74. številka.
d xm četrtek 20. junija 1895
(v Trata, v četrtek zjutraj dne 20 junij« 18!»5)
„EOINOIT"
iih»)» po trikrat na tnlen » Ae«*ti>i it-lnarih ob torkih, ictrtkih
i"	Zjutranj* i*d>.np' ii-
ftaja ob ti. uri zjutraj. »operno pa ob 7. ari »eoer. — Obojno isdnnjr *t»n«: !» je.leuB.ei.«. . f. —Mi, ixv*ti AvrtriJ« f. 1.40 ta tli laetuc . . . 2.HO ... ♦ «a pol leta . , , j— ... B.— m *m let« . . , 10.— ... Na nartčbe krti priložene aaraonin« «c ne )ealja oiir.
Poaamićre NtoTiiKe ae dobivajo w prodajal nicali tobaka v Trutu po a nvt., (■▼en 1'nU po S n»č. Sobotno reierno ladaaja v InUu « n*.. itven Trata • n«.
Tečaj XX.
EDINOST
''iflaai računo po tarifu » petitu; u n-fluT. 7 <i"b«ltr«i ('"kami ptafujn
ronor *,:i,.>r ob« t navadnih «r«tir. 1'n-lnim »»nrinic« in javneiahvate, do-ii» 'i o^IbkI itd. so -:i. unajo po pogodbi
V»i dopiai t. d i so poAiljajo urodnUtfu ili«-« Ct»»ermi it. 13. Vnako pi-iu.> miru itti Crankovano, k »r imfrankovatia 4« ne «pri> ■tnajo. Rokopi .i gn Trajajo.
Glasilo Hlovenvketfi
Naročnino, rokUmar^« in oglaito »preloma ititravniitvo ulica Malino pie-colo hit. 3, II. nadtt. Odprte reklamacij« mm^mm	_	10 proate poitnine.
poilUOnega društva za Primorsko.
„r *<t<Ho»H J0 tn»f.
Naša zunanja politika.
Novi minister zunanjih poslov našega cesarstva je najprej v ogerski delegaciji nekoliko obŠirniše utemeljeval svoje nazore o skupili zunanji politiki. Izjava, da se hoće držati dosedanjega tira, in da se vsled njegovega nastopa ni izpremenil sistem zunanje politike, ne obseza nič neznanega in posebnega; saj pri njegovem imenovanju ni šlo za stvar, temveč le za izpremembo osebe v vodstvu zunanjih stvarij. Zanimivo pa je vendar utemeljevanje, s katerim je grof Goluchovski dokazoval potrebo nepremičnosti v zunanji politiki. Povdarjal je, da sedanja zunanja politika odgovarja najbolje tradicijam in aspiracijam monarhije, trozveza pa da naravnost kot uslovje zahteva potrebo prijateljskih odnosajev k »vsem ostalim državam brez razlike". Staro zadaćo cesarstva vidi novi zunanji minister v mirnem razvoju mednarodnih odnošajev, vrhu tega v pospeševanju napredka in blaginje narodov na znotraj. Posebe pa se hoče on vsled utrjenega občega inira lotiti položnega razvijanja zunanje trgovinske politike iu v ta namen pred vsem skrbeti za preustrojenje zunanjih podrejenih zastopstev, sosebno konzulatov.
Grot Goluchovski izraža misel, da Nemčija in Italija ne le da niste zavistni, ko naša monarhija živi in skuša živeti v prijaznih odnošajih k dragim državam, temveč da je tako ugodno položenje neposredno namen in cilj severne in južne zavezne velevlasti, ker ti hočeti ravno mir, in mir se vzdrži ne le z orožno močjo, ampak ae pospešuje še posebe s pozitivnim gojenjem prijateljstva z državami zunaj trozveze.
Tako položenje je samo na sebi vsekakor ugodno, no ne razkriva vsega Zgodovini nastanka trozveze ne odgovarja nazor, kakor da bi bila ta zveza najbolja, in če ugaja o-bema zavezuima sosedkama, ni še dokazano, da je tudi za naše cesarstvo najpiimerniša. Bismarck vsaj ni bil te misli, ko še ni bil sklenil zveze z našo monarhijo ; on je stopil v dogovor s pokojnim grofom Andraasyjeiu še le, ko mu je bila izpodletela formalna zveza z Busijo. Iz tega je razvidno, da inicijativa za trozvezo ni proizšla od naše strani, iti da evropska konstelacija bi mogla dandanes biti tudi drugačna, kakoršna je.
Grof Goluchovski misli, da služimo najbolje namenom in ciljem svojega zveznega odnošaja k Nemčiji in Italiji, ako gojimo prijateljstvo z vsemi ostalimi državami; s tem pa zopet ni razkrito, kaki so v poslednjih posledicah ti »nameni in cilji", Bismark je bil sprožitelj najprej dvozveze, potem tro-
77
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hpinal A. S e n o a
(Dalje.)
»Vidiš, brate Peter," pričel je Itlaž poluglasno, „ni smeti vprašati le uha, ampak tudi pamet. No reci starki karkoli, ona ti govori živo resnico, glavo ti za to!*
„Magda!" spregovoril je starec Peter, nekoliko omehčan.
,Kaj je, kume?- obrnola se je Magila.
V tem treuotku sačul se je pred hišo ropot kakor od voza. Blaž je pohitel k vratam.
„Kaj je to?" vskliknol je kovač.
Vsi so se zganoii.
Za čas vstopil ^e v delavnico mlad junak — Pavel Gregorijanec, za njim je nesel orjak Miloš brezzavestno Doro, a slednjič se je prikazal stari Arbanas.
Krupič je okamenel, Magda se je začela silno tresti.
zveze; on pozna torej najbolje te cilje, in da ima on te cilje stalno pred očmi, je razvidno tudi iz tega, da podpira Italijo tudi sedaj, ko je radi slabih političkih in obče gospodarstvenih razmer na znotraj, onemogla tudi na zunaj.
Cilji obče politike morejo biti različni: bližnji in bolj oddaljeni. Na zunaj se kaže sedaj kot cilj obči mir; ta mir pa je vendarle sredstvo za namen, le sredstvo za cilje, ki si jih postavljajo različne države, in da ti cilji niso jednaki niti pri troz veznih velevlastih, je umevno že iz tega, da ima vsaka teh velesil različne in svoje specijalne interese iu zadače. Vprašanje ostaje še vedno odprto, kaka zveza bi bila najugodnija tej ali oni državi. Grof Goluchovski meni, da s pomočjo trozveze ali, kar je bistveno vse-jedno, na poti dosedanje politike je naše skupno cesarstvo doseglo takih vspehov, da „ne moremo želeti nič boljšega".
Kak kriterij postavlja in more postaviti novi zunanji minister v podporo svoje trditve? Najbolje merilo za ugodne ali ce|A najboljše „rezultate* more podati jedino presojevalce tega, kake dobičke nam porlajejo ti rezultati gledć na bodočnost, O bodočnosti pa moremo soditi iz različnih dejstev in po-javljenj, med temi je pa takih, ki niso posebno svetla. In tudi to vprašanje je dovoljeno, ali bi ne bila monarhija dosegla analognih rezultatov tudi pri drugačnih zvezah. Kaj pa v slučaju, da hi prenehala trozveza ? Ali je trozvezi zagotovljena zares taka trajnost, , bi se »jeni inlcijntorji ne utegnili odločiti za kako drugo zvezo?	\
izjavah Goluchovskega sodijo, da so ; «* mnogo stranij preoptimistiške, no dejstva | ga bodo vlekla in sukala, da bode kmalu I sodil drugače. Sam seje odločil za razvijanje ( trgovinske politike, in že ta sklop kaže, da ; vsaj gledč na to stroko njegovih zunanjih i poslov ne more biti vse v najugodnijem po-I loženju. Publicistika, kolikor sodi nepristransko, je večkrat dokazovala, da naša trgovina i na vstoku, specijalno na Balkanu, ne deluje ( vspešno, in da jo poleg starih zunanjih konkurentov izpodinika ali pritiska trgovina nemška. Tu se ravna z našo trgovino po receptu Bismarckovem, po katerem je on ločil i občo politiko od državnega gospodarstva, in vsled tega gmotno pritiskal tudi zaveznike. Rusijo n. pr. je isti Bismarck hotel prisiliti k prijateljstvu z Nemčijo s carinami in viso-koflnančnimi operacijami, in isti Bisnmrck sodi še sedaj neugodno o najnovejših trgovinskih pogodbah z Rusijo in Avstro-Ogersko. On pravi sicer, da teh pogodeb se je treba ( držati do določenega obroka, a potem 011 iz-
„ Gospo d — Gregorijanec — Pora — za rane božje, kaj je to ?« zajecljal je v ' strahu in začujenjn Krupič.
„Ha ha ha!' nasmejala se je starka skozi solze in vrgla se na deklet „Dorica, ! inoja Dorica! Tu si, tu si mi zopet. A ne
i bodeš ti več iz hiše, ne bodeš, niti jaz ne-! čem, je-li ste čul, kume, niti jaz. Naj mi kdo | pride! S kuhalnico ga naženem. Hvala in dika nebeškemu dvoru, sedaj je vse dobro. Dorica, moja Dorica! Ali kaj jej je, za Hoga ? Bleda, bolna? Pojdite semkaj, dobri človek, tam jo položite na stol, tako!" - prijela je Miloša za rokav in potegnila k stolu. Gorostas je ubogal starko in posadil bledo dekle na stol.
„Al kaj je vse to?" vprašal je Peter osupnjen.
„Kaj? Kaj?" izbruhnil je stari Arbanas; „vrag in tri! Lepa kaša! Hvala, kume Peter, za to prasko na moji glavi! Vi ste kriv, vi. No bi bilo več mene z vašoj Doroj. Sami si jo čuvajte ! Duša mi je bila na jeziku, a njo toliko da niso oteli. Lepa šala, bodi vam potoženo!"
vestno računi na izpremembe na korist Ve-likonemčiji.
Grof Goluchovski razvidi kmalu, da je še nekaj drugih vzrokov, ki mu ne bodo gladili poti za pospeševanje zunanje trgovine, in to zopet po balkanskih deželah. Kot diplomatu, ki je deloval v Romuniji, je znano, da Madjari s pristransko politiko slabo vplivajo na utrjenje ugodnih trgovinskih odnošajev k Romuniji; a videl bode, da isti ma-djarski vpliv zavira zdrave trgovinske odno-šaje tudi drugod.	(Konec pri!;.)
Politiške vesti.
V Trstu, dnu 1H. junija 1H9S.
Kriza. Slika se je temeljito premenila od včeraj do danes : včeraj so pisali židovski lifti o zvezi med Poljaki in nemškimi liberalci skoro da kot o gotovem dejstvu, danes poročajo klaverno in potrto o začasnem s p o r a z n m-ljenju med konservativci, Poljaki in — Mlado č e h i. Včeraj so poročali vidno zadovoljnostjo, da vlada predloži provizorij in da se bode razprava o proračunu vršila se-le v jeseni, čemur bi bila posledica, da bi slovenske vsporednice v Celju splavale vsaj za letos po vodi kar bi značilo hipen vspeli nemške levice in bi se ista lahko ponašala pred volile! s tem vspehom ; danes je stvar taka, da se na željo cesarjevo mota takoj rešiti proračun. In ker je pro-r a č unski odsek v svoji včerajšnji seji v s prejel celjsko postavko z 11) p roti 15 g laso m, ni dvomiti, da bode ta postavka \ sprejeta tudi v plemenu iu se, torej celjsko vprašanje, reši proti volji nemške levic e. To je velikanski razloček, ki utegne biti usodnega pomena za levico : mesto vsaj navideznega vspeha, jasen in očiten poraz! Glasom današnjih poročil želi torej cesar sam, da se, če le mogoče, takoj reši proračun. V ta namen, da se je načelnik poljskega kluba začel pogajati z M I a d o č e h i, in sicer v svojem in v imenu grola H o h e n w a r t a nadalje :
Zaleski da je povprašal Mladočehe, da-li ne bi hoteli odnehati od obstrukcije ter privoliti v to, da se reši proračun. V imenu MladoČe-hov daje izjavil dr. Ilerold, daOahi odstopijo od obstiukcije pod tem pogojem, ako se postavi i a z d n e v n i red d a v č n a p r e-osnova, kar bi značilo, da se hočejo spoštovati prava parlamenta. Sicer pa zahtevajo Mladočehi, da se jim zagotovi popolna svoboda govora pri vsakem paragrafu. N a-čelnik poljskega k 1 u b a j e v s p r e-jel te pogoje in sta potem načelnika poljskega in konservativnega kluba
„Čekajte, kume Pavel," spregovoril j« mladi Gregorijanec, stopivši korak naprej, „da rečem i jaz dve, tri. Gospodar Peter, evo vam v drugič prinesem vašo hčer v hišo. V drugić sem jo izbavi!, ali to pot iz goiše nevarnosti. To pot so hoteli dekletu pokvariti dušo in telo. Na javnej cesti hoteli so jo oteti."
„A kdo?*' vprašal je Krupič
„Ljudje mojega očeta, a za mojega očeta,* prišepetal je Gregorijanec zlatarju poluglasno.
„Iztrgali smo jo," nastavil je glasno, „jaz in moji prijatelji iz ljut h krempljev, a razbojniki platili so svoj greh glavoj. No, govorimo čisto; vse znam. Znam, zakaj steje-dinico pognali iz hiše. Zaradi mene. Grešili ste. Zli ljudje so vas zlo napotili, zaslepili. Res je, jaz ljubim vašo hčer, čemu bi tajil ? Nisem se vtihotapil v vašo hišo po tajno kakor tat. Čuden slučaj me je seznanil z Doroj tam na Kaptolu. Nehote sem jo objel, a kjer roke, tam i srce. Ljubim jo, da, ali kakor oko ljubi zlato zvezdo, ki se mu milo smehlja z neba. Vojak sem in plemič, pošten
zapričela pogajanja z Mladočehi in so ti poslednji o tem Obvestili antisemite in nemške nacijonalre. Nemška levica da je neprijetno iznenadjena ter da so ta pogajanja napravila nanjo li o I es t e n u t i s. Vsled tega da grof Kuenbnrg prijavi že jutri izstop levice iz koalicije.
Ali nismo rekli že včeraj, da pri poznani prefriganosti poljskih politikov ni lahko misliti, da bi isti hoteli vezati svoje koristi na umirajočo stranko nemških levičarjev ? Za njihovo slovansko zavest in po-litiško lojalnost ne damo sicer ni počenega groša, ali njihovi previdnosti vso ča«t. O tej previdnosti je najbolji dokaz okolnost, da so se raje jeli pogajati z Mladočehi, torej — z živimi in zdravimi.
Bližnje dogodke nam opisujejo dunajska poročila nastopno :
Ministerstvo predloži jutri svojoostavko. Takoj za tem se zasnuje ministerstvo brez strankarske barve, z dosedanjim ministrom za notranje stvari, Bacquehemom, na čelu. J a v o r s k i ostane minister za Galicijo, W e 1 s e r s h e i m b pa obdrži portfelj deželne hrambe. Druge posle bodo vodili sek-cijski načelu ki dotičnih ministerstev. V odškodnino Mladočehom, da odstopijo od ob-strukcije in omogočijo tako razpravo o proračunu, odpravi se izjemno stanje v Pragi. Vrhu tega se govori, da obišče cesar narodopisno razstavo v Pragi. Med Mladočehi iu antisemiti je zavladalo neopisno veselje na tem preobratu. Levičarji delajo kisle obraze, a se tolažijo s tem, da ne more biti trajnega obstanka zvezi med Mladočehi na jedni iu Poljaki in konservativci na drugi strani. Merodajni činitelji se nadejajo, da se p r o r a č u n s k a r a z p r a v a dožene v treh tednih.
Držnvni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o davčni pre-osnovi. Glasovanje je trajalo 4 ure, ker je na zahtevanje poslanca Vašatega 14krat nastala pavza 10 minut. — Posl. dr. Lueger je stavil nujni predlog, da je pozvati vlado, naj takoj poroča o krizi. Nujnost tega predloga je zbornica odkonila. Minister je vložil predlogo za dovoljenje drža v ne po d-p o r e 4 milijonov povodom po ' t r e s a v L ju bij a u i i n na Štajerskem. Teh 4 milijonov razdele se deloma kot brezobrestno posojilo, deloma pa kot podpora oškodovancem Prihodnja seja bode jutri.
Celjsko vprašanje. Proračunski odsek je torej v včerajšnji svo:i seji vsprejel post a v k o z a c e I j s k i gimnazij z !<♦ proti Ift glasom. Levičarski poslanec Hanse je prijavil, da manjšina predloži svoj posebni predlog.
človek sem in, tu/ nadaljeval je mladenič, položivši desnico na Dorino glavo, „evo prisegam vam pri mili tej glavi, pri srcu matere svoje iu pri svet« Trojici, da nisem omadeževal duše, niti dirnol v čast vašega imena. Bog mi je svedok, čisto je to dekle od mene, kakor Božje solnce in vsakega pozovem na račun, kateri bi i posmehom sumil o tem, kur sem vam rekel, in ubijem vsakogar, bodi plemič, bodi meščan, kateri bi zlobnim je/.ik«m dirnol v to častno devico. Pogrešil sem i jaz proti redu. Prišel sem v hišo. ko vas ni bilo. Oprostite mi. Srce me je zaslepilo. Razsrdil sem vas morda svojo navzočnostjo, ker vas je uioj oče razsrdil pravdoj. Nit očetovi posli so očetov račun, a moj je drugi. Oprostite, ne bodem več giešil Dajte, da se od č vsa do časa nagle-dam tega milega lica, uli n« po tajuo, ampak pred vašimi očmi, da ne bode sumnje tu pomislekov. Dovolite mi to, in ko bodem stal enkrat na svojih nogah, Bog in Božji služabnik nuj potrdita, da jaz mladenič in velikaš ne iščem bolje sreče nego je Uora, makar se dignol ves svet." (Dalje prih.)
Ali ravno ta za sedanje razmere epo-
liulna ^ja proračunskega odseka je mogla I »u iti n^mšk'' liberalce, <lo kakili posledic moi> d1 vesti njih nestrpnost do slovanskih ii.irodnosti in da se lahko pripeti slučaj. da
- * ostrimi te iM strpnmti 7 trije v njih lastno iii'Mo. Tirolsko-italijanski posl. Malfatti se je
r toplo putfgnil za nemško levico in se i	odlui'im izjavil pruli zasiiutju sloven-
ili vspoieiinif, toda nemški lil»ei il i »»■ morejo tiiti v« s -li te pomoči. Vrli Malfatti je namreč takoj zahteval dokaj veliko plačilo z t svojo pomoč, izvajal je iz borbe levičarjev pi-oti celjskim vzporednicam posledice, o kojih i i lahko misliti, da bi ugajale levičarjem. Mulfalti je proti slovenskim vsporednicam v „nemškem* t'eljii, ali po isti analogiji zajedno, da se v Južnem Tirolu ne smejo snovati nemške Sole in da ji! odpraviti tudi iste, ki so se že zasnovale. Kako je prišlo torej: levičarji so torej spleli šibo Slovencem, posl Malfatti pa j<> je pc?i ibil, da maline ž njo itrtjprej po slovanskih, poie.i pa tudi po — nemških ln-btih. Iti morala iz te do-trodbe ? Levinirji, ne storite Slovencem, kar nočete, da l>i Italijani storili vam. Krivica je bila vsi k dar dvoiezen nož: danes reže na to stran, juhi pa morda na drugo — in včasih ravno na isto, kjer so ga brusili v svoji zaslepljenosti.
Iz avstrijske de le sac i je. Povedali amo že, da delegat H e r o I d nikakor ni hotel pritrditi memiijit ministra za vnanje stvari, ' eš, da je troBveza jedino prava podlaga ■ Tropskemu m ru. Ž-Iel bi tudi, da bi mini-•rer dokazal s pojasnili, da je politiSko po-i »ženje v Evropi res toli ugodno in da ni i ikjer opaziti oblačka na politiškein obnebjn. Delegat Herold je storil »e neko drugo, jako važno izjavo. Govornik sicer ne bi hotel, da se minister za vnanje stvari mesa v notranje zadeve »iržave, v e n d a r p a je te m u m i-n i s t r u dolžnost zastaviti ves svoj u p I i v, da se zadovoljenjem o-1' r a v i č e n i m željam p o s a m i C n i h d e ž e 1 i n n a r o d o v u t r d i moč monarhije u a znotraj in na z u n a j. — Delegat Herold je govoril iz srca vsakemu pravemu avstrijskemu patrijotu, kajti le za-dovoljnost podanikov morebiti trdna podlaga državi.
Občinske volitve na Dunaju. Kakor javlja „Neues Wiener Tagblatt" —- glasilo sedanjega, a morila kmalu bivšega ministra Plenerja — vršile se bodo volitve na Dunaju v drugi polovici meseca avgusta. Po tem soditi, vendar niso dosegli nemški liberalci, da bi se njim na ljuboo devala na natezalnico jasna določila zakonov. Krivonosi bankirji liodo morali ostaviti prijetna svoja letovišča, aka bodo hoteli voliti. Preznačilno za liberalizem te „liberalne" gospfide je pač dejstvo, da rečeni list ovaja poštne uradnike, ker se poslužujejo svoje svete pravice do reklainovanja. Seveda: Ako bi se volilci obvezali glasovati za liberalno stranko, potem bi bila stvar drugačna, potem bi bili rekla .i.iutje najnovejši državljani. Tako pa treba že malo — denuncirati!
Ali včasih so ti liberalci tudi od sile dobri ljudje, tako dobri, da skrbe tudi — za antisemite. Ze v svoji ljubezni do antl-semitov lii hoteli se laj, da se odložć volitve na jesen, češ, v avgustu je tudi mnogo uradnikov na odpustu — in uradniki so po večini antisemitje — in tako hi bila tudi antisemitska stranka na škodi. Tako stoji v „\Viener Tagblattu" Blage duše, ti nemški liberalci, kaj neda, ko si razbijajo celo — antisemitske glave! Toda ti antisemitje so grozno trdovratni ljudje iu težko da bi se pokazali hvaležne n t pojavili liberalne dobrodušnosti.
Raziične vesti.
Nj. Vel. cesar in kralj odpotuje dne 1. julija v IŠI na letovišče. Tam ostane do konca avgustu mest"-«. Potem se poda Nj. Veličanstvo na Češko, kjer bodo prve dni septembra mesecu zaključno orožne vaju VUI. vojn. Vaje se bodo vršile med Hudi-jevicami, Vodlnjauoui in l-ibejicami do Stra-konica. Cesarjev dvor bode v Dudijevicah, kjer bode Nj. Veličanstvo bival v skotovi palači. Po končanih vaj ih vrne si; Nj Vel. na Dunaj, dne 8 septembra pa odpotuje na Nemško. Tam bodo prisostvoval velikim vajam nemške vojske pri Stetinu, in si ogledal z nemškim cesarjem brodovje pri S\viueiuundu.
: Od tam odpotuje Nj. Veličanstvo k vojaškim
vajam v Galicijo in zatem v SedmograSko. Dne 27. ali 28. septembra vrne se na
Dunaj.
Imenovanje pri flnanci. Namestnik v
Ti-tn k t predsednik finančnega ravnateljstva imenoval je ranmarskega vežbenika Ivana <' o ,;i e 11 i j a finančnim računarskim asistentom v X. p|. razredu.
Občn zbor političnega društva .Edinost* se lio le \jšii prihodnjo nedeljo v telovadnici .Tržaškega Sokola". Zborovanje se [irične ob ^ lu uri. Na to zborovanje nam je posebno opozoriti mestne in vnanje rodoljube. Z ozirom na politiški preobrat na Dunaju, nastopivši ravnokar, stojimo morda na pragu velikih dogodkov. Dospeli smo morda na križpotje, kjer se. bode odločiti našim državnikom : ali hočejo še nadalje, da slovanski narodi — ta opora, tn steber države — ostanejo nezadovoljni, ali pa nastopijo pot «pn-razumljenja in jednak ipravnosti, kakoršna je jasno določena v avstrijskih temeljnih zakonih Pripravljenim nam je torej biti na obe ti dve eventnvalnosti. Da pa bode moglo naše društvo v teh resnih časih vspešno povzdigati svoj glas v imenu tržaških in istrskih Slovencev, treba je najprej na nedvomen način konstatovati, da je to društvo res v soglasj u z on i m i, kojih koristi mora zastopati glasom svojih pravil. Najjasnejši in najglasnejši dokaz za to pa je obilna udeležba 11 a društvenih shodih. Poživljamo torej naše društvenlke, da v kolikor le možno velikem številu pri-hite na prihodnji občni zbor društva „Edinostk, kjer se nam bode dogovoriti za bo-doču taktiko, da dobi prihodnji odbor jasno direktivo za vse slučaje.
Mimo tega pa bi bilo želeti, da se oglasi javnost sama s predlogi, kako bi bilo preosnovati naše društvo, da bode ustrezalo povičanim potrebam sedanje dobe v kulturnem, politiškem, narodnem in gospodarskem pogledu. Kajti zapomnite si, da z golim kri-likovanjem ni doseženo ničesar, ampak pomagano nam bode le konkretnimi predlogi. Pustimo torej na stran brezplodne rekrimi-nacijo in posvetujmo se dobrohotno. Nikdo noče tajiti, da je bilo djsedaj mnogokaj pomanjkljivega pri našem društvu, ali krivično je, ako bi hoteli valiti krivdo le na posamične osebe. Pred vsem pa treba premisliti, da so bili odnošaji v teh letih nam nepre-tržno skrajno neugodni, da smo se morali boriti z nenaklonjenostjo od zgoraj, srditim na-sproUtvom od vseh strani, in — to je morda najhujše zlo — apatijo v lastnem taboru. Ti i.eugodni odnošaji so se pokazali često silni jše, nego pa dobra volja malega številca mož, stoječih našemu društvu na čelu. Nadejamo se, da glas naš ne ostane glas upi-jočega v puščavi ter da se prihodnjo nedeljo snidemo v velikem Številu — z dobro voljo in dobri 111 i u a meni v s r c. n.
Pohlevno vpraianje. V ponedeljek je došla v Oorico četa gojencev nekega tehniškega zavoda. Skromni kakor so že in menda overjeni, da je avstrijska država le upraviteljica pokrajine goriške ter da ta pokrajina pravo za pravo že spada pod Italijo, trobili so tia potu s kolodvora v mesto svoje — fanlare. Redarstvo pa je bilo menda drugačnega me-nenja iu je storilo svojo dolžnost — prepovedalo je to laško troliljenje na avstrijskih tleli. Dopisniku ,11 Piccola" pa je močno pokadila pod nos ta nedostatnost v razumevanju italijanskih idejalov in ne more raz« unieti, zakaj ne bi smeli italijanski poti a n i k i malo demonstrovati na avstrijskih tleh. Sedaj pa unm bodi dovoljeno pohlevno vprašanje: kaj bi rekli gospoda, ako hi prišlo v Trst, nečemo reči kako rusko, ampak kako slovensko društvo ter bi hotelo demoiistrovati na Cureu ? ! Ali bi se razjarili! In vendar ne bi bilo to nič posebnega, saj je Trst menda še na avstrijskih tleh iu Slovenci so menda avstrijski podaniki prišli bi torej svoji na svoje!
.Piccolo" pravi tudi, da je vse občudovalo te laške gojence zbok njih lepih postav in elegantnega vedenja O joj! Man merkt die Absicht uud — man lacht!
Doneski za moško podružnico sv. Cirila iu Metoda v Trstu. Ker Toč iz Skednja ni dovolil, da plača Oblak svoj del računa, je daroval Oblak 55 nvč.
K volitvam v Miljah. Dne 22. aprila t. I. vršile so se, kakor znano, volitve v Miljah. Nekaterim volilcem se je dozdevalo, da se
iste niso vršile t sejah takonov, posebno pa
sodolžili .1 uilstva voditelja tamošnje orožnike postaje fr. Milošoviča. Župan Ubaidini j«1 sporočil o tej stvari okrajnemu glavarstvu v Koper, da vstreže pritožbi 19 volilcev. Na I" je gosp. Milosovič tožil župana in dotične volilce ras Žaljenja na časti. Dn« 17. t. m vršila se je dotična razprava pred okr.
»diščem v Kopru. Sodišče je rešilo žnjana obtožbe, vse druge pa je spoznalo krivimi in jih obsodilo IH njih vsakega na 8 dnij iu 3 vsa-kegs na 10 dnij zapora. Javni tužitelj, pol. komisar dr. Korminsky uložil je utok proti temu daje bil župan Ubaidini oproščen, ostali obsojeni p* so se pritožili proti obsodbi.
Mestni svit triaftkl. Seje dne 18. t. m. (XII.) udeležilo se je 36 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Pittgri. Seja bila je jako mirna. Zbor je dovolil dodatni kredit 30.700 gld. za dogradnjo bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni in za napeljavo vode in plina v to poslopje. — Za razne popravke in obnovljenja v župni cerkvi pri sv. Mariji Gornji (00. Jezuvitih) bi bilo treba okolo 9.400 gld. Ker pa cerkev sama nima premoženja, prosila je pomoči pri namestništvu. Le to pa želi znati, koliko hoče dati občina v ta namen, predno odgovori na prošnjo. Po predlogu mestne delegacije sklenil je zbor priobčiti namestništvu, da mestna občina ne da ničesar v omenjeno svrho, ker občina žrtvuje itak že velike svote za vzdr-ža vanje cerkva in ker dotična obnovljenja niso baš neobhodno potrebna.
Nadalje je zbor odobril obračun mestne plinarne za leto 1894. Iz tega računa je razvidno, da je imela plinarna 1894 1. 978.930 gld. 15 nč. dohodkov in 722.G36 gld. 60 11Č. stroškov, torej 256.293 gld. 55 nč. prebitka. Pri tej točki je priporočil svetovalec Dol-1 e 11 z, da bi se občina nekoliko bolj obzirala na razsvetljavo v okolici, posebno pa je priporočil uvaženju prošnjo, katero so te dni uložili Hojančani, da se jim postavijo vsaj še tri plinove svetiljke v ulici Moreri. Župan je obljubil, da se bode obziral na to priporočilo.
Zatem je zbor dovolil društvu prijateljev detinstva 1000 gld. podpore za pomorsko kopelj. Pri tej točki je izjavil protoflzik dr. Costantini na dotično vprašanje dr. Morpurga, da sta se te dni pojavila v tem zavodu dva slučaja dAvice, toda da se je takoj storilo vse potrebno, da se bolezen ne bode širila. — Konečno je zbor dovolil dodatni kredit 5.000 gld. za potrebna dela na razširjenem pokopališču pri sv. Ani. Od te svote pride 3.500 gld. na letošnji račun.
S tem je bil izcrpljen dnevni red, ter je župan ob 7«9 uri zaključil javno sejo, in pričela je tajna. V tej je zbor imenoval in premestil nekatere učiteljske moči na šolali v mestu.
Lepa tolažba. Te dni hotel se je jako bojazljivi gospod pri Litiji prepeljati preko Save Vprašal je brodarja, da-li se pogubi mnogo ljudij v Savi. Brodar je odgovoril hladokrvno: „O ne! Nobeden se še ni zgn-bil. Mnogo jih je že uton lo, toda uajkasnejše v 4 dneh so jih dobili*.
Oglje na javni dražbi. Dne 21. t. m. ob 10. uri dop. proda se na lesnem trgu južne železnice na javni dražbi jeden vagon oglja (9250 klgr.) To oglje se odda najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu.
Nova mitnica v Gorici C. kr. namestništvu v Trata je dovolilo, da se osnuje mitnica na občinski cesti, ki vodi k skladiščem južnega kolodvora v Gorici. Ta cesta je bila zgrajena 1894. leta. Pobiranje mitnine je dovoljeno za 5 let, namreč od 1. julija 1895. do konca junija 1900. Pobiralo se bode po 2 nč. od vsake vprežene živali, po 1 nč. od vsake glave velike in po Jf nvč. od vsake glave male klavne živine. Mitnico je plačati toliko idočim tje, kakor tudi idočim nazaj. Ta denar pripade občini Goriški v prid. Glede oproščena mitnine veljajo iste določbe, kakor pri državnih mitnicah.
Dober želodec. Iz Ljubinja poroča Sarajevski .Bošnjak", da je vojak Gjorgje Ga-garac iz Žepča povžil vsled stave ae jajc, 100 gramov olja, 100 gramov masla, t kilogram kruha in vse to žalil z jedno oko vode. Ostal je povsem zdrav in bil bi jedel še naprej, da je kaj imel.
Iz Pom]ana nam pišejo: Dne 14. t. m. ob 2. popoludne padla je 3lletna Antonija Pri-bac, žena Antona iz Krkavc s češnje, visoke kakih 5 metrov, tako nesrečno, da je ostala mrtva na licu mesta,
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v
lilKrnlaa. Krojač Marko Dante,
italijanski podanik, 24 let star, je 12. maja t. 1. nekoliko vinjen zakričal na trgu Ca-vann, kolikor je imet sapev pljučah: „Viva I1 Italia h Stražar Torcello je izzivalca takoj prijel za tilnik iu ga spravil pod ključ. Dante je stal predvčerajšnjem pred sodiščem. 7. ozirom na dejstvo, da je bil res vinjen, dobil je le teden dnij zapora.
Sodnijsko. tsodiščn in policiji jako dobro znana nevarna tatova I9letni mizar Ivan Mattiassi iz Trsta i u I9letni barvar Josip Venica iz Trsta, pristojen v Koper, stala sta predvčerajšnjem pred sodiščem, obtoiena po-sknšene tatvine. Dne 13. maja t. 1. iztrgala sta na nlici g. V. R. zlato uro iz lepa, toda R. je to opazil in vzel tatu se silo svojo uro. Dobila sta vsak po 14 mesecev ječe. Po prestani kazni prideta pod posebno policijsko nadzorstvo.
30letni mesarski pomočnik Josip Vonk iz Trsta, dobil je 3 mesece ječe, ker j« po-neveril svojemu gospodarju 200 gld.
Policijsko. Po noči na včersj napadel je 22letni dninar Fran Petrinčič iz Poreča, svojega i njim skupno v hiši št. 1 ulice Majolica stanujočega tovariša Alojzija Loren-zuta s sekiro, grozeči se, da mn razkolje glavo. Lorenzut se je napadalca komaj ubranil. Petrinčiča so zaprli. Na policiji je isti obstal brez ovinkov, da je hotel umoriti Lo-renznta, ker ga le-ta baje opravka. — Ofi-cijal gospod Tiz je zaprl nekega Vidricha, kateri je s „gosposkim" in samozavednim postopanjem izvabil prodajalki tobaka na trgu dei Negozianti raznih finih smotk vrednih 22 gld. Te smotke je slepar potem prodal v tobakarni v novej ulici hšt. 28 za 16 gld.
Koledar. Danes (20.): Silverij, papež; Flo-rentina, devica. — Jutri (21.): Srce Jezusovo. Alojzij, spoznovalec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 46 min — Toplora včeraj: ob 7. uri qutrty 22 stop., ob 2. pop. 25.5 stop. C,
Najnovejše vesti.
Dunaj 19 Cesar je vsprejel danes do-poludne ministerskega predsednika kneza Windischgrfttza v avdijencijo, ki je trajala pol ure.
Dunaj 19. Poročilo proračunskega odseka državnozborske delegacije izreka grofa Kalnokyju priznanje na plodonosni mirovni politiki, pozdravna toplimi besedami grofa Goluchovvskega, zagotovi vši, da more računati na podporo delegacije, ker je njegova politika v istem pravcu miroljubja, kakor je bila politika njegovega prednika. — Poročilo je vsprejel odsek soglasno, izvzemši glas mladočeškega delegata Herolda.
Rovinj 19. Tržaško namestništvo odposlalo je semkaj višjega inženirja, kateri naj preišče poslopje, v katerem se je dogodila katastrofa in, ako treba, tudi drnga poslopja, na katerih trdnost se ni zanesti. Dotični inženir je že odposlal svoje poročilo namestništvu.
Tvgovlaako brsojavk«.
Bnctlapaiti. Pioni.-a /* jenon 7.11 7-19 PSenica h mnj-junt 189« 7.18 »to TIR Ov.«p i« jenon 6.8»—6 90 Iti m jeien 5 97 ».»» Komu za juni-juli 6-43-6 44. u juli-ftTgust 6>44—6.46
Pftftilni rtov a oit 7* kil. f. TS^-T'SO >»| 79 kil. r. 7 80 - 7'85\ o.l SO kit. I. 7 8ft-7 40 u.l SI kil. f. 7*40 7 45 , od »a kit. for. 7-45—7 50. Jefmon 6 65-6-90: proso 6 50—«-50 ri n >va6.3S -«.3#.
Trg nenpreinenjen. Pienio« silno ponuj n» ili tudi porprAigvanj« bolje. Prođnj* ?fi000 met. it. V rume: lepo.
Praga. Nentllninmi sladkor »n juni f. 12.90. nova letina 13.30. mlačno.
Praga. Centrifugi nori, ponavljan'v Trat in n carino vred, odpošiljate* precej t, ¥8 50 90.— Juai
■ept f. 29.- -29.50 ConcH*N< 29.25---— Četvorni
80-25--.-V gin v a ti fsodih) 80 50	Mlafea.
Btvr*. Kava Hmit o« ifoo.l Hterag* m juai 93.26 za oktober 90.75. mirno.
Hamburg. Sant o« tfuoil Kvernjfe la jani 74 50 ■eptembor 74-50 december 72.50. mirno.
DunaJahM bona 10 iunljaa.
1SOS
vieiaj	d^ne«
Driavni dolg v papirju .... «01.25	101.80
„ „ v »rebru . . . . 10140	101.80
Avatrijaka renta v zlatu . . . I'.'3-05	128.10
n „ y kronali , . . 101 40	101.40
Kreditno »keijo...... . 407.25	407.2'>
London 10 L*t........121.40	121 3<»
Napoleoni......... 9.66 W-H3
20 mark ........H.86 11.37
100 italj. lir........4»;.Q6 46 02'/,
Razglas
Dne 25 junija t. I. vršila so hode v županijski pisarni v Dekani javna dražba za popravljanje zvonika v Kubodu. — Klicna cena je 821 gld. 21 nč. Načrt je razpoložen v občinski pisarnici v pregled. Podjetniki morajo uložiti kavcijo od 10 do sto.
_Županija v Dekanih.
Trstu.	"