjo Imena pokrajinskih korpora-cljskih svetov In uradov, ki ao bodo odslej imenovali samo Pokrajinski gospodarski sveti in uradi, tor korporacijskega nadzor-nlStva, ki se odslej imenuje NudzorniStvo za industrijo in dolo. Spričo dejstva, da Jo bilo preimonovano tudi ministrstvo za kor-poracijo v ministrstvo za industrijo, trgovino in dolo. se jc pokazala nujua potreba spremeniti ime perifernih gospodarskih organizacij ln korporacijskega nndzorništva, od katerih se bodo prve imenovale odslej Pokrajinski gospodarski »voti ln uradi, drugo pu Nadzorništvo za industrijo in delo. /akhnskl osnutek, ki določa odpravo centralnih korporacijskih organizacij In med-mlnlstrskl odbor za avtarkijo. S tem se odpravljata Narodni korporaeljski svet in Osrednji korporaeljski odbor, ruzveljavljajo pa so tUdI doslej veljavna pravila. Hazpu-Sčenl so potem tudi tehnični korporaeljski In medkorporacljskl oilhor, mcdmlnUtrskl odbor za vzporedltev, oskrbo, razdeljevanle ln cene ter medmlnlstrskl odbor ta avtarkijo. Za poravnnvonje skupnih delavskih sporov, ki Jih omenja čl. 1.1 znk. z dne 20. februarja 1914 St. 42 bo odslej skrbel Svet za poravnavo, ki se bo sestajal za vsak primer posebej v ministrstvu z« industrijo, trgovino in delo: zakonski nnčrt, ki zadeva postne tekoče račune za Izplačevanje taks za patenie Industrijskih modelov: znkonskl osnutek, ki so tiče postnih tekolth računov za plnčevanje Inka za putento industrijskih izumov.
Ljudska kultura
Na predlog ministra za ljudsko kulturo so bili sprejeti: zakonski načrt, ki postavlja določila za tisk z oziroiu na sedanje vojno stanje; načrt, s katerim naj se odstrani nenormalni položaj. ki je v tisku nastal po 2*. julijn I. I., določa, da odslej stilno ministrstvo za ljudsko omiko odloča glede odprave katere koli časnikarske dražbe ali drugih izdajateljskih podjetij. Minister ima pravico imenovati izredne komisarje pri časnikarskih poročevalskih družbah, ki uživajo državno podporo. Ravnatelji ali odgovorni uredniki dnevnikov ali katerih koli drugih periodičnih publikacij, morajo imeti dovoljenje od ministrstva za ljudsko omiko, da smejo opravljati svojo posle. Ce takšnega dovoljenja nc bodo imeli, bo periodični list prišel pod zaporo. Dovoljenje bo odvzelo v vsakem primeru tedaj, če bo list pisal tako, da ne bo v narodnem interesu. Odlok, ki jo prehodnega in izjemnega značaja, bo veljal Sc tri mesece po končani vojni, v pričakovanju, da bodo pri-tloj ' organi poskrbeli za preureditev tiska, da se polagoma spet povrnemo k temeljnim načelom ustavne svobode.
Pot vlade maršala Badoglia
Rim, 6. avgusta. Današnji »Messagge-ro« je objavil uvodnik z naslovom »Pravilno stopnjevanje«, v katerem pravi, da je treba nujno brzdati razumljivo obnovitveno nepotrpežljivost, ki je posledica težavnih in zamotanih vprašanj, katera je treba načeti in rešiti. List pravi, da je vlada maršala Badoglia ostala zvesta načinu pravilnega stopnjevanja, kar je včeraj pokazal tudi ministrski svet. Nešteta vprašanja čakajo tiste, ki nosijo odgovornost za vzpostavitev reda v državi, toda treba jih je reševati zapovrstjo in ne dopustiti, da bi se zadrgnila kakor skupina kač: danes, dan za dnem se odpravlja pretekli režim; jutri, ko bo prenehala doba in vzrok, spremljajoč te dogodke, se bo redno obnovilo ustavno življenje, zagotovljeno s slovesno obljubo. To je logični red časov, logični red par exelence, medtem pa se vojna nadaljuje, na kar je maršal Badoglio opozoril že prvi dan. Ne vemo, kdaj se bo končala. Vemo, da vojna traja in narod ne le za-
Ameriški glasovi o neizogibni vojni med Ameriko in SSSR
Llshoun, 6. avgusta as: Neki čltatclj »TI-mesa« jo v nekom pismu naslovljenem londonskemu uradu zatrjeval, da so mnogi Amerikanci prepričani, da bodo morali voditi v bodoče vojno proti Rusiji. "Isti list je dobil neko drugo pismo, v katerem Izraža podobno bojazen severnoameriški pilot Harnet, ki piSo, da jo to prepričanja zelo razširjano mod aovemoamarlSikiml piloM, zlasti med častniki, ki eo prisil iz unlvarz. Oni trdno prepričani, dn ho nalzoirlhno prišlo do vojne med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo.
to, ker to odgovarja čustvovanju vseh, marveč interesu vseh z ozirom na bodoč-iost predstavlja trdno in složno skupnost ob ramah naših junaških borcev. »Mes-saggero« nato zatrjuje, da pri reševanju sedanjih vprašanj, ki so osnova novega reda, delavski razredi niso manj zainteresirani kekor drugi in zato jih ne sme nič več odstranjevati od novega narodnega življenja, Včeraj jih je oviral totalitarizem. Te ovire danes ni več. Jutrišnji dan je odprt svobodnim ustanovam, kjer se bodo sklepali bodoči zakoni. Ta jutrišnji dan se ozira na delavce, kakor na druge državljane. Toda — zaključuje list — najprej je treba podpreti plemenito prizadevanje maršala Badoglia, da bi dal vojni obliko moške trdnosti tako na vojaškem polju, kakor v civ. Življenju. Vsi Italijani se danes s polno zavestjo ozirajo na tega velikega vojaka, čigar ime pomeni mnogo za vsakega Italijana, kakor za vsakega, ki živi na svetu.
Sporazum med švedsko in nemško vlado
Stockholm, fl. avgusta as: Zunanje ministrstvo sporoča: Med švedsko ln nemSko vlado jo bil sklonjen spčrnzum, da sredi avgusta preneha skozi Švedsko prevoz nemških vojakov, ki so na dopustu ter nemškega vojnega gradiva. Prevoz vojnega gradivo lz Norveško in na Norveško, oziroma lz Finska in na Finsko ho prenehal Id. avgusta, dočlm bo prevoz vojakov Iz Norveške ln ua Norveško, kakor tudi prehod med Trnothelmom in Narviohom popolnom-i prenehal dne 20. avgusta. Seveda ukinitev promet« n« veli« *a navadne potnike in za blago. Po konvenciji lahko vozijo skozi Švedsko tudi bolnlikl vlaki z ranjenci.
Ifačela davčne in finančne politike
Ko je bil dnevni red izčrpan, je finančni minister podal pregled finančnega polažaja, nakar je ministrski svet soglasno sprejel naslednjo izjavo:
»Predsednik vlade je kot lolmač volje ministrskega sveta izjavil, da bo finančna politika dobivalu navdiha v obrambi državnega denarja, v varstvu prihrankov in bo usmerjena v io, da se postopno doseže trdno ravnovesje v državnem proračunu. Razen neogibnih potreb, ki jih nalaga vojna, se bodo morali izdatki kar najstrožje zmanjšati, in zaradi tega bodo pregledali in odpravili vse postavke, ki jih ni mogoče smatrati za neogibne nli neodložljive.
Glede davkov ho glavua smernica ta, da se morajo žrtve izenačiti, ker ni moči dovoliti, da lil huda preskušnja, ki jo prenaša narod, bremenila večino državljanov, zn
nekatere sloje pa hI pomenilo priliko za izredne dobičke.
Brezpogojno zvesto se bodo držale in spoštovale vse obveznosti, ki Jih je država sprejela do državljanov, ki »o v vsakem sloju obilno prispevali k izrednim finančnim potrebam, katere je prinesla vojna.
Zaradi najvišjih državnih koristi se je treba izogniti, da bi kreditni zavodi, trgovske in industrijske družbe ter zasebniki kopičili državne ali bančne papirje zaradi napačne previdnosti, s katero se obtok nmetno pomnnžnje. Potrebno je torej, da Imajo v«l svojo gotovino na razpolago v okviru rednih potreb, ker so lahko trdno prepričani, da poseg Italijanske banke ob nobeni morebifnostl ne bo izostal.«
Seja vlade se je končala ob 20.10.
Amerika mora posojati Angliji trgovske ladje
Berlin, 6. avg. as. Churchill je predvčerajšnjim v spodnji zbornici prebral Roo-seveltovo pismo, v katerem izjavlja predsednik Združenih držav, da je pripravljen odstopiti Angliji za vojni čas nekaj trgovskih ladij, izjavljajoč, da se je angleško brodovje znatno zmanjšalo in da imajo Angleži veliko število izurjenih mornarjev, kateri lahko zdaj služijo na ladjah, zgrajenih v Ameriki. Kakor izjavljajo nemški politični krogi, to Rooseveltovo pismo kaže slabost Anglije kot pomorskega naroda ter cinizem, kako hočejo Amerikanci izkoristiti nevšečni položaj Anglije. Rooscveltova pripravljenost odstopiti vsak mesec 15 ali 20 ameriških ladij, temelji očividno na dejstvu, da jih Anglija nima. Ameriški mornarji pa nočejo služiti na teh v serijah izdelanih »plavajočih mrtvaških nocilih«. Zato je zelo cinična Rooseveltova pripomba, da ima Anglija dovolj mornarjev za te ladje. Ker
je lo »darilo« omejeno samo na vojni čas, bodo morali Angleži po vojni te ladje vrniti in torej ne bodo mogli tekmovati z Amerikanci. Angleška trgovska mornarica bo vsekakor zgubila še mnogo posadk, tako bodo Amerikanci po vojni osvobojeni konkurence angleške mornarice ludi z ozirom na mornariško osebje.
Izmišljena londonska poročila
Rim, 6. avg. as. Po lažnjivih trditvah, ki jih Se nadalje širi londonski radio, naj bi sc italijanske čele na Balkanu v neredu umikale proti obali, da bi se tam vk»-cale.
Te čudaške vesti so brez vsakega temelja: naše oborožene sile so in ostanejo na bojiščih, ki so jim bila dodeljena z ozirom na vojaške potrebe, (Štefani.)
>
3-fcodae novice
Slovo civilnega komisarja dr. Cassanega
Te dni Jo zapustil Črnomelj civ. komisar dr. inž. Eiu. Cassunogo in prevzol posle otvil-noga komisarja v ICočovju. Od odhodu bo se v Črnomlju oblasti iz okraja sestale prt «1-vilnem komisarju, da bi pazdravile dr. Cassanega in mu izrazilo zahvalo ln hvaležnost prebivalstva Bclokrajine, v imern katerega je tolmačil čustva dokan Bitnar Pavlin, za uspešno delo odhajajočega, v dveh lotih Djo-govega bivanja v Črnomlju.
Koledar
Sobota, 7. velikega srpana: Kujetan, spo-znavaleo in ustanovitelj reda; Donat, škof in mučenec; Favst, mučenec; Kasij, mučeneo.
Nedelja, 8 .velikega srpana: Avguštin Kazotič, škof; Cirijuk, mučenee.
Zgodovinski paberki
I. velikega srpana:
I. 1848 je eardinjski genoral Salasco v Imenu kralja Karla Alberta sklenil v Vi-gevanu premirje z Avstrijci. Po določbah tega premirja je Karel Albert Izpraznil vso postojanko oukraj nekdanjih meja Piomou-ta ter tako prepustil usodi Milan in Benetke —
1. 1818. se jo vršil slovenski tabor v Ljutomeru. Tabori so bili shodi velikih množic pod milim nebom, prvi so jih začoli organizirati Celil. Taborska doba pomenja v slovenski zgodovini druge polovice 19. stoletja važon prehod iz ozko omojenih trških in mestnih čitalniških krogov na širše in samostojno politčno toriščo. No lo majhne skupine izobražencov, marveč najširše plasti naroda naj se pritegnejo k aktivnemu političnemu sodelovanju, da bo poudarok tem silnejšl in vtis tem močnejši.
Novi grobovi
t V Ljubljani jo umrl g. Andrej Benct
iz Maribora, dijak VI.-6 razreda klasične gimnazije, v 18. letu starosti. Mlademu, dobremu in veselemu fantu žolirno večui mir in pokoj, njegovi užaloščeni rodbini, materi, bratu in sestri, ki sta v Ljubljnni, ter očetu, ki jo v Srbiji, naše sožaljo. Dan pogreba bomo 6o sporočili.
•
—	Nova maša v Cerknici. Dno 15. avgusta bo v župni ccrkvi v Cerknici pel prvo slovesno novo mašo rojak g. novomašnik Ivan Itovan. Slavnostni novomašniški govor bo imel g. dr. Alojzij Tome.
—	Po četrtkovi nevihti hladnejše. Kakor je že matematično meteorološka napoved na-značila, se jo v četrtek vreme naglo spremenilo in se jo pojavila nad mestom dobre pol ure trajajoča nevihta. Ploha sc je vlila nad mestom, nasprotno so bili nekateri kraji v okolici, posebno barjanski del, brez kaplje dežW. Ogromen deževni oblak je priplul od «&J«Šne, vrhniške strani in so je dež vsul v ozkeitr pasu nad Ljubljano. Po zapiskih om hroa-rafa se je nevihta pričela ob 12.20 in je trajala do 12.50. Nato se je kmalu zjasnilo in ozračje precej ohladilo, kljub temu je bila zaznamovana še prav visoka ducvua Limpe ratura. Maksimum je v četrtek znašal 4-30.2 stopinji Celzija. Na Barju v petek zjutraj nizka megla. Ozračje nekoliko hladnejše r.a pram jutru prejšnjega dne. V potek jutranji minimum +14.6 stopinje Celzija. Barometer se je dvignil na 760.3 mm.
IEL KINO SLOGA
Eden izmed redko lepih romantičnih filmov sezlje, odlična salonska komedija
' »Prijatelj žensk«
V glavni vlogi: Miria dl San Servolo,
Luigi Cimara, Claudio Gora. PREDSTAVE ob 14, 16 ln ob 18. url.
,EU KINO UXIOX ""
Kako so z zvijačo razkrinkali lažnega moralista in rešil! na smrt obsojenega zaljubljenca prikazuje film Izdelan po Shakespearejevi drami
»Zob za zob«
Caterlna Boratto, PREDSTAVE ob
Carlo Tamberlanl 16.30 in ob 18.30!
,EU KINO MATICA ,H'
Romantika beneških gondoljerjev. Košček zgodovine tega edinstvenega mesta. Posnetki veslaškega tekmovanja v lepih naravnih barvah I Glasba, pesmi in ljubezen I
»Veliki prekop«
Igralci: Maria Denis. Camillo Pilotto,
Alanova, Fedele Gentlle. PREDSTAVE ob 16.30 in ob 19. url t
—	»Svotovo« poljudno-znanstvciiu knjlzuo zbirko luhko naročite v Ljudski knjigarni. Knjige pišejo Barni nuši domači prizuani strokovnjaki, vsak a svojega področja I No pozabite torej; Ljudska knjigarna I
—	Na 1. ženski realni gimnaziji v Ljubljani je polagalo višji tečajni izpit v juliju t. I. 94 rednih pripravnic in 3 privatistke. Oproščenih ustnega izpita je bilo 3u priprav nie. Po uspehu pa je položilo izpit: 14 z odličnim, 55 B prav dobrim it! 26 .. dobrim uspehom. Dve pripravnici imata popravni izpit. Izpričevalo o višjem tečajnetr izpitu so pre-jole: Aceetto Jakohina, lleliugar Milljaiia, Bogataj Armida, Bezlaj Veronika, Clalariu Marija, Dostal Sonja. Feldin Marija, Gaber-šček Ivana, llrovut Anica, Jurea Sonja, Klc-meno Milena, Kobal Marija, Kooutar Ema, Komar Jelena, Kovač Ljerka Lavrenčič Mn-rija-Ana, Medveš Marija, Metelko Karolina, Mravljak Vera, Pctrič Antonija. Piesničar Tatjana, Polajnar Ema Samec Ana, Skvarča Mirjam, Slemenšek Elizab., Strmul Valerija, Sušnik Drago ji la. Suštcršlč Viljemina, i ie Jasmlnka, Thomnnn Erna, Troha Eva, VI-rant Zdenka. Vrhoveo Janja, Vričkc Ana. Zibret Marija. Knava. Frančiška Burtol Zdenka, Besov Marija, Bricelj Elizabeta, llo-štar Veronika, FIIb Olga. Golobič Lidija, G ros Marija, Javornik Marija, Keluorič Marija, Kooutar Vida. Kopfiva Tatjana. Kozak Vtasta, Mejač Elizabeta. Menoej Ljudmila. Oblak Vida, 1'avšek Jožica, Pečnik Vera. Pire Anastazija. l*irc Angela. Potlsek Alojzija. Prelc Mira. Itibarič Vida. Hohič Mira, Sli-bilj Marija. Suša Ljudmila. Sašolj Marija, hiška Marija, Turk Marija, Ambrožič Nada, Bole Majda, Drou Marija, Haeln Tatjana, lvačič Zofija, Koželj Vida. Koščuk Marij«. Krištof Božcna, Kunčič Milojka, Lipo v še k Vera, Makovee Ljubica, Pavletič Grozdana, Pavlica Marija Dušana, Pocinič Miroslava, Pueihnr Marija Ana. tlajli Bredf Karšon Miroslava, Skok Marija. Sulič Olg-, Šimenc Ana, Šimenc Frančiška, Šinkovec Dimltra.
Toni Ana. Ujčič Zdenka, Velkavrh Vida, Vozel Justina, Zalaznlk Marija. Zatokar Marija, Zupau Sonja, Dolinar Ludinila, ltostl Altce.
—	Kavnateljstvo 11. moške realne gimnazije — Rakovnik obvešču učence, ki Imajo popravni izpit iz italijanskega jozika, naj so /.bero v pouedeljek ob 9 v I. nadstropju gimnazijskega poslopja, da izvejo urnik za točaj italijanščine, Osebne izkaznice naj učenci dvignejo do torka 10. avgusta.
—	Potrdilo o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Vsi upokojenci in upokojenke, ki jim likvidira pokojninske prejemke finančna direkcija v Ljuhljam, naj Čimprej prosijo za potrdila o zeliket uepo-srednega duvku, ki jih bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v šolo prihodnje šolsko leto zaradi odmere šolnini Prošnjam, kolko-vanim s kolki za 6 Lir ali pa piBiinim na taksnem papirju za 6 Lir, naj prilože za vsn-ko potrdilo, kolikor jili bodo potreoovali za ti Lir kolkov nli pa taksni pair Ii I n kajti tudi za neoverjeni uradni prepis potrdila znaša drž. taksa 4 Lire. 80 odstotna tia-novinska doklada 2 Liri, tedaj skupaj 6 Lir. Tisti upokojenci in upokojenke, ki plačujejo razen uslužbenskega davka na svoje pokojninsko prejemke tudi neposredni davek, po kateri drugI davčni obliki naj svoji prošnji, naslovljeni na finančno direkcijo v Ljubljani, navedejo, pri kateri davčni upravi so obremenjeni za neposredni davek.
Izšel je Quo vadiš!
Naročniki naj ga dvignejo v upravi
Slovenca«
—	Dve nesreči na Vrhniki Prod dnovl sta so zgodili ua Vrhniki dve nea-eči. Po-selnik, 74 letni Anton t.cskovec, je padel pod voz. Kolo mu jo šlo čez trup. Dobil jc hude notranjo poškodbe. Posestnikova hčerka, 12-lelua Valentina Ogrinovo jo padla s kolesa iu si poškodovala dosuo nogo.
—	Ko Je obirala sadje. Sadje okoli Ve likih Lašč, zlasti jabolka in hruške, je tudi lotos prav dobro obrodilo. l'r nekuterih vrtovih so posebno žlahtne liruškr i,redil1 polne. Poestnikova hčerka. 15 letna llermina Jakličeva, je obirala jabolka. Padla jc z drevesa in si zlomila desno roko.
Drobna Ifubliamka kronika
Na II. državni mešani meščanski šoli v Ljubljani — Zgornja Šiška — 6e bo pričel tečaj za italijanščino za tisto učence, ki majo iz tega jezika popravni izpit, due 9. avgusta t. 1. ob 8. Prizadeti učenei naj pri-dojo navedenega due pravočasno v šolo.
ouku Italijanščine smejo prisostvovati tudi drugi učenci.
Obrtnike, ki rabijo v svojih obratih ko-lofonljo in terpenlin. vabi Odsek za obrtništvo v Čopovi ulici 1, da mu sporočijo svojo mesečno potrebo po teh surovinah, koliko teh surovin so uporabili v letih 193N---1940 in za koliko časa je krita potreba po teh surovinah.
Na ribjem trgu. Na Pogačnrjovom trgu ob semenišču jo bilo v petek naprodaj nekaj sladkovodnih rib, v prvi vrsli mreno in belice, llarjuoiko so prinesle na trg nekaj žabjih krakov, Vi jih navadno proti večeru nalove po raznih barjanskih jarkih. Naprodaj je bilo tudi nekaj sto kilogramov morskih jezikov nli plošč, ki so bilo zmrznjeno iu sveže. Polenovko ni bilo. Nn Vodnikovem trgu so bili branjevci založeni z gorizijsko čebulo, jabolki in paradižniki.
Dražhn zapadlih predmetov bo v četrtek, 13. avgusta, ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
Z vrečicami za sladoled je posebno Frančiškanska ulica popoldne tako nastlana, da je na južni strani kar belo obrobljena. Ze večkrat smo opominjali slaščičarje in sploh prodajalce sladoleda, uaj sami opozarjajo svoje odjemalce nn red. obenem smo jih pa tudi prosili, naj sami počedijo okolico svojih prodajalen. Mestna občina jo slaščičarjem tudi žo zagrozila, da bo nn njihovo stroške čedila z njihovimi vrečicami nastlane ceste, na drugi strnili jo pa tudi odjemalcem sladoleda zapretila s kaznimi po predpisih cestno-policijskcgn reda. Ker pa vse prošnje, opomini in grožnje prav nič ne pomagajo, bodo malomarni prodajalci in kupovale! sludoledn v najkrajšem času občutili, da ccstno-policijskl rod ni samo 1111 papirju.
SrednJešolol kc In akndomtkl-farke! Počitniški tečaji za strojepisje ln stenografijo se prično dne 7. In J. avgusta Znanje dveh najvažnejših praktičnih spretnosti 1e trajne vrednosti. — Učnina je zmerna Informacije daje' in sprejema prijave dnevno dopoldne in popoldne: Trgovsko iičlllšče »Chrlstofov učni zavod« Domobranska 15.
CcnJ. starše že sedaj vljudno opozarjamo na učne tečaje za popravne izpite v Llchten-turnovem zavodu, kjer bodo poučevali samo gimnazijski profesorji trikrat po dve učni url na teden vse gimnazijske In meščnnsko; šolske predmete. Vpišejo naj sc tudi dijaki (-inje). ki nimajo popravnega izpita, n zete kakšen predmet temljito predelati. Koden pouk prične v ponedeljek, 9. t. m. Vpisovn-nje od 9—11. — Vodstvo učnih tečajev v Llcli-tcntiirnovcni zavodu — Ambrožev trg.
Za dijake ln dijakinje srednjih, strokovnih ln meščanskih šol olvorlmo dne 9. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov In jezikov. Numen našega počitniškega dela: Temeljita priprava za dijake in dijakinje. ki imajo ponavljalne Izpite in posebej za dijake in dijakinje. k| želijo dobro ponoviti učno tvarlno in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9—12 in od 16—18. hpc-clalne strokovne lnstrukcljc za gimnazije ln meščanske šole. Kongresni trg 2-11.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje strojepisja in stenografije Dva najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi tečaji se prično dne 7. in 9. avgusta. Počitniški pouk jo posebej priporočljiv tudi za dijake-inje. Učnina je zinorna. — Informacije daje in sprejema prijave vsak dan dopoldne in popoldne: Trgovsko nčllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Mestno tržno nadzorstvo opozarjamo na nedovoljeno razvado, da spravljajo nekateri branjevci svojo vozičke popoldne in ponoči in še celo ob nedeljah in prazniki!) ob knezo-škofijski palači, ob hišah nasproti Mestnega doma na Krekovem trgu ul ob stebrišču novih mesarskih tržnic. Tržno nadzorstvo naj jim odkaže za vozičke prostor
drugod, du no bodo oblegali zasebnih hiš in jemali estetskega licu Ljubljani.
10. Stopil jc nanjo in se oziral v dolino. Kot rjavi trakovi so ležale njive za vasmi in za polji nebo in na nebu so plavali veliki ptiči naprej, daleč proč. »Kar z njimi bi šel,« mu je bil pretesen očetov vrt. Hipoma se mu je obla pomaranča Izmuznila iz drobne dlani in mu ušla preko zida.
Iz Hrvaško
Vodja ustaške mladinske organizacije v Sofiji. To dni jo prispel v Sofijo vodja hrvatsko mladinske ustaške organizacije g. prof. Oršanič nn čelu skupine mladinskih ustaških funkcionarjev. V Sofiji je imel več posvetov z voditeljem BHiniku in bolgarskimi vladnimi krogi. Sprejet jo bil tudi pri kralju Borisu ter je ob tej priliki dobil od njega velik križ za civilne zasluge.
Urad za zaščite delavske mladine v Zagrebu je od svoje ustanovitve do sedaj ugodno rešil 14.000 sporov, ki so se bili pojavili med delavstvom ln njihovimi delodajalci.
Natečaj za ljudske Igre. Glavno ravnateljstvo za občo ljudsko prosveto v Zagrebu je razpisalo natečaj za ljudske Igre. Vsebina zanjo mora biti zajeta iz hrvatskera arodnega življenja. Prva nagrada znaša 20.000, druga 15.000, tretja pa 5000 kun.
Naznanila
RADIO. Sobota, 7. avgusta; 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Plošče — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini 13.12 Nove plošče Cctra — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, operetna glasba — 15 Poročila v Italijanščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Pisana glasim — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v sloenščini — 19.45 Plošče — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.10 Catnlanijevo glasbo vodi dirigent Tansini — 21.10 Italijansko pesmi — 21.35 Orkester vodi dirigent Angelini — 22.10 Fantazija, vodi dirigent Petralin — 22.45 Poročilu v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo bnajo lekarne; dr. Piccoli. Bleiweisova cesta 6; mr. lloče-var. Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.	_ „
NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUZIIO bo vršila od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mostna zdravnica dr. Jožica Z i I k o , Ljubljana, Pletcršnikova 13, telefon 47-64.
Poizvedovanja
Reven dijak jo izgubil v sredo. 4. t. m. med 6 in 7 zj. nu noti od Peričeve mimo bežigrajske gimnazije po Linhartovi 850 lir Poštuuega najditelja lepo prosi, da jih vrne proti nagradi na upravo »Slovenca«, llev nemu dijaku jo bilo to edino premoženje in je sedaj brez sredstev.
Velika otroška žoga jc bila ob otvoritvi otroškega Igrišča pozabljena v Tivoliju. — Najditelj se naproša, da jo vruo nu naslov ki ga irnn uprava »Slovenca«.
Iz Novega mesta
Nesreča pri kopanju. Z vsemi prijetnostmi, ki jih človeku nudi kopanje, pa jo vedno na preži tudi nesreča. Kur ni ob Krki nobenega posebno pripravnega prostora ta kopanje, kopališča pa nimamo, si zlasti mlajši ljudje poiščejo kolikor toliko pripravne prostorčke zn kopanje, kjer pa je vedno nevarnost, da se človek obreže al1 kuko drugače poškoduje na črepinjah in drugi navlaki, ki io ljudje enostavno stresajo na plitva obrez ja Krke. Tako se je pred dnevi ponesrečila novomeška dijakinja Vera Piskernikova. S svojimi tovarišicnmi se je kopata na Loki Po nesreči po je stopila na velik debel ko zarec, ki je ležal tam med drugimi podobni mi odpadki, in jc bil najbrže že močno po čen, kajti pod pritiskom noge bo it ».drobit in dekletu prerezal stopalo leve noge po vsej dolžini. Dekle .ie izgubilo mnogo krvi in šele poklicni gasilci, ki so bili poklicani, so jo obvezni i in ji nudili prvo pomoč ler jo nato odprcmili v žensko bolnišnico.
S Spod. Štajerskega
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: «6_ letni davčni inšpektor v pokoju Ferdinand Kocuvan. 77 letni železniški nadsprevodnik pokoju Mihael Stanič, sin čevljarskega pomočnika Franc Plečko in Henrik Vračko. Na Vranskem je umrl občinski nameščenec Mi hael Cucman.	, , __
Nesreče. S kolesa je padel 32 letni ničar Anton Ivurbos iz Sv. Beneditkta v slovenskih goricah. Enaka nesreča se je pripetila 4!) letnemu posestniku Francetu Novaku iz Orehove vasi pri Mariboru. Ona imata iiudo poškodbe in sc zdravita v mariborski bolnišnici. — 13 letna posestnikova hčerka ltozika Leb iz Selnice ob Dravi je padla 7 ograje in si zlomila desno roko, 7 letna Alojzija Damiš pa je padla z lesti-e in 91 zlomih levo roko. — S steklom se je močno obrezala po bradi 22 letna Matilda Pintar iz Maribora in jo morala iskati zdravniško pomoč v bol niSnici.
Srbsko-madžarskl odnosi. V okviru »Bal-kanskegu tedna«, kt ga je organiziralo vseučilišče v Dcbrecinu, jo imel dr. Pavel Bala predavanje o dosedanjih madžarsko-srbskih odnosih Pred tem tednom je bil na istem vseučilišču »Orientnlski teden«, ter so posamezni prodnvatel ji obravnavali važnejša zgodovinska, kulturna in filozofska vprašanja bližnjega In daljnega Vzhoda ter njihov vpliv na kulturni razvoj Zahoda
Novo kopališče v Pallčn. Športni klub v Paliču jo odprl novo kopališče. Na slavnost je prišel tudi predsednik Zveze madžarskih plavalnih klubov Nikolaj Horty ml.
Konec šolskega pouka v Srbiji. Z odredbo srbskega prosvetnega ministra jo bil na vseh srbskih ljudskih šotah zaključen letošnji šolski pouk dno 12. julija. Najboljši učenci so dgbili ob tej priliki razne nagrade.
Vremenska napoved. 7. avgusta, sobota
večinoma jasno, vroče, v popoldanskih urah zapadno in severno od Ljubljane nevihte. 8. avgusta, nedelja: pretežno jasno vroče
Iz Srbije
Prodaja mesa na odrezek 709
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 7. avgusta t. L. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzema odrezka >799« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavnrstva v Ljubljani za mesec avgust 100 gr govejiga mesa. Delitev se bo pričela ob 7.
Razdeljevanje mehkega sira
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da Imajo na podlagi odrezka >705« navadne živilske nakaznice pravloo do 75 gramov mehkega sira, ki ga labko dvignejo od 8. do 11. t m.
Razdeljevanje kondenz. mleka
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča. da bodo od 9. do 14. avgusta t. 1. pristojne mlekarne razdeljevale opravičencem v starosti od 60 do 65 let pol kilograma kon-denzlranega mleka.
Iz gospodarstva
Iz zadružnega registra. Pri nabavni in prodajni zadrugi knjigovezov v Ljubljani, zadrugi z o. j. se izbriše član upravnega odbora Dežnimi Josip, vpiše pa se član upravnega odbora Lenarčič Janez, knjigo-voški mojster. Trdinova ul. 8. Pri Splošni zavarovalni zadrugi v LJubljani z. z o. j.
izbriše član upravnega odbora Kristan Cvetko, vpiše pn član upravnegat odbora Koruza Franc, uradnik v Ljubljani, Ein-spielcrjeva ulica 21.
Splošna gospodarskn zadruga »Zcgoza« železničurjov Ljubljanske pokrajine je zaprosila za obrtno policijsko odobritev stro-jame In milna za mletje kosti na Medvedovi cesti v šiški. Komisijski ogled ho v soboto 14. avgusta ob devetih dopoldne na Medvedovi cesti št. 4.
Oddaja premoženja v Turčiji. Velika narodna skupščina se je v Turčiji pred začetkom poletnih počitnio sestala in še enkrat odklonila predlog zn znižanje določil o oddaji premožonja. Odklonilno stališče je skupščina utemeljila, češ da ni za to pristojna.
Uvedba delavskih knjižic v Romuniji.
Pred nedavnim so sprejeli v Romuniji za kon. s knterim se uvajajo delavsko knjižicc za vso industrijsko delavstvo.
Zveza romunske kemične Industrije de Inje že dve leti. Naziva so »Anic« in obsega 116 tovarn.
Športni drobiž
V	Celju so gledali rokomotno tekmo med moštvom, ki so ga poslali uslužbenci dunajsko costne železnice, in med domačo cnajstorico industrijske športne družbe. Du najčani so zmagali v razmerju 15:13 (6:7).
Skoraj 70 in je zalučal kopje odlični le tonski prvak Stcndzenieks v Rigi. Na tek mah je dosegel prvo mesto s 67.70 m, Izven konkurence pa jo pognal kopje 69.35 m da leč. Stendzenicks je tako edini leton3kl at let, ki se je povzpel med najboljšo v Evropi
Hrvatski plavalci so se dogovorili s slo vaškimi za dvoje meduar. prireditev. Naj prej bodo gostovali Hrvati v Bratislavi (od 15. do 17. t. m.), potem pa bodo prišli Slo vaki v Zagreb.
V	hrvatskem državnem nogometnem prvenstvu bodo sodelovala v bodoče samo štiri zagrebška moštva; Gradjanski, Concordia, Hašk in Ličanin.
Med prijatelji tenisa je bilo veliko zanimanje za srečanje ined Asbothom (Madžarska) in von Crammom (Nemčija). Igra la sta na mednarodnem turnirju v Rastadu na švedskem. Madžarski mojster Asboth je zmagal s 6:4, 6:2; 5:7, 6:0.
IZDELOVALN1CA HARMONIK
FLEIIS JOSBP
LJUBLJANO, BLEIWEISOVA 35
(BIVŠE STROJNE TOVARNE) Vam nudi veliko izbiro
PIANO IN DIAT0NIČNIH HARMONIK
99 tovarn za konzerve v Bolgariji (
Lansko loto se je bolgarska industrija konzerv zelo povečala. Pojavilo se jo knr 35 novih tovarn, da jih jc sedaj v celem 99. Ne bavijo Be pa vse le s konzerviranjem mesa, pač pa tudi sndja ln povrtnine. Izmed novih tovarn spadajo skoraj vse v poslednjo vrsto.
Pošiljk® iz Italije
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna ivrdka
Marchei! Lombarda * a.
MILANO, Via Arnalilo da Brcscia fe
Enkrat tedensko zbirne vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAIKOTURK.VHftarieva 33
□ tt
J. Ollver Curwood 48
Ta dogodek je povzročil novo izpremembo v življenju nesrečnega samotarja. Vedno si je stiskal na prsi Marettin čevelj, ki ga je našel v zavitku, čevelj z visoko peto, mogoče prav isti čevelj, ki ga je imela takrat, ko ga je prišla obiskat v bolnišnico. Trdno je bil prepričan, da mu ta čevelj pošilja njegovo mrtvo dekle. Zdelo se mu je. da je Marette prav blizu njega, zato je iztegoval roke in jo klical.
Naslednji dan je odpotoval proti severu. Spotoma je dobil od nekega mešanca za svojo uro preprosto puško, strelivo, odejo in nekaj kuhinjskih posod. Nato se )e brez obotavljanja podal v naj-oddaljenejše samote neizmernih gozdov.
Mesec dni pozneje bi bilo popolnoma nemogoče spoznati v tem raztrganem in bradatem človeku z dolgimi in zanemarjenimi lasmi veselega in živahnega narednika divizije N. Kent ie potoval brez vsakega cilja z edino željo, oditi čim dalj od reke; prej pa se nekaj dni kar ni mogel ločiti od nie. Le nekajkrat ie imel priliko izpregovoriti par besed s kakim Indijancem ali mešancem.
Vsako noč si je zakuril ogenj, čeprav je bilo v tem letnem času toplo, kajti v teh urah je mislil, da je Marette poleg njega. Tedaj je jemal v roke po vrsti vse njene obleke, jih dolgo gledal in poljubljal. Oboževal je te predmete in jih čuval pred vlago in dežjem; če bi bilo potrebno, bi se tudi boril zanje.
Tako je poteklo poletje. Jesen ga je našla v pokrajini pri Fond du Lac, dve sto milj daleč od Fort Chippewyana. Pozimi se mu je pridružil neki Francoz in oba sta se preživljala z lovom ob robu pustinje.
Zelo dobro se je razumel s svojim tovarišem Picardom, vendar mu ni odkril svoje skrivnosti. Tudi mu ni nič pripovedoval o želji, ki se je počasi razvijala v njem, dokler ni postala njegova edina misel in cilj — vrniti se domov. »Domov« — Kentu ni pomenila ta beseda niti Athabasca Landinga niti juga, ampak tisti kraj, ki je bil sedaj zanj edini krej na svetu... Kraj, v katerem je bila živela Marette. Skrivnostni kraj, kamor sta bila Kent in Marette namenjena, ko se je odigrala tragedija na reki, je bil skrit tam nekje med gorami na severo-zapadu in Marettin duh je hotel, da Kent odide tja. Odšel bo torej tja, našel bo Dolino, o kateri mu je Marette pripovedovala in ki bi morala postati njun raj.
Tako se je mesece februarja poslovil od Picar-i da in znova odšei proti reki.
XXIV.
Kent nikoli ni pozabil, da je izgnanec, begunec, ki ga išče policija, vendar se ni bal. Sedaj, ko si je postavil novo nalogo, ki jo je bilo treba izvršiti, se je veselil, da zopet more začeti s tistim, kar je nazival »igra premetenejšega« — igra, v kateri se izkaže, kdo je bolj zvit in premeten. Previdno se je bližal Chippewyanu, čeprav je bil prepričan, da ga niti najboljši njegovi prijatelji v Athabasca Lan-dingu radi njegove do prs segajoče brade in radi zanemarjenih las ne bi mogli spoznati.
Ob mraku je prišel v Chippewyan Skladišča Družbe hudsonskega za'iva so bila še razsvetljena in v njih je Kent prodal svoje kože. lz izkupička si je kupil novo obleko, vvinchestersko puško in vse potrebščine, ki jih je mogel nositi. Tudi ni pozabil kupiti si britev in škarje in ko je imel vse, kar je potreboval, je ugotovil, da mu je nekaj denarja še ostalo. Še isti dan zvečer je zapustil Chippewyan in se utaboril deset milj severneje od njega.
Sedaj ie bil ob obrežju Slaveja. Nekaj tednov je počasi, toda brez prestanka potoval proti severu, pri čemur so mu zlasti prav prišle drsalke. Izognil se ie Fort Smithu in se je obrnil na zahod, še preden je prišel do Fort Resolutiona. Meseca aprila je prišel do reke Hay Tam ie dobil zaposlitev, kjer je delal toliko časa, da se ie začel led tajati, nato je odrinil s čolnom po Mackenzieju navzdol. Meseca junija ie iz Liarda odšel proti južnemu Nahanniiu.
»Onstran Fort Simpsona pojdite na zapad na-
ravnost med oba Nahannija« — mu je bila rekla Marette. — »Po tej poti boste prišli v Dolino molčečih ljudi.«
Slednjič je prišel v pokrajino, ki mu jo je bila Marette popisala.
Hodii je po močvirnatem svetu, iz katerega se je dvigala megla, ki je imela duh po žveplu Miljo za miljo je puščal za seboj, čeprav ie pokrajine postajala vedno bolj pusta. Videl je tenka drevesa brez sadu, gozdove in močvirja, toda prav nič živega. Vse je bila kakor izumrlo.
Opazil je nenavaden pojav. Vse je začelo dobivati rumeno barvo, obleka, čoln in vsa narava. To je bila posledica žvepla, ki ga je izpuhteval močvirnati svet in ki ie puščalo v Kentovih ustih neprijeten okus Brez prestanka ie potoval dalje.
Tudi Marette je nekoč šla po teh krajih. Težko in bridko ga je zadela misel, da je ona potovala po tej zapuščeni in peklenski pokrajini in da je vdiho-vala ta zoprni zrak Ta misel ie dajala novih moči, da je mogel nadaljevati svoje potovanje.
Ta dan ni nič jedel, ker radi neprijetnega okusa v ustih ni imel nikakegn teka Prišla je noč in mesec se ie dvignil visoko na nebo Zleknil se je na dno čolna, se pokril s plaščem iz karibujeve kože in skušal zaspati, vendar se mu to ni posrečilo. Malo pred jutrom se mu je zazdelo, da je zrak bolj čist Dvignil se ie in začel ob luninem sijaju veslati. Nenadoma je nekaj pretrgalo nočno tišino: daleč pred seboj je zaslišal tuljenje volka